Kazalo
68 odnosi: Aargau, Albert I. vojvoda Bavarske, Andeški, Arleško kraljestvo, Švica, Binnenhof, Brugge, Bruno Veliki, Burgundija, Burgundija (razločitev), Burgundija (regija), Burgundija - Franche-Comté, Burgundska grofija, Cerkev Matere božje, Brugge, Coudenberg, Dijon, Ema Mělniška, Felix Austria, Filip Dobri, Filip Drzni, Franche-Comté, Francoska renesansa, Gelderland, Grofija Flandrija, Grofija Holandija, Grofija Zeeland, Grofje in vojvode Gelderski, Habsburška Nizozemska, Habsburžani, Italijanska vojna (1521–1526), Ivan Neustrašni, Janez III. Bavarski, Johan de Witt, Johan van Oldenbarnevelt, Karel Drzni, Karel V. Habsburški, Katoliška cerkev na Nizozemskem, Knezoškofija Utrecht, Kraljeva palača, Bruselj, Landskneht, Langres, Limburg (Nizozemska), Madona kanclerja Rolina, Madridska pogodba, Marija Burgundska, Marjeta Marija Alakok, Mednarodna gotika, Nadvojvodina Avstrija, Nizozemska, Nizozemska osamosvojitvena vojna (1568–1609), ... Razširi indeks (18 več) »
Aargau
Aargau (nemško Kanton Aargau; včasih latinizirano kot Argovia) je eden izmed 26 kantonov, ki tvorijo Švicarsko konfederacijo.
Poglej Vojvodina Burgundija in Aargau
Albert I. vojvoda Bavarske
Albert I., vojvoda Spodnje Bavarske (25. julij 1336 – 13. december 1404), je bil fevdalni vladar grofij Holandije, Hainauta in Zelandije v Nizkih deželah.
Poglej Vojvodina Burgundija in Albert I. vojvoda Bavarske
Andeški
Grb Andeških grofov Grb Andeških grofov Andeški, Andeško-Meranski, grofje Andeški, kasneje vojvode Meranski.
Poglej Vojvodina Burgundija in Andeški
Arleško kraljestvo
Arleško kraljestvo, Kraljevina Arelat, Kraljevina Burgundija (druga) so nazivi za zgodovinsko državo, ki se je od konca 9.
Poglej Vojvodina Burgundija in Arleško kraljestvo
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Poglej Vojvodina Burgundija in Švica
Binnenhof
Haaški Binnenhof s Hofvijverjem Binnenhof je kompleks zgradb v središču Haaga na Nizozemskem.
Poglej Vojvodina Burgundija in Binnenhof
Brugge
Brugge (/ bruːʒ /; flamsko oz. nizozemsko Brugge; francosko Bruges) je glavno in največje mesto Zahodne Flandrije v regiji Flandrija v Belgiji, ki leži na severozahodu države.
Poglej Vojvodina Burgundija in Brugge
Bruno Veliki
Bruno Veliki, nadškof Kölna, vojvoda Lotaringije, * 925, † 11. oktober 965, Reims.
Poglej Vojvodina Burgundija in Bruno Veliki
Burgundija
Grb Burgundskega vojvodstva - kasnejše province Burgundije Burgundija znotraj Francije v 12. stoletju, zemljevid William R. Shepherda. Burgundija (francosko Bourgogne, nemško Burgund) je zgodovinsko francosko ozemlje, naseljeno zapovrstjo z Galci, Rimljani, različnimi germanskimi ljudstvi, od katerih so bili najpomembnejši Franki in Burgundi; slednji so dali ozemlju tudi ime.
Poglej Vojvodina Burgundija in Burgundija
Burgundija (razločitev)
Burgundija je lahko: sedanje ozemlje.
Poglej Vojvodina Burgundija in Burgundija (razločitev)
Burgundija (regija)
Burgundija (francosko Bourgogne) je bila do leta 2015 francoska regija.
