Kazalo
306 odnosi: Afriški gozdni slon, Afriški savanski slon, Afriški slon, Ameriška suličarka, Angiogeneza, Antarktika, Antioksidant, Aposematizem, Arabska droplja, Atrax robustus, Avtotomija, Šarg, Ščipalci, Škorec, Špar, Žarkoplavutarice, Železo, Žerjavi, Živalstvo in rastlinstvo Šrilanke, Živalstvo in rastlinstvo Čila, Živčni sistem, Živčno tkivo, Živi svet v Triglavskem narodnem parku, Žolčna kislina, Žolčnik, Žuželčje krilo, Češerika, Činčila, Človeška ribica, Čmrlji kolibri, Čopasta sinica, Črni močeril, Črnoglavi muhar, Črnonoga mačka, Črnorepka, Baškirski naravni rezervat, Baker, Barvni vid, Bazalni ganglij, Belka, Belovrati muhar, Biološki nadzor škodljivcev, Bioluminiscenca, Biosferni rezervat Bosawás, Biotremologija, Bohinj, Boris Kryštufek, Breča, Brezčeljustnice, Brglez, ... Razširi indeks (256 več) »
Afriški gozdni slon
Afriški gozdni slon (znanstveno ime Loxodonta cyclotis) je ena od dveh živih vrst afriških slonov.
Poglej Vretenčarji in Afriški gozdni slon
Afriški savanski slon
Afriški savanski slon (znanstveno ime Loxodonta africana) je razširjen je po afriških stepah in savanah in je eden od dveh živih vrst afriških slonov.
Poglej Vretenčarji in Afriški savanski slon
Afriški slon
Afriški slon (znanstveno ime Loxodonta) je rod, sestavljen iz dveh živečih živalskih vrst slonov, afriškega savanskega slona (L. Africana) in manjšega afriškega gozdnega slona (L. Cyclotis).
Poglej Vretenčarji in Afriški slon
Ameriška suličarka
Ameriška suličarka (znanstveno ime Bothrops asper) je strupena kača iz družine gadov, ki prebiva v Srednji Ameriki in na severu Južne Amerike.
Poglej Vretenčarji in Ameriška suličarka
Angiogeneza
Angiogeneza je fiziološki proces rasti novih krvnih žil iz že obstoječih žil s tvorbo odrastkov in oddelitev.
Poglej Vretenčarji in Angiogeneza
Antarktika
Antárktika (iz grščine ἀνταρκτικός: ántarktikós – nasprotje Arktiki) je Zemljina najjužnejša celina.
Poglej Vretenčarji in Antarktika
Antioksidant
sive krogle predstavljajo kisik, dušik, vodik in ogljik. Ántioksidánt je molekula, ki lahko upočasni ali prepreči oksidacijo drugih molekul.
Poglej Vretenčarji in Antioksidant
Aposematizem
doi.
Poglej Vretenčarji in Aposematizem
Arabska droplja
Arabska droplja (znanstveno ime Ardeotis arabs) je vrsta dropelj, ki živi na Arabskem polotoku in v afriškem Sahelu.
Poglej Vretenčarji in Arabska droplja
Atrax robustus
Atrax robustus je agresiven in zelo strupen pajek iz družine Hexathelidae, ki prebiva na širšem območju Sydneya v Avstraliji.
Poglej Vretenčarji in Atrax robustus
Avtotomija
Kuščarjev rep, ki je odpadel zaradi avtotomije Avtotomija ali samoamputacija je vedenjski vzorec, ki se pojavlja pri nekaterih živalskih vrstah in pri katerem žival odvrže eno ali več svojih okončin.
Poglej Vretenčarji in Avtotomija
Šarg
Šarg (znanstveno ime Diplodus sargus) je morska riba iz družine šparov, ki je razširjena po vzhodnem Atlantiku in zahodnem Indijskem oceanu.
Poglej Vretenčarji in Šarg
Ščipalci
Ščipalci ali škorpijoni (znanstveno ime Scorpiones) so red členonožcev, ki jih natančneje uvrščamo med pajkovce, vanj pa uvrščamo okrog 2000 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Vretenčarji in Ščipalci
Škorec
Škorec (znanstveno ime Sturnus vulgaris) je ptica pevka iz družine škorcev (Sturnidae).
Poglej Vretenčarji in Škorec
Špar
Špar (znanstveno ime Diplodus annularis) je morska riba iz družine šparov, po katerem je družina dobila tudi ime.
Poglej Vretenčarji in Špar
Žarkoplavutarice
Žarkoplavutarice (znanstveno ime Actinopterygii) so največja skupina rib.
Poglej Vretenčarji in Žarkoplavutarice
Železo
Železo je kemični element s simbolom Fe (iz latinskega ferrum) in vrstnim številom 26.
Poglej Vretenčarji in Železo
Žerjavi
Žerjavi (znanstveno ime Gruidae) so družina ptic iz reda žerjavovcev, katere predstavniki so razširjeni po vsem svetu razen Antarktike in Južne Amerike.
Poglej Vretenčarji in Žerjavi
Živalstvo in rastlinstvo Šrilanke
Živalstvo in rastlinstvo Šrilanke je divji svet, ki vključuje floro in favno ter njihove naravne habitate.
Poglej Vretenčarji in Živalstvo in rastlinstvo Šrilanke
Živalstvo in rastlinstvo Čila
V Čilu živijo raznovrstne živalske in rastlinske vrste, kar pripisujejo ozki in dolgi obliki države, ki zajema širok spekter zemljepisne širine in tudi nadmorske višine; od vetrovne pacifiške obale na Andov na zahodu in sub-Antarktike ter visokih gora Andov na vzhodu.
Poglej Vretenčarji in Živalstvo in rastlinstvo Čila
Živčni sistem
Shema živčnega sistema Žívčni sistém ali žívčevje pri živalih usklajuje dejavnosti mišičja, nadzira delovanje organov, konstruira in procesira podatke, ki jih posredujejo čutila, ter inicira akcijo.
Poglej Vretenčarji in Živčni sistem
Živčno tkivo
Živčno tkivo ali živčnina je tkivo ektodermalnega izvora, sestavljeno iz živčnih celic (nevronov) in nevroglije, iz katerega je zgrajeno živčevje.
Poglej Vretenčarji in Živčno tkivo
Živi svet v Triglavskem narodnem parku
Alpski kozorog (''Capra ibex'') se človekove bližine ne boji. To je tudi vzrok, da so jih v Alpah sredi 19.stoletja skoraj iztrebili. Prvih 15 kozorogov so leta 1964 naselili v dolino Zadnjice v Trenti. Živi svet v Triglavskem narodnem parku je prisoten v ostrem visokogorju s svojim značilnim rastjem in življenjem, v vmesnih dolinah je življenju bolj naklonjeno prijaznejše okolje, na južni strani pa se na posameznih mestih pojavlja vpliv morja.
Poglej Vretenčarji in Živi svet v Triglavskem narodnem parku
Žolčna kislina
Strukturna formula holne kisline. Žolčne kisline so steroidne kisline, ki se nahajajo v žolču pri sesalcih in drugih vretenčarjih.
Poglej Vretenčarji in Žolčna kislina
Žolčnik
Žolčnik Žolčnik ali žolčni mehur (strokovno vesica biliaris ali vesica fellea) je votli organ hruškaste oblike, v katerem se pri vretenčarjih skladišči v jetrih nastajajoč žolč.
Poglej Vretenčarji in Žolčnik
Žuželčje krilo
porečnikov (Gomphidae) majskega hrošča Krila žuželk so parni izrastki žuželčjega zunanjega skeleta, ki jim omogočajo letenje.
Poglej Vretenčarji in Žuželčje krilo
Češerika
pineal gland v možganih. Češeríka ali epifíza (epiphysis cerebri) je majhna endokrina žleza v možganih vretenčarjev.
Poglej Vretenčarji in Češerika
Činčila
Činčíla (znanstveno ime Chinchilla) je majhen glodavec, ki ga večinoma gojijo zaradi kožuha, vedno bolj priljubljen pa postaja tudi kot hišni ljubljenček.
Poglej Vretenčarji in Činčila
Človeška ribica
Človéška ríbica, tudi močeríl ali próteus (znanstveno ime Proteus anguinus) je dvoživka, ki živi v podzemnih vodah Dinarskega krasa od porečja reke Soče pri Trstu v Italiji, preko južne Slovenije in jugozahodne Hrvaške do reke Trebišnjice v Hercegovini.
Poglej Vretenčarji in Človeška ribica
Čmrlji kolibri
Čmŕlji kolíbri (znanstveno ime Mellisuga helenae) spada v družino kolibrijev.
Poglej Vretenčarji in Čmrlji kolibri
Čopasta sinica
Čopasta sinica (znanstveno ime Parus cristatus) je ptica pevka iz družine sinic (Paridae).
Poglej Vretenčarji in Čopasta sinica
Črni močeril
Črni močeril ali črna človeška ribica (znanstveno ime Proteus anguinus parkelj) je jamska dvoživka, podvrsta človeške ribice, ki živi v podzemnih vodah Bele krajine.
Poglej Vretenčarji in Črni močeril
Črnoglavi muhar
Črnoglavi muhar (znanstveno ime Ficedula hypoleuca) je vrsta ptic iz družine muharjev, ki gnezdi v večjem delu Evrope.
Poglej Vretenčarji in Črnoglavi muhar
Črnonoga mačka
Črnonoga mačka (znanstveno ime Felis nigripes) je najmanjša divja mačka v Afriki in ima dolžino glave in telesa 35–52 cm (14–20 palcev).
Poglej Vretenčarji in Črnonoga mačka
Črnorepka
Črnorepka (znanstveno ime Oblada melanura) je morska riba iz družine šparov.
Poglej Vretenčarji in Črnorepka
Baškirski naravni rezervat
Baškirski naravni rezervat (Башкирский заповедник) se nahaja v osrednjem delu baškirskega (južnega) Urala.
