Kazalo
47 odnosi: Albert II. Bogenski, Arnež, Avstrija, Žitara vas, Babenberžani, Benediktinski samostan Gornji Grad, Celjski grad, Celjski grofje, Cerkev sv. Mihaela na Blokah, Eberhard Šoštanjski, Friderik I. Celjski, Friderik Vovbrški, Gospodje Aufensteinski, Gospodje Ptujski, Grad Švarcenštajn, Grad Žlemberk, Grad Žovnek, Grad Dravograd, Grad Erkenštajn, Grad Forhtenek, Grad Freudeneck, Grad Guštanj, Grad Hartneidstein, Grad Lož, Grad Offenburg, Grad Pliberk, Grad Pukštajn, Grad Rauterburg, Grad Strmec, Grad Suha, Grad Turn pri Velenju, Grad Vovbre, Grad Vrbovec, Grofje Strmški, Herman Šoštanjski, Konrad Aufensteinski, Koroška (vojvodina), Liutpold III. Žovneški, Lož, Ortenburžani, Pfanberški grofje, Savinjska marka, Seznam plemiških rodbin na Slovenskem, Ulrik II. Žovneški, Ulrik II. Vovbrški, Ulrik IV. Pfanberški, Ulrik V. Pfanberški, Zgodovina Slovenije.
Albert II. Bogenski
Gravura iz »Bavaria Sancta«, 1615, » Viljem Windberški ob bolniški postelji grofa Alberta Bogenskega« Albert II. (znan tudi kot Adalbert II.) († 13. januar 1146) je bil grof Bogenski in Windberški, grof v Donavskem okraju, advokat Regensburga, Prüfeninga in Windberga.
Poglej Vovbržani in Albert II. Bogenski
Arnež, Avstrija
Grad Arnež 2015 Grad Arnež od daleč Farna cerkev Marije Matere božje v Arnežu Most preko Pesnice z upodobitvijo Sv. Janeza Nepomuka Arnež (nem.: Arnfels) je trška občina in trško naselje na avstrijski južni Štajerski v okraju Lipnica s 1.051 prebivalci (stanje na 1. januar 2016).
Poglej Vovbržani in Arnež, Avstrija
Žitara vas
Žitara vas je dvojezična občina v okraju Velikovec na avstrijskem Koroškem.
Poglej Vovbržani in Žitara vas
Babenberžani
samostanu Klosterneuburg Leopold III. Sveti, deželni zavetnik Spodnje Avstrije; podoba iz rodbinskega drevesa Babenberžani so bili ena od najvplivnejših dinastij nemškega cesarstva (Vojvodina Bavarska) v visokem srednjem veku.
Poglej Vovbržani in Babenberžani
Benediktinski samostan Gornji Grad
Benediktinski samostan Gornji Grad (nemško Benediktinerkloster Oberburg) se je nahajal v naselju Gornji Grad v Zgornji Savinjski dolini v občini Gornji Grad.
Poglej Vovbržani in Benediktinski samostan Gornji Grad
Celjski grad
Celjski grad, pogled proti severu z zunanjega grajskega dvorišča - zahodnega predgradja. Razgled z velikega stolpa Celjskega gradu Lesorezna upodobitev gradu, Jacob Koebel, ''Wapen. Des Heyligen Römischen Reichs Teutscher nation'', Frankfurt na Majni, 1545 Celjski grad na sliki iz leta 1750 (1831), Johannes Hötzel - J.v.
Poglej Vovbržani in Celjski grad
Celjski grofje
Cêljski grôfje so bili najbolj znana in najvplivnejša plemiška in vladarska rodbina, ki je imela svojo matično posest na območju današnje Slovenije.
Poglej Vovbržani in Celjski grofje
Cerkev sv. Mihaela na Blokah
Cerkev sv.