Poglej Vojvodina Burgundija in Burgundija (regija)
Burgundija - Franche-Comté
Burgundija - Franche-Comté ( 'Burgundija svobodna grofija', včasih okrajšano BFC; arpitansko Borgogne-Franche-Comtât) je regija v vzhodni Franciji, ki jo je leta 2014 ustanovila teritorialna reforma francoskih regij z združitvijo Burgundije in Franche-Comtéja.
Poglej Vojvodina Burgundija in Burgundija - Franche-Comté
Burgundska grofija
Svobodna grofija Burgundija (francosko Franche Comté de Bourgogne, nemško Freigrafschaft Burgund) je bila srednjeveška grofija (982-1678) s sedežem v mestu Dole, predhodnica tradicionalne francoske province in kasnejše sodobne regije Franche-Comté.
Poglej Vojvodina Burgundija in Burgundska grofija
Cerkev Matere božje, Brugge
Cerkev Matere božje (nizozemsko Onze-Lieve-Vrouwekerk) v mestu Brugge v Belgiji je večinoma iz 13., 14.
Poglej Vojvodina Burgundija in Cerkev Matere božje, Brugge
Coudenberg
Coudenberg ali Koudenberg je majhen hrib v Bruslju, na katerem je bila zgrajena palača.
Poglej Vojvodina Burgundija in Coudenberg
Dijon
Dijonska stolnica Dijon je bil glavno mesto nekdanje vzhodne francoske regije Burgundije, občina in prefektura departmaja Côte-d'Or.
Poglej Vojvodina Burgundija in Dijon
Ema Mělniška
Ema (češko Emma) je bila češka vojvodinja kot druga žena vojvode Boleslava II. Češkega, * okoli 948, † 2. november 1006, Mělník, Vojvodina Češka.
Poglej Vojvodina Burgundija in Ema Mělniška
Felix Austria
Reklo Felix Austria ali Tu felix Austria izraža mnenje, da imajo Avstrijci posebno posrečen značaj oziroma tako državno ureditev, ki jim omogoča miren in srečen način življenja.
Poglej Vojvodina Burgundija in Felix Austria
Filip Dobri
Filip Dobri (znan tudi kot Filip III. Burgundski), vojvoda Burgundije, * 31. julij 1396, Dijon, Burgundija, † 15. junij 1467, Brugge, Flandrija.
Poglej Vojvodina Burgundija in Filip Dobri
Filip Drzni
Filip II.
Poglej Vojvodina Burgundija in Filip Drzni
Franche-Comté
Franche-Comté je bila do leta 2015 vzhodna francoska regija ob meji s Švico.
Poglej Vojvodina Burgundija in Franche-Comté
Francoska renesansa
Francoska renesansa je bila kulturno in umetniško gibanje v Franciji med 15.
Poglej Vojvodina Burgundija in Francoska renesansa
Gelderland
Gelderland, znana tudi kot Guelders v angleščini, je pokrajina na Nizozemskem, ki zaseda osrednji vzhod države.
Poglej Vojvodina Burgundija in Gelderland
Grofija Flandrija
Grofija Flandrija (nizozemsko Graafschap Vlaanderen, francosko Comté de Flandre) je bila zgodovinska grofija na Nizozemskem.
Poglej Vojvodina Burgundija in Grofija Flandrija
Grofija Holandija
Grofija Holandija je bila država Svetega rimskega cesarstva in od leta 1433 del burgundske Nizozemske, od leta 1482 del habsburške Nizozemske in od 1581 dalje vodilna provinca Nizozemske republike, katere del je ostala do batavske revolucije.
Poglej Vojvodina Burgundija in Grofija Holandija
Grofija Zeeland
Grofija Zeeland je bila grofija Svetega rimskega cesarstva v Nizozemskih deželah.
Poglej Vojvodina Burgundija in Grofija Zeeland
Grofje in vojvode Gelderski
Originalni grb grofije in vojvodine Gelders Grb po letu 1379 Vladarji zgodovinske grofije in vojvodine Gelders so bili.