Poglej Vretenčarji in Baškirski naravni rezervat
Baker
Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.
Poglej Vretenčarji in Baker
Barvni vid
Barvni vid je sposobnost čutila za vid, da razločuje barve – svetlobno sevanje v določenem delu vidnega spektra – neodvisno od jakosti.
Poglej Vretenčarji in Barvni vid
Bazalni ganglij
Bazalni gangliji ali globoka možganska jedra so skupina subkortikalnih jeder (skupki perikarionov pod možgansko skorjo) različnega izvora v možganih vretenčarjev.
Poglej Vretenčarji in Bazalni ganglij
Belka
Bélka (tudi snežni jereb; znanstveno ime Lagopus muta), je majhna ptica iz reda kur (Galliformes), natančneje iz družine poljskih kur (Phasianidae).
Poglej Vretenčarji in Belka
Belovrati muhar
Belovrati muhar (znanstveno ime Ficedula albicollis) je ptica iz družine muharjev.
Poglej Vretenčarji in Belovrati muhar
Biološki nadzor škodljivcev
mrzlice denga Biološki nadzor škodljivcev oz.
Poglej Vretenčarji in Biološki nadzor škodljivcev
Bioluminiscenca
kresnici ''Photinus pyralis'' Bíoluminiscénca (grško: bios - življenje + latinsko lumen - svetloba) je v splošnem oddajanje svetlobe pri živih bitjih, ki nastane pri pretvorbi kemične energije v svetlobno.
Poglej Vretenčarji in Bioluminiscenca
Biosferni rezervat Bosawás
Biosferni rezervat Bosawás je tropski deževni gozd v Nikaragvi, ki je bil leta 1997 razglašen za biosferni rezervat Unesca.
Poglej Vretenčarji in Biosferni rezervat Bosawás
Biotremologija
Biotremologija je znanstvena veda, ki preučuje produkcijo, razširjanje in zaznavanje mehanskih vibracij podlage pri organizmih ter vpliv vibracij na njihovo vedenje.
Poglej Vretenčarji in Biotremologija
Bohinj
Bohinj je obče poimenovanje dela Gorenjske, ki geografsko obsega zgornjo in spodnjo Bohinjsko dolino, Nomenjsko dolino ter območje ob Bohinjskem jezeru na jugovzhodnem delu Julijskih Alp.
Poglej Vretenčarji in Bohinj
Boris Kryštufek
Boris Kryštufek, slovenski biolog, * 26. oktober 1954, Kranj.
Poglej Vretenčarji in Boris Kryštufek
Breča
Bazaltska breča; zelena osnovna masa je epidot Sedimentna breča Breča (iz italijanskega breccia – gramoz ali grušč) je grobozrnata klastična kamnina, zgrajena iz robatih drobcev mineralov ali kamnin, večjih od 2 mm, zlepljenih z mineralnim cementom ali finozrnato vezno kamnino, ki ima lahko enako ali drugačno sestavo kot drobci.
Poglej Vretenčarji in Breča
Brezčeljustnice
Brezčeljustnice (znanstveno ime Agnatha) so se pojavile pred več kot 500 milijoni let, prej kot katerakoli danes živeča vrsta rib.
Poglej Vretenčarji in Brezčeljustnice
Brglez
Brglez (znanstveno ime Sitta europaea) je ptica pevka iz družine brglezov.
Poglej Vretenčarji in Brglez
Bukva
Bukva (znanstveno ime Boops boops) je morska riba iz družine šparov.
Poglej Vretenčarji in Bukva
Caenorhabditis elegans
Caenorhabditis elegans (običajno okrajšana kot C. elegans) je vrsta gliste iz družine ogorčic (Rhabditidae), ki živi v prsti v zmernem podnebnem pasu in se prehranjuje z bakterijami, ki rastejo na razpadajočem rastlinskem materialu (torej ni zajedavska).
Poglej Vretenčarji in Caenorhabditis elegans
Cefalizacija
Cefalizacija je evolucijski trend, za katerega je značilno, da se postopoma, v trajanju mnogih generacij, v prednjem delu živalskega telesa oblikuje območje glave, v kateri se koncentrirajo usta, čutilni organi in živčni gangliji.
Poglej Vretenčarji in Cefalizacija
Celebeški nartničar
Celebeški nartničar (znanstveno ime Tarsius tarsier) je vrsta majhne polopice, ki prebiva na nekaterih otokih v Jugovzhodni Aziji. Je tipska vrsta za rod nartničarjev. Aktiven je ponoči, prehranjuje pa se povečini z žuželkami. Zaradi izsekavanja gozdov, predvsem dreves, obraslih s smokvovci, spada med ogrožene vrste.
Poglej Vretenčarji in Celebeški nartničar
Celična adhezijska molekula
Celične adhezijske molekule (CAM) so skupina beljakovin celične površine, ki skrbijo za medsebojno povezovanje (adhezijo) sosednjih celic in celic z zunajceličnim matriksom (medceličnino).
Poglej Vretenčarji in Celična adhezijska molekula
Celinski tajpan
Celinski tajpan (znanstveno ime Oxyuranus microlepidotus) je strupenjača iz družine strupenih gožev, ki živi v Avstraliji in velja za najbolj strupeno kačo na svetu.
Poglej Vretenčarji in Celinski tajpan
Centrocercus urophasianus
Centrocercus urophasianus je vrsta kure, ki živi na zahodnem delu Severne Amerike.
Poglej Vretenčarji in Centrocercus urophasianus
Coris
Coris je rod morskih rib iz družine ustnač.
Poglej Vretenčarji in Coris
Coxiella burnetii
Coxiella burnetii je obvezno znotrajcelična gramnegativna bakterija iz rodu Coxiella, ki povzroča bolezensko stanje imenovano mrzlica Q. Bakterijo so nekoč uvrščali v skupino sorodnih patogenov iz rodu rikecij (Rickettsia), vendar so bakteriologi kasneje ugotovili, da se Coxiella burnetii od omenjenih bakterij razlikuje v vsaj dveh pomembnih lastnostih.
Poglej Vretenčarji in Coxiella burnetii
Craniata
Craniata je nerangirana skupina strunarjev, v katero spadajo vretenčarji (poddeblo Vertebrata) in glenavice (Myxini), ki jih nekateri tudi uvrščajo med vretenčarje.
Poglej Vretenčarji in Craniata
Defenzin
Monomerna in dimerna struktura človeškega beta-defenzina HBD-2. Defenzini so majhne kationske beljakovine, ki so prisotne pri vretenčarjih in nevretenčarjih.
Poglej Vretenčarji in Defenzin
Dendritski trn
Dendritski trn je izrastek dendrita na mestu sinapse.
Poglej Vretenčarji in Dendritski trn
Diademska zamorska mačka
Diadémska zamôrska máčka (znanstveno ime Cercopithecus mitis) je vrsta opic Starega sveta, ki izvira iz Srednje in Vzhodne Afrike, in sega od zgornjega porečja reke Kongo na vzhodu do Velikega tektonskega jarka in na jugu do severne Angole in Zambije.
Poglej Vretenčarji in Diademska zamorska mačka
Dihalna veriga
Shematski pregled dihalne verige Dihalna veriga (tudi elektronska transportna veriga) je serija membranskih proteinov prenašalcev elektronov, ki so posredniki pri adenozin trifosfat (ATP) sintetizirajočih biokemijskih reakcij.
Poglej Vretenčarji in Dihalna veriga
Dihanje
Díhanje je prenos kisika v telo in izločanje ogljikovega dioksida iz telesa.
Poglej Vretenčarji in Dihanje
Dinozavri
Dinozavri so izumrli vretenčarji, ki so na Zemlji kraljevali več kot 100 milijonov let.
Poglej Vretenčarji in Dinozavri
Divji ribon
Divji ribon (znanstveno ime Pagellus acarne) je morska riba iz družine šparov.
Poglej Vretenčarji in Divji ribon
Dlesk
Dlesk (znanstveno ime Coccothraustes coccothraustes) je srednje velika klateška ptica, ki je razširjena po Evropi in predelih Azije z zmernim podnebjem.
Poglej Vretenčarji in Dlesk
Domači pes
Domači pès (znanstveno ime Canis lupus familiaris) je štirinožni sesalec iz družine psov, podvrsta volka, ki so jo udomačili pred skoraj 15.000 leti in je bil prva udomačena žival.
Poglej Vretenčarji in Domači pes
Drst
Zlate ribice pri drstitvi Drst je izraz za parjenje pri ribah.
Poglej Vretenčarji in Drst
Dvoživke
Dvoživke (razred Amphibia; iz grških besed αμφις »oboje« in βιος »življenje«) so takson živali, ki vključuje vse živeče tetrapode (štirinoge vretenčarje), ki nimajo amniotskih jajc, so ektotermni (z nestalno telesno temperaturo) in v splošnem del svojega življenja preživijo na kopnem.
Poglej Vretenčarji in Dvoživke
Dvojna vijačnica RNK
Dvojna vijačnica RNK (tudi dvojnovijačna RNK, dvojnoverižna RNK) je struktura RNK, ki ima podobno zgradbo vijačnice kot dvojna vijačnica DNK.
Poglej Vretenčarji in Dvojna vijačnica RNK
Entelodon
Entelodon je izumrla vrsta sodoprstega kopitarja iz družine Entelodontidae, ki je bila endemična za Evropo, Evrazijo, Azijo iz zgodnjega eocena skozi oligocen.
Poglej Vretenčarji in Entelodon
Epifiza
Epifiza se lahko nanaša na.
Poglej Vretenčarji in Epifiza
Estivacija
Polži vrste ''Theba pisana'' estivirajo na količkih obcestne ograje Estivacija (iz latinščine æstas - »poletje«), nekoliko neustrezno poimenovana »poletno spanje«, je vrsta dolgotrajnega mirovanja (dormance), v katero preidejo nekatere živali, kadar se zaradi visokih temperatur zunanjosti pojavi tveganje za pregrevanje ali dehidracijo.
