Kazalo
19 odnosi: Ščip (Luna), Delta v, Dolžina dvižnega vozla, Drakonski mesec, Drakonsko leto, Družina Hilda, Ekliptika, James Bradley, Leto, Luna, Lunin mesec, Nutacija, Orbitalna perioda, Referenčna ravnina, Sekularna resonanca, Seznam astronomskih vsebin, Sončev mrk 2. julija 2019, Vozel, Vozelna precesija.
Ščip (Luna)
accessdate.
Poglej Vozel (astronomija) in Ščip (Luna)
Delta v
Delta v (dobesedno sprememba hitrosti, tudi karakteristična hitrost orbitalnega manevra), označena kot ∆v, je v astrodinamiki in raketodinamiki količina, ki se rabi pri dinamiki poletov vesoljskih plovil, in je mera za potrebni sunek sile, da plovilo izvede manever (spremembo tira), kot je na primer izstrelitev ali pristanek na planetu ali luni, ali orbitalni manever v vesoljskem prostoru.
Poglej Vozel (astronomija) in Delta v
Dolžina dvižnega vozla
Dolžina dvižnega vozla glede na ekliptiko. Dolžina dvižnega vozla (oznaka ☊ ali Ω) je v astronomiji in v astrodinamiki eden izmed šestih elementov tira, ki določajo lego in hitrost nebesnega telesa.
Poglej Vozel (astronomija) in Dolžina dvižnega vozla
Drakonski mesec
Drakonski mesec ali vozelni mesec je čas med dvema zaporednima prehodoma Lune skozi isti vozel.
Poglej Vozel (astronomija) in Drakonski mesec
Drakonsko leto
Drakonsko leto ali ekliptično leto (tudi leto mrka) je čas, ki ga za opazovalca na Zemlji potrebuje Sonce za prehod med dvema zaporednima istima vozloma Lune.
Poglej Vozel (astronomija) in Drakonsko leto
Družina Hilda
Prikazan je notranji del Osončja vključno z asteroidi glavnega asteroidnega pasu (označeni belo), asteroidi družine Hilda (označeni oranžno) in Jupitrovimi trojanci (zeleno). Družina Hilda je skupina asteroidov, katerih.
Poglej Vozel (astronomija) in Družina Hilda
Ekliptika
Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).
Poglej Vozel (astronomija) in Ekliptika
James Bradley
James Bradley, angleški astronom, * marec 1693, Sherborne pri Cheltenhamu, grofija Gloucestershire, Anglija, † 13. julij 1762, Chalford, Gloucestershire.
Poglej Vozel (astronomija) in James Bradley
Leto
Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.
Poglej Vozel (astronomija) in Leto
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Vozel (astronomija) in Luna
Lunin mesec
Lune skozi več svojih faz, videno iz severne poloble. Navidezno zibanje Lune je znano kot libracija. V luninih koledarjih je lunin mesec čas med dvema sizigijema (mlajema ali ščipoma).
Poglej Vozel (astronomija) in Lunin mesec
Nutacija
Vrtenje (zeleno), precesija (modro) in nutacija v nagibu (rdeče) Zemlje Nutácija (latinsko nutare - kolebati) je v fiziki gibanje osi vrtenja večjega osno simetričnega telesa, kot sta na primer giroskop ali planet.
Poglej Vozel (astronomija) in Nutacija
Orbitalna perioda
Orbitálna perióda, tírna dôba, perióda tírnice ali tudi obhódna dôba je obhodni čas, ki ga potrebuje planet ali kakšno drugo telo, da pri svojem gibanju opravi pot enega polnega krožnega tira (tirnice, orbite, krožnice).
Poglej Vozel (astronomija) in Orbitalna perioda
Referenčna ravnina
Referenčna ravnina je v nebesni mehaniki ravnina glede, na katero se za nebesno telo nanašajo dani elementi tira.
Poglej Vozel (astronomija) in Referenčna ravnina
Sekularna resonanca
Sekularna resonanca je vrsta orbitalne resonance.
Poglej Vozel (astronomija) in Sekularna resonanca
Seznam astronomskih vsebin
Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Vozel (astronomija) in Seznam astronomskih vsebin
Sončev mrk 2. julija 2019
2.
Poglej Vozel (astronomija) in Sončev mrk 2. julija 2019
Vozel
Vôzel je pojem, ki lahko pomeni.
Poglej Vozel (astronomija) in Vozel
Vozelna precesija
Vozelna precesija je precesija tirne ravnine satelita okrog vrtilne osi astronomskega telesa, kot je Zemlja.