Poglej Vojvodina Burgundija in Grofje in vojvode Gelderski
Habsburška Nizozemska
Habsburška Nizozemska, v latinščini imenovano Belgica, je skupno ime fevdov iz obdobja renesanse v Nizozemskih deželah v lasti Habsburške hiše Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Vojvodina Burgundija in Habsburška Nizozemska
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Poglej Vojvodina Burgundija in Habsburžani
Italijanska vojna (1521–1526)
Italijanska vojna med letoma 1521 in 1526, znana tudi kot štiriletna vojna, je bila del italijanskih vojn, v kateri so se spopadli Franc I. Francoski in Beneška republika na eni ter cesar Svetega rimskega cesarstva Karel V., Henrik VIII. Angleški in Papeške države na drugi strani.
Poglej Vojvodina Burgundija in Italijanska vojna (1521–1526)
Ivan Neustrašni
Ivan Burgundski Neustrašni, vojvoda Burgundije, * 28. maj 1371, Dijon, † 10. september 1419, Montereau, Francija.
Poglej Vojvodina Burgundija in Ivan Neustrašni
Janez III. Bavarski
Pečat Janeza III. Bavarskega Janez III.
Poglej Vojvodina Burgundija in Janez III. Bavarski
Johan de Witt
Johan de Witt, nizozemski pravnik, politik in državnik, * 24. september 1625, Dordrecht, † 20. avgust 1672, Haag.
Poglej Vojvodina Burgundija in Johan de Witt
Johan van Oldenbarnevelt
Johan van Oldenbarnevelt, nizozemski odvetnik, državnik, *14. september 1547, Amersfoort, †13. maj 1619, Haag.
Poglej Vojvodina Burgundija in Johan van Oldenbarnevelt
Karel Drzni
Karel Burgundski Drzni, vojvoda Burgundije, * 10. november 1433, Dijon, † 5. januar 1477, pri Nancyju.
Poglej Vojvodina Burgundija in Karel Drzni
Karel V. Habsburški
Karel V. Habsburški, rimsko-nemški kralj in cesar (1519-56), španski kralj (kot Karel I., 1516-56), avstrijski nadvojvoda (kot Karel I., 1519-21), suveren številnih nizozemskih provinc (1506-55), * 24. februar 1500, Gent, Flandrija (današnja Belgija), † 21. september 1558, San Jerónimo de Yuste, Španija.
Poglej Vojvodina Burgundija in Karel V. Habsburški
Katoliška cerkev na Nizozemskem
Katedrala sv. Katarine v Utrechtu Katoliška cerkev na Nizozemskem je del svetovne Rimskokatoliške cerkve pod duhovnim vodstvom papeža v Rimu.
Poglej Vojvodina Burgundija in Katoliška cerkev na Nizozemskem
Knezoškofija Utrecht
Knezoškofija Utrecht (1024–1528) je bila cerkvena kneževina Svetega rimskega cesarstva v Nizozemskih deželah, v današnji Nizozemski.
Poglej Vojvodina Burgundija in Knezoškofija Utrecht
Kraljeva palača, Bruselj
Kraljeva palača v Bruslju (nizozemsko Koninklijk Paleis van Brussel, francosko Palais Royal de Bruxelles, nemško Königlicher Palast von Brüssel) je uradna palača belgijskega kralja in kraljice v središču državne prestolnice Bruselj.
Poglej Vojvodina Burgundija in Kraljeva palača, Bruselj
Landskneht
Daniel Hopfer (okoli 1539): ''Landsknehti'' Landsknehti (nemško Landsknecht, mn. Landsknechte) so bili najemniški vojaki, ki so v poznem 15.
Poglej Vojvodina Burgundija in Landskneht
Langres
severni del starega mesta Langres je naselje in občina v severni francoski regiji Šampanja-Ardeni, podprefektura departmaja Haute-Marne.
Poglej Vojvodina Burgundija in Langres
Limburg (Nizozemska)
Limburg (Limburgish) je najjužnejša od 12 pokrajin Nizozemske.
Poglej Vojvodina Burgundija in Limburg (Nizozemska)
Madona kanclerja Rolina
Madona kanclerja Rolina je oljna slika staronizozemskega mojstra Jana van Eycka iz leta 1435.
Poglej Vojvodina Burgundija in Madona kanclerja Rolina
Madridska pogodba
Madridska pogodba je skupno poimenovanje za mnogo sporazumov, dogovorov, mirovnih pogodb, konvencij, protokolov ipd.