Poglej Vretenčarji in Estivacija
Etiopski kozorog
Etiópski kozoróg (znanstveno ime Capra walie) je divja koza z velikimi rogovi, ki živi na ozkih skalnih policah Simienskega gorovja v severni Etiopiji na približno 2.500 do 4.500 m nadmorske višine.
Poglej Vretenčarji in Etiopski kozorog
Evolucija
Evolúcija je biološki proces pri katerem se genski zapis populacij organizmov spreminja iz generacije v generacijo.
Poglej Vretenčarji in Evolucija
Evropska poletuša
Evropska poletuša (znanstveno ime Pteromys volans) je vrsta pravih veveric, ki je razširjena od Baltika na zahodu, pa vse do obal Tihega oceana na vzhodu.
Poglej Vretenčarji in Evropska poletuša
Evropska tekunica
Evropska tekunica (znanstveno ime Spermophilus citellus) je vrsta pravih veveric, ki je razširjena od Nemčije na zahodu, do Črnega morja na vzhodu.
Poglej Vretenčarji in Evropska tekunica
Feritin
Struktura feritina Feritín je globularna beljakovina, sestavljena iz 24 podenot, ki predstavlja v evkariontskih in prokariontskih organizmih poglavitno skladiščno mesto za železo.
Poglej Vretenčarji in Feritin
Feromon
žlezo (na vrhu zadka) in tako sprošča feromon, ki privablja druge čebele Feromoni (grško: phero - nositi + hormân - spodbujati, poganjati) so kemični signali, ki ga v izredno majhnih količinah izločajo določeni organizmi in sprožijo naravni odziv pri drugem pripadniku iste vrste organizmov.
Poglej Vretenčarji in Feromon
Fibrinogen
Fibrinogen Fibrinogén ali faktor I je eden od dejavnikov (faktorjev) strjevanja krvi in je predstopnja fibrina.
Poglej Vretenčarji in Fibrinogen
Fiziologija
Fiziologija (iz besed Physis, narava + Logos, veščina, znanost) je panoga biologije, ki proučuje življenjske procese v organizmih.
Poglej Vretenčarji in Fiziologija
Frater
Frater (znanstveno ime Diplodus vulgaris), je morska riba iz družine šparov. Najbližja sorodnika fratra sta šarg in špar, od katerih se frater loči predvsem po obarvanosti telesa.
Poglej Vretenčarji in Frater
Gadi
Gadi (znanstveno ime Viperidae) so družina kač (Serpentes).
Poglej Vretenčarji in Gadi
Gargano
Gargano je zgodovinska in geografska podregija v pokrajini Foggia, Apulija, jugovzhodna Italija, sestavljena iz širokega izoliranega gorskega masiva, sestavljenega iz visokogorja in več vrhov ter tvori hrbtenico rta Gargano v Jadranskem morju, »ostrogo« na italijanskem »škornju«.
Poglej Vretenčarji in Gargano
Genetsko vtisnjenje
Ilustracija molekule DNA, ki je metilirana na dveh osrednjih citozinih; metilacija DNA je ključna pri genetskem vtisnjenju in s tem za uravnavanje razvoja organizma. Genetsko vtisnjenje ali genomsko vtisnjenje je kompleksno dogajanje genskega uravnavanja oz.
Poglej Vretenčarji in Genetsko vtisnjenje
Geografija Bolgarije
Bolgarija je država v jugovzhodni Evropi in zavzema vzhodno četrt Balkanskega polotoka in je največja država znotraj svojih geografskih mej.
Poglej Vretenčarji in Geografija Bolgarije
Geološka časovna lestvica
Diagram geološke časovne lestvice Geološka časovna lestvica se v geologiji in drugih znanostih uporablja za opis časovnega razporeda in razmerij med dogodki skozi zgodovino Zemlje.
Poglej Vretenčarji in Geološka časovna lestvica
Glicin
Glicin (skrajšano Gly ali G), je najmanjša od 20 aminokislin, ki jih je običajno srečati v beljakovinah; glicin je tudi najmanjša možna amino kislina - namesto stranske verige kot pri drugih amino kislinah je v glicinu najti en sam vodik.
Poglej Vretenčarji in Glicin
Gliste
Gliste (znanstveno ime Nematoda) so deblo živali, v katerega uvrščamo preko 28.000 do danes opisanih vrst, znanih predvsem po podolgovatem, valjastem telesu (»črvaste« oblike) in dejstvu, da so ena najpomembnejših skupin zajedavcev.
Poglej Vretenčarji in Gliste
Globin
Trirazsežnostna struktura hemoglobina. Štiri podenote so prikazane v rdeči in modri, hemske skupine pa v zeleni barvi. Globini so velika skupina beljakovin, prisotnih v številnih organizmih, ki nase vežejo hemsko strukturo.
Poglej Vretenčarji in Globin
Glutaminska kislina
Glutaminska kislina (okrajšano kot Glu ali E) je ena od 20 proteinogenih aminokislin (aminokisline, ki v telesu tvorijo beljakovine).
Poglej Vretenčarji in Glutaminska kislina
Goži
Goži (znanstveno ime Colubridae) so velika družina kač, v katero uvrščamo preko 1800 vrst, kar predstavlja približno dve tretjini vseh znanih vrst kač.
Poglej Vretenčarji in Goži
Gorska sinica
Gorska sinica (znanstveno ime Poecile montanus) je ptica pevka iz družine sinic (Paridae).
Poglej Vretenčarji in Gorska sinica
Guramiji
Guramiji (Trichogasterinae) vrsta rib, ki so poddružina labirintovcev.
Poglej Vretenčarji in Guramiji
Haldan Keffer Hartline
Haldan Keffer Hartline, ameriški fiziolog, nobelovec, * 22. december 1903, Bloomsburg, Pensilvanija, Združene države Amerike, † 17. marec 1983, Fallston, Maryland.
Poglej Vretenčarji in Haldan Keffer Hartline
Hemoglobin
Trirazsežnostna struktura hemoglobina. Štiri podenote so prikazane v rdeči in modri, hemske skupine pa v zeleni barvi. Hemoglobin je rdeče barvilo v krvi, ki vsebuje železo.
Poglej Vretenčarji in Hemoglobin
Hemolimfa
Hemolímfa je telesna tekočina v nekaterih nevretenčarjih, tj.
Poglej Vretenčarji in Hemolimfa
Henrik Freyer
Henrik Freyer (frájer), slovenski botanik, zoolog, paleontolog (ukvarjal se je s fosilnimi ribami in foraminiferami), farmacevt, kartograf in naravoslovec, preparator, * 8. julij 1802, Idrija, † 21. avgust 1866, Ljubljana.
Poglej Vretenčarji in Henrik Freyer
Hermafrodit
Hermafrodit ali dvospolnik je organizem, pri katerem se hkrati pojavijo moški in ženski spolni znaki.
Poglej Vretenčarji in Hermafrodit
Hialuronska kislina
Hialuronska kislina je glukozaminoglikan, linearni polimer glukuronske kisline in N-acetilglukozamina, ki se v organizmu nahaja v sklepni maži, steklovini, hrustančevini, steni krvnih žil, koži in popkovnici.
Poglej Vretenčarji in Hialuronska kislina
Hijene
Hijene (znanstveno ime Hyaenidae) so družina zveri, v katero uvrščamo štiri vrste, živeče v savanah in stepah Afrike ter jugozahodne Azije.
Poglej Vretenčarji in Hijene
Hottentotta tamulus
Hottentotta tamulus, znan tudi kot indijski rdeči škorpijon ali vzhodni indijski škorpijon, je vrsta škorpijona, ki spada v družino debelorepov (Buthidae).
Poglej Vretenčarji in Hottentotta tamulus
Hrbtenjača
Hrbtenjača je del živčnega sistema vretenčarjev, ki leži v hrbteničnem kanalu in jo oklepa in varuje hrbtenica.
Poglej Vretenčarji in Hrbtenjača
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Poglej Vretenčarji in Hrvaška
Ihtiologija
Ihtiologija (iz grških ikhthu - ribe, logos - znanost) je veja zoologije, ki preučuje ribe.
Poglej Vretenčarji in Ihtiologija
Imunski sistem
nevtrofilca pri požiranju bakterije antraksa (''Bacillus anthracis'') Imúnski sistém je organski sistem, sestavljen iz specializiranih celic, organov in procesov, ki nadzorujejo organizem in ga varujejo pred patogeni.
Poglej Vretenčarji in Imunski sistem
Indrikoter
Indrikoter (znanstveno ime Indricotheriinae) je poddružina Hyracodontidae, skupine dolgoustnih, brezrogih nosorogov, ki so se razvili v eocenu in se nadaljevali v zgodnji miocen.
Poglej Vretenčarji in Indrikoter
Integument
sesalčja koža, ki jo sestavljajo trije deli: povrhnjica ali pokožnica (epidermis), usnjica (dermis) in podkožje (subkutis). Integument je skrajni (zunanji) sloj tkiva, ki pokriva nek organizem ali organ.
Poglej Vretenčarji in Integument
Integumentni sistem
Integumentni sistem je organski sistem, ki predstavlja mejo med organizmom in njegovim zunanjim okoljem.
Poglej Vretenčarji in Integumentni sistem
Intermediarni filament
Intermediarni filamenti (krajš. IF) so strukturne komponente, ki gradijo celični citoskelet, in jih najdemo v celicah vretenčarjev, pa tudi številnih nevretenčarjev.
Poglej Vretenčarji in Intermediarni filament
Iridescenca
Iridescenca pri milnih mehurčkih Hrošč vrste ''Lamprima aurata'' Iridescenca ali goniokromizem je v splošnem lastnost določenih površin, da spreminjajo barvo ali barvni odtenek glede na kot opazovanja.