Poglej Vovbržani in Cerkev sv. Mihaela na Blokah
Eberhard Šoštanjski
Eberhard Šoštanjski, tudi Eberhard de Schonenst(ein) in Eberhardus et Hermannus de Sonensteine ter Eberhard Katzensteinski v listini iz leta 1173 in Eberhard Dravski, svobodni plemič in brat Hermana Šoštanjskega ter mlajši brat Walchuna in Hermana Dravskega, ki je imel posesti na ozemlju današnjega mesta Šoštanj.
Poglej Vovbržani in Eberhard Šoštanjski
Friderik I. Celjski
Friderik I. Celjski, rojen kot svobodni Žovneški gospod in od leta 1341 prvi Celjski grof, * okoli 1300, † 1359.
Poglej Vovbržani in Friderik I. Celjski
Friderik Vovbrški
Grof Friderik Vovbrški (cca 1271 - 1316/1317) nemško „Graf Friedrich von Heunburg„ je bil prvorojeni sin grofa Ulrika II. Vovbrškega iz koroške in štajerske plemiške rodbine Vovbrških in njegove žene Neže (Agnes), ki je bila pranečakinja Friderika II., zadnjega vojvode Avstrije in Štajerske iz hiše Babenberžanov.
Poglej Vovbržani in Friderik Vovbrški
Gospodje Aufensteinski
Grb Auffensteinskih gospodov Gospodje Aufensteinski (Aufenstein, Ownstein, Ouwenstein) so bili prvotno ministeriali Tirolskih grofov in so bili prvič omenjeni leta 1173.
Poglej Vovbržani in Gospodje Aufensteinski
Gospodje Ptujski
Grb Gospodov Ptujskih Pečat Gospodov Ptujskih (1243) Gospodje Ptujski (tudi Herren von Pettau, Pettauer, Ptujski, Herren von Ptuj) je ime plemiškega rodu na Spódnjem Štájerskem, ki je bilo prvič omenjeno v dokumentu iz leta 1132 kot spoštovana in bogata ministerialna družina Salzburške nadškofije, ki je izumrla leta 1438.
Poglej Vovbržani in Gospodje Ptujski
Grad Švarcenštajn
Grad Švarcenštajn (nemško Schwarzenstein - med ljudstvom poznan le kot slovensko Gradič) stoji na položnem griču južno od naselja Laze pri Velenju, v župniji Št. Ilj pod Gradičem oziroma pri Velenju; zgrajen je bil v prvi polovici 14.
Poglej Vovbržani in Grad Švarcenštajn
Grad Žlemberk
Risba Matthäus Meriana iz leta 1649 Grad Žlemberk leta 1681 Grad Žlemberk (nemško Burg Schmierenberg) je bil srednjeveški višinski grad, ki je stal na vrhu gozdnatega hriba, ki se nagiba proti severu v nekdanji občini Gradišče (Schloßberg) blizu meje s Slovenijo.
Poglej Vovbržani in Grad Žlemberk
Grad Žovnek
Grad Žovnek, Georg Matthäus Vischer, ''Topographia Ducatus Stiriae'', Gradec 1681 Grad Žovnek (tudi Stari grad) stoji na vzpetini (409 mnm) nad Žovneškim jezerom jugozahodno od Braslovč.
Poglej Vovbržani in Grad Žovnek
Grad Dravograd
Grad Dravograd (nemško Ruine Unterdrauburg) se je nahajal na gorskem pomolu nad mestom Dravograd, od katerega so ostale neznatne ruševine.
Poglej Vovbržani in Grad Dravograd
Grad Erkenštajn
Grad Erkenštajn (nemško Obererckestein) je stal na griču Stari grad v hribovju Jablanice med naseljem Log pri Vrhovem in naseljem Novi Grad v občini Sevnica, od katerega so ostali le še skromni ostanki.
Poglej Vovbržani in Grad Erkenštajn
Grad Forhtenek
Grad Forhtenek (nemško (Forchtenegg) je stal na strmi, delno skalnati vzpetini zahodno nad potokom Velunja, v naselju Ravne pri Šoštanju vzhodno nad domačijo Vratar, od katerega so ostale le še mogočne razvaline.