Poglej Vojvodina Burgundija in Madridska pogodba
Marija Burgundska
Marija Burgundska, z vzdevkom Bogata, naslovna vojvodinja Burgundska, je vladala burgundski državi, zdaj večinoma v Franciji — z izjemo vojvodine Burgundije, vrnjene Kraljevini Franciji (1477) — in Nizozemskim deželam, od leta 1477 do njene smrti v nesreči pri jahanju v starosti 25 let, * 13.
Poglej Vojvodina Burgundija in Marija Burgundska
Marjeta Marija Alakok
Sveta Marjeta Marija Alakok, pripadnica ženskega reda sester vizitatintk (Marguerite-Marie Alacoque) (1647-1690), je bila francoska rimokatoliška redovnica in mistikinja, ki je bila prva resnejša pobudnica čaščenja presvetega Srca Jezusovega.
Poglej Vojvodina Burgundija in Marjeta Marija Alakok
Mednarodna gotika
Mednarodna gotika je obdobje gotske umetnosti, ki se je začelo v Burgundiji v Franciji in severni Italiji v poznem 14.
Poglej Vojvodina Burgundija in Mednarodna gotika
Nadvojvodina Avstrija
Nadvojvodina Avstrija (Erzherzogtum Österreich; Archducatum Austria; Archduchy of Austria) je bila velika kneževina Svetorimskega cesarstva in jedro Habsburške monarhije.
Poglej Vojvodina Burgundija in Nadvojvodina Avstrija
Nizozemska
Kraljevina Nizozemska (ali Nizozemska; nizozemsko Nederland) je evropska ustavna monarhija z ozemlji tudi izven Evrope.
Poglej Vojvodina Burgundija in Nizozemska
Nizozemska osamosvojitvena vojna (1568–1609)
Nizozemska osamosvojitvena vojna (1568–1609) je bojevanje nizozemskih provinc za osvoboditev izpod španske nadoblasti v letih 1568-1609.
Poglej Vojvodina Burgundija in Nizozemska osamosvojitvena vojna (1568–1609)
Nizozemske dežele
Nizozemske dežele (nizozemsko de Lage Landen, francosko les Pays Bas, angleško Low Countries) ali zgodovinsko tudi Nizozemske (nizozemsko de Nederlanden), je obalna nižinska regija v severozahodni Evropi, ki jo sestavlja spodnje porečje rek Ren, Meuse in Šelda, ki so se v srednjem veku razdelile na številne pol neodvisne kneževine, ki so se utrdile v današnji Belgiji, Luksemburgu in Nizozemski, pa tudi v današnji Francoski Flandriji.
Poglej Vojvodina Burgundija in Nizozemske dežele
Nojonski mir
Nojonski mir je mirovna pogodba, ki sta jo 13. avgusta 1516 podpisala Karel I. Španski (bodoči cesar Karel V.), in Franc I. Francoski v Nojoni, v Burgundiji (danes Noyon, severna Francija).
Poglej Vojvodina Burgundija in Nojonski mir
Oltar iz Beauna
Oltar iz Beauna (ali Poslednja sodba) je velik poliptih iz let 1445–1450, ki je služil kot oltarni nastavek in je delo staronizozemskega slikarja Rogierja van der Weydna, naslikan v olju na hrastove table z deli, kasneje prenesenimi na platno.
Poglej Vojvodina Burgundija in Oltar iz Beauna
Pierre Abélard
Peter Abelard (-,, tudi Abailard, Abeilard, francoski sholastični filozof, logik in teolog, *1079, Le Pallet, Vojvodina Bretanija, Kraljevina Francija, † 21. april 1142, Chalon-sur-Saône, Vojvodina Burgundija, Kraljevina Francija. Velja za enega najbolj vplivnih sholastičnih učenjakov v 12.
Poglej Vojvodina Burgundija in Pierre Abélard
Pikardija
Zgodovinska provinca Pikardija (francosko Picardie) se je raztezala severno od Noyona do Calaisa, preko celotnega departmaja Somme in severno departmaja Aisne.