Poglej Vretenčarji in Iridescenca
Izločanje
Krava urinira – izloča seč Izločanje (s tujko ekskrecija, iz) je proces, s katerim se odpadni produkti presnove odstranijo iz organizma.
Poglej Vretenčarji in Izločanje
Jetra
Jetra so eden največjih organov človeškega telesa Jetra so za vretenčarje značilen organ.
Poglej Vretenčarji in Jetra
Johannes Peter Müller
Johannes Peter Müller, nemški fiziolog, anatom in ihtiolog, * 14. julij 1801, Koblenz, Prvo Francosko cesarstvo, † 28. april 1858, Berlin, Prusija.
Poglej Vretenčarji in Johannes Peter Müller
Julius Axelrod
Julius »Julie« Axelrod, ameriški biokemik in farmakolog, nobelovec, * 30. maj 1912, New York, Združene države Amerike, † 29. december 2004, Rockville, Maryland.
Poglej Vretenčarji in Julius Axelrod
Kalin
Kalin (znanstveno ime Pyrrhula pyrrhula) je srednje velika ptica, ki je razširjena po Evropi in predelih Azije z zmernim podnebjem.
Poglej Vretenčarji in Kalin
Kanjec
Kanjec (znanstveno ime Serranus cabrilla) je vrsta morskih rib iz družine zobčastih ostrižev (Serranidae).
Poglej Vretenčarji in Kanjec
Kaval (riba)
Kaval ali konj (znanstveno ime Sciaena umbra) je morska riba iz družine morskih vran, ki je razširjena po Jadranskem morju, Sredozemlju, Atlantiku in Črnem morju do 200 metrov globine.
Poglej Vretenčarji in Kaval (riba)
Kavkaška veverica
Kavkaška veverica, (znanstveno ime Sciurus anomalus) je vrsta pravih veveric, ki je razširjena po mešanih gozdovih jugozahodne Azije.
Poglej Vretenčarji in Kavkaška veverica
Keton
Zgradba ketona. Keton je funkcionalna skupina, ki vsebuje karbonilno skupino C.
Poglej Vretenčarji in Keton
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Vretenčarji in Kisik
Kiti
Kiti (znanstveno ime Cetacea, iz) so red sesalcev, katerega predstavniki so prilagojeni na življenje pod vodo.
Poglej Vretenčarji in Kiti
Kljunorožci (družina)
Kljunorožci (znanstveno ime Bucerotidae) so družina ptic iz istoimenskega reda, razširjena po tropskih predelih Starega sveta.
Poglej Vretenčarji in Kljunorožci (družina)
Klopi
Klôpi (znanstveno ime Ixodoidea) so dobro znana naddružina pajkovcev, ki jih natančneje klasificiramo med pršice (red Acarina).
Poglej Vretenčarji in Klopi
Klovnske ribice
Klovnske ribice (znanstveno ime Amphiprioninae) so poddružina rib iz družine koralnic.
Poglej Vretenčarji in Klovnske ribice
Kolk
V anatomiji vretenčarjev se kolk (ali »coxa«Latinsko coxa je v medicinski terminologiji Celsus uporabil v pomenu »kolk«, Plinij Starejši pa v pomenu »kolčna kost« (Diab, str. 77)) nanaša bodisi na anatomsko področje bodisi na sklep.
Poglej Vretenčarji in Kolk
Komarji
Komarji (znanstveno ime Culicidae) so družina dvokrilcev, v katero uvrščamo okoli 3.500 danes živečih opisanih vrst žuželk.
Poglej Vretenčarji in Komarji
Komatar
Komatar (znanstveno ime Turdus torquatus) je ptič iz družine drozgov, ki živi v gozdovih višjih nadmorskih višin Srednje in Severne Evrope.
Poglej Vretenčarji in Komatar
Kost
Številne kosti različnih oblik tvorijo človekovo stopalo Kost je trden organ, ki tvori del okostja pri vretenčarjih.
Poglej Vretenčarji in Kost
Kostnice
Kostnice (znanstveno ime Osteichthyes) tvorijo najobsežnejšo in najbolj raznoliko skupino rib, kamor uvrščamo več kot 90% vseh ribjih vrst.
Poglej Vretenčarji in Kostnice
Kri
vrstičnim elektronskim mikroskopom. Krí je tekoče tkivo, zgrajeno iz številnih vrst specializiranih celic in tekoče medceličnine (krvne plazme).
Poglej Vretenčarji in Kri
Kriobiologija
Beseda kriobiologija dobesedno pomeni znanost o življenju na hladnih temperaturah.
Poglej Vretenčarji in Kriobiologija
Krivokljun
Krivokljun, tudi mali krivokljun (znanstveno ime Loxia curvirostra), je klateška srednje velika ptica, ki je razširjena po Evropi in predelih Azije ter Severne Amerike z zmernim podnebjem.
Poglej Vretenčarji in Krivokljun
Kromatofora
vrste ''Zebra Danio'' so odgovorne za zlitje organizma z okolico kot prilagoditev na temno (zgoraj) ali svetlo okolico (spodaj). Kromatofore so pigmentne in odsevne celice, ki se nahajajo v dvoživkah, ribah, plazilcih, rakih in glavonožcih.
Poglej Vretenčarji in Kromatofora
Laški gad
Laški gad (znanstveno ime Vipera aspis) je strupenjača iz družine gadov, ki biva v visokogorskih predelih Južne ter Zahodne Evrope in le ponekod v skrajnih delih Zahodne Slovenije.
Poglej Vretenčarji in Laški gad
Labirintozobci
Labirintozobci (znanstveno ime Labirinthodontia), podrazred fosilnih dvoživk, ki so izhajale iz resoplavutaric.
Poglej Vretenčarji in Labirintozobci
Lantan
Lantan (latinsko lanthanum) je kemijski element s simbolom La in vrstnim številom 57.
Poglej Vretenčarji in Lantan
Lišček
Lišček (znanstveno ime Carduelis carduelis) je majhna ptica iz družine ščinkavcev, ki je pogosta tudi v Sloveniji.
Poglej Vretenčarji in Lišček
Life on Earth (TV serija)
Life on Earth: A Natural History Davida Attenborougha je britanska televizijska naravoslovna serija, ki jo je posnel BBC v sodelovanju z Warner Bros.
Poglej Vretenčarji in Life on Earth (TV serija)
Lisasta hijena
Lisasta hijena (znanstveno ime Crocuta crocuta), znana tudi kot smejoča se hijena, je vrsta hijene, ki je trenutno uvrščena kot edini obstoječi član rodu Crocuta, ki izvira iz podsaharske Afrike.
Poglej Vretenčarji in Lisasta hijena
Madrid
Madrid (špansko:, lokalno) je glavno in največje mesto Španije.
Poglej Vretenčarji in Madrid
Maksilopodi
Maksilopodi (znanstveno ime Maxillopoda) so raznolik razred rakov, v katerega uvrščamo približno 23.000 danes znanih vrst.
Poglej Vretenčarji in Maksilopodi
Mali gad
Mali gad (znanstveno ime Vipera ursinii) je strupenjača iz družine gadov, ki je svoje znanstveno ime dobila po italijanskem naravoslovcu Antoniu Orsiniji (1788–1870).
Poglej Vretenčarji in Mali gad
Mali madagaskarski tenrek
Mali madagaskarski tenrek (znanstveno ime Echinops telfairi) je sesalec iz družine tenrekov in pritlikavih vidrovk ter edina vrsta iz rodu Echinops.
Poglej Vretenčarji in Mali madagaskarski tenrek
Mavrični udav
Mavrični udav (Epicrates cenchria) je vrsta udava, ki v naravi živi v Srednji in Južni Ameriki.
Poglej Vretenčarji in Mavrični udav
Medarski jazbec
Medarski jazbec (znanstveno ime Mellivora capensis) je sesalec, razširjen v Afriki, jugozahodni Aziji in na indijski podcelini.
Poglej Vretenčarji in Medarski jazbec
Medcelični stik
Mèdcélični stík je struktura med dvema sosednjima celicama, ki omogoča adhezijo in komunikacijo med celicama.
Poglej Vretenčarji in Medcelični stik
Megalodon
Megalodon (grško: mégas – veliko +: odoús – zob; dobesedno veliki zob) je izumrla vrsta morskih psov, ki je živela v obdobju kenozoika, natančneje od poznega oligocena do zgodnjega pleistocena (tj. od 28-1,5 milijonov let).
Poglej Vretenčarji in Megalodon
Mehkužci
Mehkužci (znanstveno ime Mollusca) so živalsko deblo, v katerega uvrščamo okrog 85.000 danes znanih in opisanih vrst.
Poglej Vretenčarji in Mehkužci
Melanin
Melanin (gr. μέλας (mèlas) - črno) je temen pigment (rdečkaste, rjave ali črne barve), ki daje pri človeku barvo kože, las in oči.
Poglej Vretenčarji in Melanin
Melanosom
Melanosom ali melaninsko zrnce je organel, ki ga najdemo v živalskih celicah in je mesto za sintezo, shranjevanje in transport melanina, enega najpogostejših pigmentov v živalskem kraljestvu.
Poglej Vretenčarji in Melanosom
Menišček
Menišček (znanstveno ime Parus ater) je ptica pevka iz družine sinic (Paridae).
Poglej Vretenčarji in Menišček
Merklova celica
Merklove celice so celice v koži in nekaterih delih sluznice vretenčarjev, ki delujejo kot mehanoreceptorji, poleg tega pa pripadajo difuznemi nevroendokrinemu sistemu (DNES).
Poglej Vretenčarji in Merklova celica
Metalotionein
Metalotioneini (MT) so družina nizkomolekularnih beljakovin v citosolu, bogatih s cisteinom.
Poglej Vretenčarji in Metalotionein
Močvirska sinica
Močvirska sinica (znanstveno ime Poecile palustris) je ptica pevka iz družine sinic (Paridae).