Poglej Vovbržani in Grad Forhtenek
Grad Freudeneck
Grad Freudenek (nemško Freudenegg) je stal na strmi, delno skalnati vzpetini nad potokom Brnica, nad Starim Hrastnikom oz.
Poglej Vovbržani in Grad Freudeneck
Grad Guštanj
Grad zgornji Guštanj (nemško Schloss Guttenstein, Gutenstein, Guettenstain) je stal na griču Stražišče ali na Tičlerjevem vrhu na levem bregu reke Meže na Ravnah na Koroškem, ki so se do leta 1952, ko so pridobile status mesta, imenovale Guštanj.
Poglej Vovbržani in Grad Guštanj
Grad Hartneidstein
Grad Hartneidstein (nemško Burg Hartneidstein) je bil srednjeveški grad, katerega ruševine ležijo skrite v gozdu na strmem grebenu na zahodnem pobočju Golice (nemško Koralpe), nad vasjo Eitweg, približno 8 kilometrov jugovzhodno od Volšperka (nemško Wolfsberg) v Labotski dolini na avstrijskem Koroškem.
Poglej Vovbržani in Grad Hartneidstein
Grad Lož
Grad Lož, od katerega so do danes ostale le razvaline, je stal v Loški dolini nad sedanjim trškim naseljem Lož na Notranjskem.
Poglej Vovbržani in Grad Lož
Grad Offenburg
Ruševine gradu Offenburg po Georg Matthäus Vischerju Grad Offenburg je bil srednjeveški grad, katerega borne ruševine nekdaj mogočne trdnjave ležijo približno 300 m nad dolino Mure pri Unterkurzheimu ob vznožju Ederkogla, okoli 9 km severo-zahodno od Judenburga na avstrijskem Štajerskem.
Poglej Vovbržani in Grad Offenburg
Grad Pliberk
Grad Pliberk (nemško Schloss Bleiburg) je bil srednjeveški grad, ki je stal na vrhu višjega hriba na vzhodnem robu istoimenskega mesta Pliberk na avstrijskem Koroškem.
Poglej Vovbržani in Grad Pliberk
Grad Pukštajn
Grad Pukštajn redkeje prevedeno Grad Bukovje (nemško Buchenstein, Puchenstain) so okoli leta 1200 pozidali grofje Andechs Meranski kot utrdbo na meji njihovega slovenjgraške gospoščine v prehodu iz Mislinjske doline v Dravsko dolino.
Poglej Vovbržani in Grad Pukštajn
Grad Rauterburg
Grad Rauterburg tudi Grad Stare Vovbre je bil grad na Koroškem v Avstriji.
Poglej Vovbržani in Grad Rauterburg
Grad Strmec
Ruševine gradu Strmec in cerkve iz leta 1850 Grad Strmec (nemško Schloss Sternberg) leži na skalni polici nad enakoimenovanim krajem v občini Vernberk v zahodnem delu avstrijske zvezne dežele Koroške.
Poglej Vovbržani in Grad Strmec
Grad Suha
Bakrorez upodobitve Gradu Suha, Topografija Nadvojvodine Koroške iz leta 1681 Grad Suha (nemško Schloss Neuhaus) (tudi Neuhäusl) je srednjeveški grad, ki stoji zahodno od Labota na desnem bregu Drave v istoimenski občini Suha na avstrijskem Koroškem.
Poglej Vovbržani in Grad Suha
Grad Turn pri Velenju
Grad Turn pri Velenju (nemško (Turn im Schalckthall, Turris) je razpadajoča stavba, ki leži na položnem hribu Hrastovec pri Velenjskem jezeru v občini Velenje.
Poglej Vovbržani in Grad Turn pri Velenju
Grad Vovbre
Grad Vovbre (Haimburg) Grad Vovbre (nemško Haimburg (Heunburg)) je bil srednjeveški grad, ki je stal na vrhu osamelega hriba približno 3 kilometre severovzhodno od Velikovca na avstrijskem Koroškem.