Poglej Vojvodina Burgundija in Pikardija
Portret Filipa Dobrega (van der Weyden)
Portret Filipa Dobrega je izgubljeno olje na lesenih tablah zgodnjega nizozemskega slikarja Rogierja van der Weydna, datirano različno od sredine 1440.
Poglej Vojvodina Burgundija in Portret Filipa Dobrega (van der Weyden)
Republika Nizozemska
Republika sedmih združenih provinc (nizozemsko: Republiek der Zeven Verenigde Provinciën) ali Združene Nizozemske (Verenigde Nederlanden) ali na kratko Republika Nizozemska je zveza formalno suverenih provinc, ki niso hotele imeti nad seboj oblasti monarha in so svoje možnosti videle v svobodnem razvoju trgovine, pomorstva, podjetništva in kmetijstva.
Poglej Vojvodina Burgundija in Republika Nizozemska
Staronizozemsko slikarstvo
Staronizozemsko slikarstvo je delo umetnikov, ki so jih včasih imenovali tudi flamski primitivci in so bili aktivni na Burgundskem in Habsburškem Nizozemskem v času severne renesanse 15.
Poglej Vojvodina Burgundija in Staronizozemsko slikarstvo
Tapiserija
Tapiserija je oblika tekstilne umetnosti, ki jo tradicionalno tkejo ročno na statvah.
Poglej Vojvodina Burgundija in Tapiserija
Tapiserija Apokalipsa
Tapiserija Apokalipse je velik srednjeveški niz tapiserij, ki jih je naročil Ludvik I., vojvoda Anžujski, in so bile tkane v Parizu med letoma 1377 in 1382.
Poglej Vojvodina Burgundija in Tapiserija Apokalipsa
Valoijci
Valoijci (francosko Maison de Valois) so bili kadetska veja in nasledniki Kapetingov, ki so vladali od leta 1328 do 1589.
Poglej Vojvodina Burgundija in Valoijci
Vojvodina Gelders
Zemljevid vojvodine Gelders leta 1350 Gelders ali Gueldres je zgodovinska grofija, kasneje vojvodina Svetega rimskega cesarstva, ki se nahaja v Nizozemskih deželah.
Poglej Vojvodina Burgundija in Vojvodina Gelders
Vojvodstvo Gornja Lorena (Lotaringija)
Vojvodstvo Zgornja Lorena (Lotaringija), prvotno vojvodstvo Mozela, kasneje imenovano vojvodstvo Lorena (Duché de Lorraine), je bilo območje okoli Meuse in Mozele v današnji severovzhodni Franciji v srednjem veku.
Poglej Vojvodina Burgundija in Vojvodstvo Gornja Lorena (Lotaringija)
Wittelsbachi
Svetem rimskem cesarstvu pod oblastjo Witteslbachov so obarvana zeleno; 14. stoletje Grb iz 13. in 14. stoletja; belo-modri rombasti vzorec so prevzeli po rodbini Bogen. Rodbina Wittelsbach, južnonemška knežja rodbina, poznana od 11. stoletja, na položaju bavarskih kraljev do leta 1918.
Poglej Vojvodina Burgundija in Wittelsbachi
Zelandija, Nizozemska
za dansko pokrajino/otok glej Zelandija Zelandija (v zelandskem narečju Zeêland) je najbolj zahodna in najmanj naseljena pokrajina Nizozemske.
Poglej Vojvodina Burgundija in Zelandija, Nizozemska
Zvoniki Belgije in Francije
Zvoniki Belgije in Francije so skupina 56 zgodovinskih stavb, ki jih je Unesco uvrstil na seznam svetovne dediščine, ob priznanju arhitekturnega prikaza nastajajoče neodvisnosti državljanov od fevdalnih in verskih vplivov v zgodovinski Flandriji in sosednjih regijah vojvodine Burgundije.
Poglej Vojvodina Burgundija in Zvoniki Belgije in Francije
1003
1003 (MIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Vojvodina Burgundija in 1003
1016
1016 (MXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Vojvodina Burgundija in 1016
Prav tako znan kot Burgundsko vojvodstvo.