Poglej Vretenčarji in Močvirska sinica
Možgani
Možgani šimpanza Možgáni so središče živčevja vseh vretenčarjev in večine nevretenčarjev.
Poglej Vretenčarji in Možgani
Možganska skorja
Možgánska skórja ali cerebrálni kórteks je najbolj zunanja plast živčnega tkiva velikih možganov pri nekaterih vretenčarjih.
Poglej Vretenčarji in Možganska skorja
Modras
Modras (znanstveno ime Vipera ammodytes) je strupenjača iz družine gadov.
Poglej Vretenčarji in Modras
Mokož
Mokož (znanstveno ime Rallus aquaticus) je ptič iz družine tukalic, ki gnezdi v zaraščenih mokriščih v večjem delu Evrope in Azije ter v Severni Afriki.
Poglej Vretenčarji in Mokož
Mongolska puščavska podgana
Mongolska puščavska podgana (Meriones unguiculatus) živi v visokogorju Mongolije, v južni Sibiriji in severni Kitajski.
Poglej Vretenčarji in Mongolska puščavska podgana
Morske kače
Morske kače (znanstveno ime Hydrophiinae) so strupene kače iz družine strupenih gožev, ki so se prilagodile življenju v vodi.
Poglej Vretenčarji in Morske kače
Morski psi
Morski psi (znanstveno ime Selachimorpha) so skupina rib hrustančnic, ki jih natančneje uvrščamo v podrazred Elasmobranchii (morski psi in skati).
Poglej Vretenčarji in Morski psi
Mrzlica denga
Mrzlica denga, znana tudi kot kostolomna mrzlica, pogovorno denga, je tropska bolezen, ki jo povzroča virus denge.
Poglej Vretenčarji in Mrzlica denga
Muha cece
Muhe cece so velike pikajoče muhe iz Afrike, ki se hranijo s krvjo vretenčarjev.
Poglej Vretenčarji in Muha cece
Naravni park Strandža
Naravni park Strandža (Природен парк Странджа, Priroden park Strandža) je največji krajinski park v Bolgariji, ki se razprostira na območju istoimenskega gorskega masiva na skrajnem jugovzhodu države ob meji s Turčijo, na površini 1.161 km².
Poglej Vretenčarji in Naravni park Strandža
Narodni park Slovenský raj
Narodni park Slovenský raj (Národný park Slovenský raj) je eden od devetih narodnih parkov na Slovaškem, in je v vzhodni Slovaški.
Poglej Vretenčarji in Narodni park Slovenský raj
Narodni park Yosemite
Narodni park Yosemite (/joʊˈsɛmɪti/ yoh-SEM-it-ee) je narodni park v Združenih državah Amerike in obsega vzhodne dele okrožij Tuolumne, Mariposa in Madera v osrednjem vzhodnem delu ameriške zvezne države Kalifornija.
Poglej Vretenčarji in Narodni park Yosemite
Navadni šimpanz
Navadni šimpanz (znanstveno ime Pan troglodytes) je vrsta opic iz rodu šimpanzov.
Poglej Vretenčarji in Navadni šimpanz
Navadni gad
Navadni gadMallow D, Ludwig D, Nilson G. 2003.
Poglej Vretenčarji in Navadni gad
Navadni polh
Navadni polh (znanstveno ime Glis glis) je nočni glodalec in edini predstavnik rodu Glis, ki živi v kontinentalni Evropi, tudi v Sloveniji.
Poglej Vretenčarji in Navadni polh
Navadni udav
Navadni udav (znanstveno ime Boa constrictor) spada med večje kače; po navadi zraste do treh metrov.
Poglej Vretenčarji in Navadni udav
Nektar
Nektar ali medičina je sladka tekočina, ki jo izločajo žleze v cvetovih rastlin.
Poglej Vretenčarji in Nektar
Nevretenčarji
Predstavniki različnih skupin nevretenčarjev: ožigalkar (zgoraj levo), mehkužec (zgoraj desno), kolobarnik (spodaj levo) in členonožec (spodaj desno) Nevretenčarji je v zoologiji skupen izraz za živali, ki nimajo vretenčaste hrbtenice.
Poglej Vretenčarji in Nevretenčarji
Nevrit
Nevrít (ali akson) je dolg izrastek iz živčne celice, po katerem se prevaja akcijski potencial od telesa nevrona proti periferiji celice.
Poglej Vretenčarji in Nevrit
Nevroglobin
Trirazsežnostna struktura nevroglobina s hemom v sredini Nevroglobin je pripadnik družine globinov pri vretenčarjih, udeležen pri homeostazi kisika v celicah.
Poglej Vretenčarji in Nevroglobin
Nevron
Nevroni, živčne celice ali ganglijske celice so glavni gradniki živčevja.
Poglej Vretenčarji in Nevron
NF-κB
Transkripcijski faktor jedrni faktor – κB (NF-κB) je proteinski kompleks, ki ima bistveno vlogo pri aktivaciji imunskega odgovora.
Poglej Vretenčarji in NF-κB
Nikotinski receptor
Acetilholin Nikotin Nikotinski receptorji so receptorji v vegetativnem živčevju in v živalskem živčevju, na katerega se fiziološko veže acetilholin.
Poglej Vretenčarji in Nikotinski receptor
Obramba rastlin pred rastlinojedi
halucinacije, krče in smrt. page.
Poglej Vretenčarji in Obramba rastlin pred rastlinojedi
Obtočila
Obtočila, tudi kardiovaskularni oziroma srčno-žilni sistem ali cirkulacijski oziroma cirkulatorni sistem, so organski sistem, ki omogoča kroženje krvi in transport hranil (na primer aminokislin in elektrolitov), kisika, ogljikovega dioksida, hormonov in krvnih celic do in iz celic v telesu.
Poglej Vretenčarji in Obtočila
Ogljikov hidrat
200x200_pik Ogljikov hidrat ali ogljikohidrat (s tujko karbohidrat in saharid) je organska spojina, ki jo v razmerju 1:2:1 gradijo atomi ogljika, vodika in kisika.
Poglej Vretenčarji in Ogljikov hidrat
Okostje
Pogled na okostje moškega s treh strani Okóstje ali skelét je v biologiji sistem, ki nudi oporo živečim organizmom.
Poglej Vretenčarji in Okostje
Oksidacija omega
Oksidacija omega (tudi ω-oksidacija) je eden od procesov presnove (metabolizma) maščobnih kislin, ki poteka samo pri nekaterih vrstah živali, med drugim tudi pri človeku.
Poglej Vretenčarji in Oksidacija omega
Oligodendrocit
Oligodendrociti (v grščini celice z malo vejami) oziroma oligodendroglije so vrsta nevroglijskih celic.
Poglej Vretenčarji in Oligodendrocit
Ontogenetski premik niše
Ontogenetski premik niše (s krajšavo ONS, iz angleškega izvirnika ontogenetic niche shift) je ekološki fenomen, ko organizem (običajno iz živalskega taksona) med ontogenijo (svojim razvojem) spremeni svojo prehrano ali habitat.
Poglej Vretenčarji in Ontogenetski premik niše
Organ (biologija)
Leonarda da Vincija, okoli 1507 Organ (iz grške besede ὄργανον - organon: »inštrument, orodje«) je v biologiji urejen skupek tkiv, ki v organizmu opravlja določeno nalogo oz.
Poglej Vretenčarji in Organ (biologija)
Orjaška droplja
Orjaška droplja (znanstveno ime Ardeotis kori) je verjetno največja leteča ptica, ki izvira iz Afrike.
Poglej Vretenčarji in Orjaška droplja
Osrednje živčevje
Osrednje (centralno) živčevje oziroma osrednji živčni sistem je pri vretenčarjih največji del živčevja, ki ga sestavljajo možgani in hrbtenjača.
Poglej Vretenčarji in Osrednje živčevje
Ostrižnjaki
Ostrižnjaki (znanstveno ime Perciformes, včasih pa tudi Percomorphi ali Acanthopteri) so najštevilčnejši red vretenčarjev.
Poglej Vretenčarji in Ostrižnjaki
Pad
Pad (latinsko: Padus in Eridanus; italijansko Po, starodavno ligursko Bodincus ali Bodencus, starogrško Πάδος in Ἠριδανός) je reka, ki teče proti vzhodu po severni Italiji.
Poglej Vretenčarji in Pad
Pajki
Pájki (znanstveno ime Araneae) so red členonožcev, ki ga natančneje uvrščamo v razred pajkovcev.
Poglej Vretenčarji in Pajki
Pajkov ugriz
Pajkov ugriz je poškodba, ki nastane, ko pajek zasadi pipalke (helicere) v telo žrtve in ob tem vbrizga strup.
Poglej Vretenčarji in Pajkov ugriz
Paleontološki muzej Egidio Feruglio
Muzej paleontologije Egidio Feruglio (MEF, v španščini Museo Paleontológico Egidio Feruglio) je znanstvenoraziskovalni in razstavni center v mestu Trelew v Patagoniji (Argentina).
Poglej Vretenčarji in Paleontološki muzej Egidio Feruglio
Parafilija
V filogenetiki se skupina organizmov imenuje parafiletska (grško para.
Poglej Vretenčarji in Parafilija
Partenogeneza
ličink vsak dan Pártenogéneza (iz grških besed παρθένος parthenos - »devica« in γένεσις genesis - »stvaritev«), tudi jalorodnost ali deviškorodnost, je vrsta nespolnega razmnoževanja, pri katerem pride do razvoja zarodka iz jajčne celice brez oploditve.
Poglej Vretenčarji in Partenogeneza
Pavji žerjav
Pavji žerjav (znanstveno ime Balearica pavonina) je ptič iz družine žerjavov, ki naseljuje področja tropske Afrike.
Poglej Vretenčarji in Pavji žerjav
Peter Simon Pallas
Peter Simon Pallas, nemški prirodoslovec in raziskovalec, * 22. september 1741, Berlin, Prusija, † 8. september 1811, Berlin.