Poglej Vovbržani in Grad Vovbre
Grad Vrbovec
Grad Vrbovec (nemško Altenburg) je grad, ki stoji v Očini Nazarje, ob sotočju rek Drete in Savinje v Zgornji Savinjski dolini.
Poglej Vovbržani in Grad Vrbovec
Grofje Strmški
Ruševine gradu Strmec in cerkve iz leta 1850 Nadgrajene ruševine gradu Strmec Farna cerkev Strmec Grofje Strmški, so bili stranska veja Grofov Vovbrških.
Poglej Vovbržani in Grofje Strmški
Herman Šoštanjski
Herman Šoštanjski tudi Herman de Schonenst(ein) in Eberhardus et Hermannus de Sonensteine ter poznan tudi pod imenom Herman II.
Poglej Vovbržani in Herman Šoštanjski
Konrad Aufensteinski
Konrad III.
Poglej Vovbržani in Konrad Aufensteinski
Koroška (vojvodina)
Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.
Poglej Vovbržani in Koroška (vojvodina)
Liutpold III. Žovneški
Pogodba med Ulrikom in Liutpoldom III. z dne 14. maj 1262 nosi Ulrikov pečat. S to dedno pogodbo je bila ohranjena enotnost rodbinskih posesti Liutpold III.
Poglej Vovbržani in Liutpold III. Žovneški
Lož
Lož je naselje s skoraj 600 prebivalci v Občini Loška dolina.
Poglej Vovbržani in Lož
Ortenburžani
Grb rodbine Ortenburžanov okoli leta 1340 Ortenburžani, grofje Ortenburški, so bili koroška plemiška rodbina, ki je izhajala iz lurnske grofije, katere del je bilo tudi posestvo in grad Ortenburg v bližini naselja Baldramsdorf pri Špitalu ob Dravi.
Poglej Vovbržani in Ortenburžani
Pfanberški grofje
Grb Pfanberških grofov iz leta 1245 Pfanberški grofje, izvorno iz Pegava (Peka, Peckach) je bila štajerska visokosvobodna plemiška rodbina v srednjem veku, ki se je imenovala po njihovem gradu Pfanberg (danes ruševine južno od Frohnleiten, pfanberške ustanove iz leta 1280), ki je bila v tistem času ena od najmogočnejših rodbin v deželi.
Poglej Vovbržani in Pfanberški grofje
Savinjska marka
Savinjska marka (Marka na Savinji, nemško tudi Grofija Soune, Soun, Saunien i. pd.) je bilo območje Mejne marke v okviru Svetega rimskega cesarstva, ki je bila ustanovljena v drugi polovici 10.
Poglej Vovbržani in Savinjska marka
Seznam plemiških rodbin na Slovenskem
Abecedni seznam več kot 180 plemiških rodbin na Slovenskem.
Poglej Vovbržani in Seznam plemiških rodbin na Slovenskem
Ulrik II. Žovneški
Pečat Ulrika Žovneškega na pogodbi med Ulrikom in Liutpoldom III. Ulrik II.
Poglej Vovbržani in Ulrik II. Žovneški
Ulrik II. Vovbrški
Grb Vovbrških grofov iz Koroške, 1242 Ulrik II.
Poglej Vovbržani in Ulrik II. Vovbrški
Ulrik IV. Pfanberški
Ulrik IV.
Poglej Vovbržani in Ulrik IV. Pfanberški
Ulrik V. Pfanberški
Grof Ulrik V. Pfanberški (1287 – 23. oktober 1354) je bil Pfanberški grof.
Poglej Vovbržani in Ulrik V. Pfanberški
Zgodovina Slovenije
Petra Kozlerja iz leta 1853 Zgodovina Slovenije je zgodovina vseh prebivalcev na ozemlju današnje Republike Slovenije in v njeni neposredni soseščini od prazgodovine do danes.
Poglej Vovbržani in Zgodovina Slovenije
Prav tako znan kot Grofje Vovbrški, Vovbrški.