Poglej Vretenčarji in Peter Simon Pallas
Piškurji
Piškurji (znanstveno ime Petromyzontidae) so družina rib iz nadreda brezčeljustnic.
Poglej Vretenčarji in Piškurji
Pinoža
Pinoža (znanstveno ime Fringilla montifringilla) je srednje velika klateška ptica, ki je razširjena po Evropi predelih Azije in Severne Amerike.
Poglej Vretenčarji in Pinoža
Pirinski narodni park
Pirinski narodni park (bolgarsko Национален парк Пирин, Nacionalen park Pirin) je narodni park, ki obsega večji del Pirina v jugozahodni Bolgariji.
Poglej Vretenčarji in Pirinski narodni park
Pisanica
Písanica ali pirka (znanstveno ime Serranus scriba) je morska riba iz družine zobčastih ostrižev (Serranidae).
Poglej Vretenčarji in Pisanica
Pitohui dichrous
Pitohui dichrous je strupena ptica pevka iz rodu Pitohui, ki prebiva na območju Nove Gvineje.
Poglej Vretenčarji in Pitohui dichrous
Plavček (ptica)
Plavček (znanstveno ime Cyanistes caeruleus) je ptica pevka iz družine sinic (Paridae).
Poglej Vretenčarji in Plavček (ptica)
Plazilci
Plazílci (znanstveno ime Reptilia) so vretenčarji, (s hrbtenico iz vretenc) prav tako kot ribe, dvoživke, ptiči in sesalci.
Poglej Vretenčarji in Plazilci
Pljučarice
Pljučarice (znanstveno ime Dipnoi) so podrazred rib mesnatoplavutaric, ki spadajo med živeče fosile.
Poglej Vretenčarji in Pljučarice
Podhujka
Podhujka (znanstveno ime Caprimulgus europaeus) je ptica iz družine podhujk (Caprimulgidae), ki gnezdi po skoraj vsej Evropi in prek Srednje Azije do skoraj skrajnega vzhoda Evrazije.
Poglej Vretenčarji in Podhujka
Podzemeljska favna
Človeška ribica ali močeril, jamski repati krkon Med podzemeljsko favno sodijo živalske vrste, ki so prilagojene na življenje v podzemeljskem okolju.
Poglej Vretenčarji in Podzemeljska favna
Poglavitni kompleks tkivne skladnosti
Poglavitni kompleks tkivne skladnosti ali poglavitni histokompatibilnostni kompleks (kratica PHK, bolj znan pod kratico MHC za angleški izraz major histocompatibility complex) je skupni izraz za veliko skupino genov v genomu večine vretenčarjev in njihove produkte (beljakovine), ki imajo v imunskem sistemu vlogo razločevanja med lastnimi in tujimi antigeni v organizmu in predstavljanja le-teh limfocitom T.
Poglej Vretenčarji in Poglavitni kompleks tkivne skladnosti
Polarna lisica
Polarna lisíca ali pesec (znanstveno ime Alopex lagopus ali Vulpes lagopus) je majhna lisica, ki živi v hladnih arktičnih območjih severne poloble.
Poglej Vretenčarji in Polarna lisica
Polhi
Polhi (znanstveno ime Gliridae) so družina glodavcev, podobnih mišim, od katerih se najlažje ločijo po košatem repu.
Poglej Vretenčarji in Polhi
Poliembrionija
semenčico oplojeno žensko jajčece). Poliembrionija ali poliembrija je fenomen, ki se zgodi, kadar se iz enega oplojenega jajčeca razvijeta dva ali več zarodkov (embrijev).
Poglej Vretenčarji in Poliembrionija
Postosuchus
Postosuchus je bil najmogočnejši arhozaver v obdobju triasa (228-202 mil. let).
Poglej Vretenčarji in Postosuchus
Prave veverice
orjaške veverice (rod ''Ratufa''). Prave veverice (znanstveno ime Sciuridae) so velika družina v redu glodavcev.
Poglej Vretenčarji in Prave veverice
Pravi mnogoceličarji
Právi mnogocéličarji ali evmetazóji (znanstveno ime Eumetazoa) so naprednejša skupina mnogoceličarjev, ki že imajo tkiva, organe in organske sisteme.
Poglej Vretenčarji in Pravi mnogoceličarji
Prečno progasta mišičnina
Prečno progasta mišičnina ali prečno progasto mišično tkivo (ponekod tudi samo progasta mišičnina in progasto mišično tkivo) je tip mišičnine, za katero so značilne ponavljajoče se funkcionalne enote, imenovane sarkomere.
Poglej Vretenčarji in Prečno progasta mišičnina
Presledkovni stik
Presledkovni stik Preslédkovni stík ali néksus je stik med dvema sosednjima celicama, ki omogoča neposredno povezavo med njima in s tem prosto prehajanje predvsem manjših molekul (zlasti znotrajceličnih glasnikov oziroma sekundarnih obveščevalcev) ter prosto širjenje akcijskega potenciala.
Poglej Vretenčarji in Presledkovni stik
Pritlikavi šimpanz
Pritlikavi šimpanz ali bonobo (znanstveno ime Pan paniscus) je ena od dveh vrst iz rodu šimpanzov.
Poglej Vretenčarji in Pritlikavi šimpanz
Protizmrzovalni protein
Protizmrzovalni proteini (antifreeze proteins ali AFP) so polipeptidi, ki se nahajajo v določenih vretenčarjih, rastlinah, glivah ter bakterijah in omogočajo preživetje v okoljih s temperaturami pod zmrziščem.
Poglej Vretenčarji in Protizmrzovalni protein
Prsi
Pŕsi (pogovorno tudi pŕsa) so lahko.
Poglej Vretenčarji in Prsi
Prvaki
Prvaki (tudi Primati; znanstveno ime Primates) so red sesalcev in so zelo raznovrstna živalska skupina za katero so značilni zapleteni družbeni odnosi.
Poglej Vretenčarji in Prvaki
Ptiči
Ptíči ali ptíce (znanstveno ime Aves) so dvonožni, toplokrvni vretenčarji (Vertebrata), pokriti s perjem, s sprednjimi udi spremenjenimi v peruti z lahkimi in votlimi kostmi.
Poglej Vretenčarji in Ptiči
Ptičji pajki
Ptičji pajki (znanstveno ime Theraphosidae) so družina pajkovcev iz reda pajkov.
Poglej Vretenčarji in Ptičji pajki
Quetzalcoatlus
Quetzalcoatlus je izumrli rod pterozavrov oz.
Poglej Vretenčarji in Quetzalcoatlus
Rak (bolezen)
Rák je razred bolezni, za katere je značilna nenadzorovana celična delitev in sposobnost teh celic, da napadejo druga tkiva, bodisi tako, da se neposredno vrastejo v sosednje tkivo (»invazija«) ali pa z migracijo rakastih celic na oddaljena mesta (»zasevanje«).
Poglej Vretenčarji in Rak (bolezen)
Rakun
Rakun (znanstveno ime Procyon lotor), znan tudi kot severnoameriški rakun je srednje velik sesalec, ki izvira iz Severne Amerike.
Poglej Vretenčarji in Rakun
Razmnoževalni sistem
Razmnoževalni sistem je sistem organov pri višjih organizmih, ki ima vlogo razmnoževanja - produkcije potomcev.
Poglej Vretenčarji in Razmnoževalni sistem
Ribe
Ribe so ektotermni vretenčarji, ki so prilagojeni na življenje v vodnem okolju.
Poglej Vretenčarji in Ribe
Ribe (razločitev)
Ribe lahko pomeni.
Poglej Vretenčarji in Ribe (razločitev)
Rilčasti skakači
Rilčasti skakači (znanstveno ime Macroscelididae) so družina majhnih žužkojedih sesalcev iz Afrike, v katero uvrščamo 20 danes znanih vrst.
Poglej Vretenčarji in Rilčasti skakači
Rjavi škarnik
Rjavi škarnik, tudi rdeči škarnjek ali rjavi škarjek (znanstveno ime Milvus milvus), je ujeda iz družine kraguljev.
Poglej Vretenčarji in Rjavi škarnik
Rjavi srakoper
Rjavi srakoper (znanstveno ime Lanius collurio) je ptič pevec iz družine srakoperjev (Laniidae).
Poglej Vretenčarji in Rjavi srakoper
Romunija
Romunija je suverena država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Vretenčarji in Romunija
Rumena tekunica
Rumena tekunica (znanstveno ime Spermophilus fulvus) je vrsta tekunice, za katero so značilna neodlakana stopala (razen pet),Aulagnier S.; P. Haffner, A. J. Mitchell-Jones, F. Moutou & J. Zima (2009) Mammals of Europe, North Africa and the Middle East, A&C Black, London.
Poglej Vretenčarji in Rumena tekunica
Rumenonogi strakoš
Rumenonogi strákoš, Wilsonov strákoš ali oceánski strákoš (znanstveno ime Oceanites oceanicus) je manjša morska ptica iz družine strakošev.
Poglej Vretenčarji in Rumenonogi strakoš
Salpa
Salpa ali sopa (znanstveno ime Sarpa salpa) je morska riba iz družine šparov, ki je pogosta tudi v Jadranu.
Poglej Vretenčarji in Salpa
Sarkomera
Sarkomera je osnovna enota krčenja mišičnih vlakenc (miofibril).
Poglej Vretenčarji in Sarkomera
Sečni mehur
Položaj sečnika in drugih sečil pri moškem. Séčni mehúr ali séčnik (latinsko vesica urinaria) je organ sečil, v katerem se zbira seč.
Poglej Vretenčarji in Sečni mehur
Sečoveljske soline
Sečoveljske soline so največje delno delujoče slovenske soline, ene od treh Piranskih solin.
Poglej Vretenčarji in Sečoveljske soline
Sesalci
Sesálci (znanstveno ime Mammalia) so najvišje razviti razred vretenčarjev in s tem tudi najbolj razvite živali.
Poglej Vretenčarji in Sesalci
Sestavljeno oko
kačjega pastirja. Sestávljeno okó je čutilo za vid pri členonožcih, kot so raki in žuželke.
Poglej Vretenčarji in Sestavljeno oko
Seznam bioloških vsebin
Seznam bioloških vsebin podaja članke, ki se v Wikipediji nanašajo na biologijo, biokemijo in biofiziko in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Vretenčarji in Seznam bioloških vsebin
Sinji kit
Sinji kit (znanstveno ime Balaenoptera musculus) je s 30 metri in 160 tonami največja žival na svetu.
Poglej Vretenčarji in Sinji kit
Sivi muhar
Sivi muhar (znanstveno ime Muscicapa striata) je ptica selivka iz družine muharjev.
Poglej Vretenčarji in Sivi muhar
Slavec
Slavec (znanstveno ime Luscinia megarhynchos) je ptič pevec iz družine muharjev, ki gnezdi v večjem delu Evrope, Zahodni in Srednji Aziji.
Poglej Vretenčarji in Slavec
Slepa pega
isbn.
Poglej Vretenčarji in Slepa pega
Slon
Sloni so večja skupina sesalcev, ki tvorijo družina živali Elephantidae (sloni) v redu trobčarjev (Proboscidea).
Poglej Vretenčarji in Slon
Sloni
Elephantidae je družina velikih rastlinojedih proboscidnih sesalcev, ki jih skupaj imenujemo sloni in mamuti.
Poglej Vretenčarji in Sloni
Slovaška
Slovaška, uradno imenovana Slovaška republika (slovaško Slovenská republika), je celinska republika v Srednji Evropi, ki meji na severozahodu s Češko, na severu s Poljsko, na vzhodu z Ukrajino, na jugu z Madžarsko in na zahodu z Avstrijo.
Poglej Vretenčarji in Slovaška
Smrekov kalin
Smrekov kalin (znanstveno ime Pinicola enucleator) je vrsta ptic pevk, ki živi na severni polobli.
Poglej Vretenčarji in Smrekov kalin
Soline
Soline so prostor ob morju, ki je urejen za pridobivanje soli poleti iz morske vode.
Poglej Vretenčarji in Soline
Spermatofor
Skakač vrste ''Sminthurus viridis'', desno od njega je na veji pritrjen pecljat spermatofor Spermatofor je kapsula ali želatinozna masa, ki jo izločijo samci nekaterih živali in se med parjenjem v celoti prenese do samičine spolne odprtine.
Poglej Vretenčarji in Spermatofor
Srakoperji
Srakoperji (znanstveno ime Laniidae) so družina mesojedih ptičev pevcev, v katero uvrščamo 33 vrst v štirih rodovih.
Poglej Vretenčarji in Srakoperji
Srčna mišičnina
Srčna mišičnina (imenovana tudi srčna mišica ali miokardij) je ena od treh vrst mišičnine pri vretenčarjih, drugi dve pa sta skeletna in gladka mišičnina.
Poglej Vretenčarji in Srčna mišičnina
Srce
pljuči Srcé (latinsko cor, cordis) je ritmično utripajoči organ obtočilnega sistema, ki poganja kri oziroma hemolimfo po telesu.
Poglej Vretenčarji in Srce
Strakoš
Strakoš ''Hydrobates pelagicus'' Strákoš ali evrópski strákoš (znanstveno ime Hydrobates pelagicus) je manjša morska ptica iz reda cevonoscev Procellariiformes.
Poglej Vretenčarji in Strakoš
Stržek
Stržek (znanstveno ime Troglodytes troglodytes) je ptica pevka, ki je eden najbolj razprostranjenih in številnih ptičev Evrope.
Poglej Vretenčarji in Stržek
Stridulacija
drevesne zelenke stridulira z drgnjenjem kril med seboj Stridulácija je proizvajanje zvoka ali vibracij podlage z drgnjenjem dveh trdih, a prožnih delov telesa med seboj.
Poglej Vretenčarji in Stridulacija
Strihnin
Strihnin je izjemno toksičen alkaloid rastlinskega izvora z molekulsko formulo C21H22N2O2.
Poglej Vretenčarji in Strihnin
Strunarji
Strúnarji (znanstveno ime Chordata ali Chordonia) so deblo živali, ki vključuje vretenčarje skupaj z nekaterimi njim tesno sorodnimi nevretenčarji.
Poglej Vretenčarji in Strunarji
Suslik
Suslik (znanstveno ime Spermophilus suslicus) je vrsta pravih veveric, ki je razširjena od Poljske na zahodu, do zahodnih ruskih in ukrajinskih step na vzhodu.
Poglej Vretenčarji in Suslik
Taščica
Táščica (znanstveno latinsko ime Erithacus rubecula) je mala ptica iz reda pevcev in družine muharjev.
Poglej Vretenčarji in Taščica
Tajpan
Rod tajpanov (znanstveno ime Oxyuranus) združuje tri vrste strupenjač iz družine strupenih gožev (Elapidae), ki prebivajo v Avstraliji in na Novi Gvineji.
Poglej Vretenčarji in Tajpan
Telo
Teló je snovni del živih bitij in ga razlikujemo od duše, osebnosti ali obnašanja.
Poglej Vretenčarji in Telo
Teritorialnost
Teritorialnost je vedenje živali, povezano z obrambo območja, na katerem živijo osebki določene populacije.
Poglej Vretenčarji in Teritorialnost
Termogeneza
telesno temperaturo Termogéneza je proces, s katerim toplokrvne (homeotermne) živali s stalno telesno temperaturo (endotermi) generirajo toploto ob porabi energijskih zalog, kadar zunanja temperatura pade pod neko kritično mejo.
Poglej Vretenčarji in Termogeneza
Tesni stik
mukozna plast ('''a'''), ki ščiti celice pred vsebino lumna organa ('''A'''). '''Spodaj:''' tesni stik, ki ločuje apikalno ('''B''') od bazalne ('''C''') strani celice.
Poglej Vretenčarji in Tesni stik
Testosteron
Testosterón je androgen (moški spolni hormon), ki ga izločajo intersticijske celice v modih pod vplivom luteotropina.
Poglej Vretenčarji in Testosteron
Thomas Henry Huxley
Thomas Henry Huxley, PRS, angleški biolog, * 4. maj 1825, Ealing, Middlesex, Anglija, † 29. junij 1895, Eastbourne, Sussex.
Poglej Vretenčarji in Thomas Henry Huxley
Titanoboa
Titanoboa (dobesedno »velikanski udav«) je izumrli rod kač, ki so bivale v dobi poznega paleocena pred približno 60–58 milijoni let na ozemlju današnje Kolumbije.
Poglej Vretenčarji in Titanoboa
Titin
Titin, TTN ali konektin je največji znani enojni polipeptid.
Poglej Vretenčarji in Titin
Tkivo
Tkivo je skupek istovrstnih diferenciranih celic, ki so med seboj povezane preko intercelularnih povezav in preko ekstracelularnega matriksa.
Poglej Vretenčarji in Tkivo
Togavirusi
Togavirusi (Togaviridae) so družina srednje velikih ikozaedričnih virusov z enoverižno RNK in ovojnico, z rodovoma alfavirusi in rubivirusi, v katera se uvršča skupno 32 vrst.
Poglej Vretenčarji in Togavirusi
Tolsti lastovičnik
Tolsti lastovičnik ali gvačaro (znanstveno ime Steatornis caripensis) je nočno aktiven sadjejed ptič, razširjen po severnem delu Južne Amerike.
Poglej Vretenčarji in Tolsti lastovičnik
Trakulje
Trakúlje (znanstveno ime Cestoda) so ena izmed skupin ploskih črvov.
Poglej Vretenčarji in Trakulje
Trebuh
Trebuh (latinsko abdomen) predstavlja predel telesa med prsnim košem in medenico pri ljudeh in drugih vretenčarjih.
Poglej Vretenčarji in Trebuh
Triacilglicerol
Triacilgliceroli ali trigliceridi so estri glicerola in treh maščobnih kislin.
Poglej Vretenčarji in Triacilglicerol
Tripanosoma
Tripanosoma ali vrteljc (znanstveno ime Trypanosoma) je živalski bičkar.
Poglej Vretenčarji in Tripanosoma
Trobčarji
Trobčarji (znanstveno ime Proboscidea) so red sesalcev, v katerega uvrščamo slone in njihove izumrle sorodnike.
Poglej Vretenčarji in Trobčarji
Tuatara
Tuatara (znanstveno ime Sphenodon) je edina preživela predstavnica starinske skupine plazilcev, ki je svoj razcvet doživeli pred 200 milijoni let.
Poglej Vretenčarji in Tuatara
Tundrski volk
Tundrski ali polarni volk, včasih tudi arktični volk (znanstveno ime Canis lupus tundrarum) živi na polarnih območjih, kjer ni ledenih plošč.
Poglej Vretenčarji in Tundrski volk
Udavi
Udavi ali boe (znanstveno ime Boidae) so družina nestrupenih kač, razširjenih po tropskih predelih Novega sveta (Severna, Srednja in Južna Amerika vključno s Karibi).
Poglej Vretenčarji in Udavi
Uho
Uho je organ sluha, pri sesalcih pa je odgovoren tudi za ravnotežje.
Poglej Vretenčarji in Uho
Vazopresin
Kalotni model arginin-vazopresina Vazopresin ali antidiuretični hormon (ADH), pa tudi antidiuretski hormon in adiuretin, je nevrohipofizni hormon, ki se sintetizira v hipotalamusu in služi večanju prepustnosti zbiralc ter daljnih cevčic (distalnih tubulov) za vodo.
Poglej Vretenčarji in Vazopresin
Velika sinica
Velika sinica (znanstveno ime Parus major) je ptica pevka iz družine Paridae (sinic), ki je razširjena po večini Evrope in Azije.
Poglej Vretenčarji in Velika sinica
Veliki detel
Veliki detel (znanstveno ime Dendrocopos major) je ptič iz družine žoln, ki gnezdi po večjem delu Evrazije in na skrajnem severu Afrike.
Poglej Vretenčarji in Veliki detel
Veliki hrček
Veliki hrček (znanstveno ime Cricetus cricetus) je razmeroma velik glodavec, ki preseže pol kilograma telesne teže in meri do 32 cm v dolžino, brez kratkega repa.
Poglej Vretenčarji in Veliki hrček
Veliki krivokljun
Veliki krivokljun (znanstveno ime Loxia pytyopsittacus) je klateška srednje velika ptica, ki je razširjena po severni Evropi in predelih zahodne Azije.
Poglej Vretenčarji in Veliki krivokljun
Viharni strakoš
Jajce. Vihárni strákoš (znanstveno latinsko ime Oceanodroma leucorhoa) je manjša morska ptica iz reda cevonoscev Procellariiformes.
Poglej Vretenčarji in Viharni strakoš
Vipera seoanei
Vipera seoanei je strupenjača iz družine gadov, ki je razširjena po severnem delu Pirenejskega polotoka.
Poglej Vretenčarji in Vipera seoanei
Vipera ursinii rakosiensis
Madžarski travniški gad (Vipera ursinii rakosiensis; madžarsko rákosi vipera), imenovan tudi donavski travniški gadSteward JW (1971).
Poglej Vretenčarji in Vipera ursinii rakosiensis
Vipera xanthina
Vipera xanthina je strupenjača iz družine gadov, ki je razširjena po severovzhodni Grčiji in Turčiji, pa tudi po nekaterih otokih Egejskega morja.
Poglej Vretenčarji in Vipera xanthina
Vitka poljarica
Vitka poljarica (znanstveno ime Platyceps najadum) je nestrupena kača iz družine gožev, ki je v Sloveniji uvrščena na seznam zavarovanih vrst.
Poglej Vretenčarji in Vitka poljarica
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Vretenčarji in Voda
Vsejed
Vsejed ali omnivor je žival, ki se prehranjuje tako s hrano živilskega kot tudi rastlinskega izvora.
Poglej Vretenčarji in Vsejed
Vzorčno prepoznavni receptor
Vzorčno prepoznavni receptorji ali receptorji PRR so receptorji, odgovorni za prepoznavanje mikroorganizmov v telesu, in sicer prepoznavajo strukture, ohranjene med različnimi vrstami mikroorganizmov, ki se imenujejo s patogeni povezani molekulski vzorci (vzorci PAMP, angl. pathogen-associated molecular patterns).
Poglej Vretenčarji in Vzorčno prepoznavni receptor
Wuchereria bancrofti
Wuchereria bancrofti je nitasti parazitski helmint iz naddružine filarij (Filariae oz. Filarioidea).
Poglej Vretenčarji in Wuchereria bancrofti
Zajedavstvo
človeka. Zajedavstvo ali parazitizem je eden izmed ekoloških odnosov, pri katerem organizem, funkcionalno poznan kot zajedavec ali parazit, drugega organizmu, tako imenovanemu gostitelju, odvzema energijo in/ali snovi, nujne za njegovo preživetje.
Poglej Vretenčarji in Zajedavstvo
Zgodovina biologije
Zgodovina biologije obravnava potek raziskovanja življenja, ki se je začel že ob začetkih človeške vrste in traja še danes, ko doživljamo razcvet bioloških panog.
Poglej Vretenčarji in Zgodovina biologije
Zlata grozna listovka
Zlata grozna listovka ali zlata strupena žaba (znanstveno ime Phyllobates terribilis) je žaba iz družine podrevnic.
Poglej Vretenčarji in Zlata grozna listovka
Zlati hrček
Zlati hrček, tudi sirski hrček (znanstveno ime Mesocricetus auratus) je vrsta hrčka, ki v naravnem okolju prebiva na sušnih območjih severa Sirije in juga Turčije.
Poglej Vretenčarji in Zlati hrček
Znanstvena klasifikacija živih bitij
150px Znanstvena klasifikacija ali biološka klasifikacija pomeni razvrščanje živih bitij po znanstvenih merilih.
Poglej Vretenčarji in Znanstvena klasifikacija živih bitij
Zob
Zob je trd izrastek v čeljustih številnih vretenčarjev.
Poglej Vretenčarji in Zob
Zoofilija (botanika)
Zoofilija (manj ustrezno zoogamija) je botanični izraz, ki se uporablja za tip opraševanja, pri katerem pelod prenašajo živali.
Poglej Vretenčarji in Zoofilija (botanika)
Zunanji skelet
pajka polžja hišica Zunanji skelet (s tujko eksoskelet) je tip oporne strukture pri živalih v obliki trdnega ovoja, ki predstavlja zunanjo plast telesa.
Poglej Vretenčarji in Zunanji skelet
Prav tako znan kot Vertebrata, Vretenčar.
, Bukva, Caenorhabditis elegans, Cefalizacija, Celebeški nartničar, Celična adhezijska molekula, Celinski tajpan, Centrocercus urophasianus, Coris, Coxiella burnetii, Craniata, Defenzin, Dendritski trn, Diademska zamorska mačka, Dihalna veriga, Dihanje, Dinozavri, Divji ribon, Dlesk, Domači pes, Drst, Dvoživke, Dvojna vijačnica RNK, Entelodon, Epifiza, Estivacija, Etiopski kozorog, Evolucija, Evropska poletuša, Evropska tekunica, Feritin, Feromon, Fibrinogen, Fiziologija, Frater, Gadi, Gargano, Genetsko vtisnjenje, Geografija Bolgarije, Geološka časovna lestvica, Glicin, Gliste, Globin, Glutaminska kislina, Goži, Gorska sinica, Guramiji, Haldan Keffer Hartline, Hemoglobin, Hemolimfa, Henrik Freyer, Hermafrodit, Hialuronska kislina, Hijene, Hottentotta tamulus, Hrbtenjača, Hrvaška, Ihtiologija, Imunski sistem, Indrikoter, Integument, Integumentni sistem, Intermediarni filament, Iridescenca, Izločanje, Jetra, Johannes Peter Müller, Julius Axelrod, Kalin, Kanjec, Kaval (riba), Kavkaška veverica, Keton, Kisik, Kiti, Kljunorožci (družina), Klopi, Klovnske ribice, Kolk, Komarji, Komatar, Kost, Kostnice, Kri, Kriobiologija, Krivokljun, Kromatofora, Laški gad, Labirintozobci, Lantan, Lišček, Life on Earth (TV serija), Lisasta hijena, Madrid, Maksilopodi, Mali gad, Mali madagaskarski tenrek, Mavrični udav, Medarski jazbec, Medcelični stik, Megalodon, Mehkužci, Melanin, Melanosom, Menišček, Merklova celica, Metalotionein, Močvirska sinica, Možgani, Možganska skorja, Modras, Mokož, Mongolska puščavska podgana, Morske kače, Morski psi, Mrzlica denga, Muha cece, Naravni park Strandža, Narodni park Slovenský raj, Narodni park Yosemite, Navadni šimpanz, Navadni gad, Navadni polh, Navadni udav, Nektar, Nevretenčarji, Nevrit, Nevroglobin, Nevron, NF-κB, Nikotinski receptor, Obramba rastlin pred rastlinojedi, Obtočila, Ogljikov hidrat, Okostje, Oksidacija omega, Oligodendrocit, Ontogenetski premik niše, Organ (biologija), Orjaška droplja, Osrednje živčevje, Ostrižnjaki, Pad, Pajki, Pajkov ugriz, Paleontološki muzej Egidio Feruglio, Parafilija, Partenogeneza, Pavji žerjav, Peter Simon Pallas, Piškurji, Pinoža, Pirinski narodni park, Pisanica, Pitohui dichrous, Plavček (ptica), Plazilci, Pljučarice, Podhujka, Podzemeljska favna, Poglavitni kompleks tkivne skladnosti, Polarna lisica, Polhi, Poliembrionija, Postosuchus, Prave veverice, Pravi mnogoceličarji, Prečno progasta mišičnina, Presledkovni stik, Pritlikavi šimpanz, Protizmrzovalni protein, Prsi, Prvaki, Ptiči, Ptičji pajki, Quetzalcoatlus, Rak (bolezen), Rakun, Razmnoževalni sistem, Ribe, Ribe (razločitev), Rilčasti skakači, Rjavi škarnik, Rjavi srakoper, Romunija, Rumena tekunica, Rumenonogi strakoš, Salpa, Sarkomera, Sečni mehur, Sečoveljske soline, Sesalci, Sestavljeno oko, Seznam bioloških vsebin, Sinji kit, Sivi muhar, Slavec, Slepa pega, Slon, Sloni, Slovaška, Smrekov kalin, Soline, Spermatofor, Srakoperji, Srčna mišičnina, Srce, Strakoš, Stržek, Stridulacija, Strihnin, Strunarji, Suslik, Taščica, Tajpan, Telo, Teritorialnost, Termogeneza, Tesni stik, Testosteron, Thomas Henry Huxley, Titanoboa, Titin, Tkivo, Togavirusi, Tolsti lastovičnik, Trakulje, Trebuh, Triacilglicerol, Tripanosoma, Trobčarji, Tuatara, Tundrski volk, Udavi, Uho, Vazopresin, Velika sinica, Veliki detel, Veliki hrček, Veliki krivokljun, Viharni strakoš, Vipera seoanei, Vipera ursinii rakosiensis, Vipera xanthina, Vitka poljarica, Voda, Vsejed, Vzorčno prepoznavni receptor, Wuchereria bancrofti, Zajedavstvo, Zgodovina biologije, Zlata grozna listovka, Zlati hrček, Znanstvena klasifikacija živih bitij, Zob, Zoofilija (botanika), Zunanji skelet.