Kazalo
43 odnosi: Atmosferska reka, Žveplova kislina, Celofan, Clausius-Clapeyronova enačba, Denis Papin, Desorbcija, Enkelad, Eter (fizika), Gostota zraka, Heron, Hitrost zvoka, Integrirano vezje, Ivje, Jean-André Deluc, Jupiter, Kava, Kemični vložek, Kondenzacijska sled, Kroženje kisika, Liofilizacija, Luna, Megla, Meglična celica, Mofete Strmec, Naseljivi planet, Nihonij, Pecilni prašek, Pierre Louis Dulong, Poledica, Predkambrij, Pregrevalnik, Reaktor, hlajen s superkritično vodo, Sneg, Sosnežica, Steam tank, Stefan-Boltzmannov zakon, Struktura Zemlje, Thomas Savery, Toplogredni plin, Troposfera, Učinek tople grede, Zemlja, Zrak.
Atmosferska reka
Atmosferska reka (AR) ali oblačni pas je ozek pas ali nit koncentrirane vlage v ozračju.
Poglej Vodni hlapi in Atmosferska reka
Žveplova kislina
Žveplova kislina, točneje žveplova(VI) kislina, je zelo korozivna močna mineralna kislina s kemijsko formulo.
Poglej Vodni hlapi in Žveplova kislina
Celofan
Celofan je tanek, pregleden list narejen iz regenerirane celuloze.
Poglej Vodni hlapi in Celofan
Clausius-Clapeyronova enačba
Clausius-Clapeyronova enačba približno opisuje odvisnost vrelišča od tlaka ali odvisnost nasičenega izparilnega tlaka od temperature v dvofaznem sistemu.
Poglej Vodni hlapi in Clausius-Clapeyronova enačba
Denis Papin
Denis Papin, francoski fizik, matematik in izumitelj, * 22. avgust 1647, Coudraise pri Bloisu, Loir-et-Cher, Center, Francija, † 1712, London, Anglija.
Poglej Vodni hlapi in Denis Papin
Desorbcija
Z desorbcijo odstranjujemo manjše količine hlapnejših komponent iz tekoče zmesi, kjer so razredčene komponente.
Poglej Vodni hlapi in Desorbcija
Enkelad
Enkelad (Enkélados) je Saturnov naravni satelit.
Poglej Vodni hlapi in Enkelad
Eter (fizika)
Éter je izraz, ki se je v poznem 19. stoletju uporabljal za opis vseprisotnega sredstva, po katerem se giblje svetloba, podobno kot se v zraku širi zvok.
Poglej Vodni hlapi in Eter (fizika)
Gostota zraka
Gostôta zráka je fizikalna količina kot masa na enoto prostornine ozračja.
Poglej Vodni hlapi in Gostota zraka
Heron
Heron (tudi Hero), grški fizik, matematik, geometer in inženir, * okoli 20, Aleksandrija, † okoli 100.
Poglej Vodni hlapi in Heron
Hitrost zvoka
Hitróst zvóka (oznaka c) je hitrost, s katero se zvočno vzdolžno valovanje širi v sredstvu.
Poglej Vodni hlapi in Hitrost zvoka
Integrirano vezje
Čip pod mikroskopom Integrirano vezje (tudi čip) je mikrovezje, sestavljeno iz množice elektronskih elementov, ki so na skupnem substratu iz polprevodniškega materiala med seboj povezani v električno vezje.
Poglej Vodni hlapi in Integrirano vezje
Ivje
Kristali v ivju Ivje Ívje (tudi ínje) je padavina v trdnem stanju, ki se pojavlja neposredno na zemeljski površini ali na predmetih na njej.
Poglej Vodni hlapi in Ivje
Jean-André Deluc
Jean-André Deluc ali de Luc,, FRS, švicarski geolog, naravoslovec in meteorolog, * 8. februar 1727, Ženeva, Švica, † 7. november 1817, Windsor, grofija Berkshire, Anglija.
Poglej Vodni hlapi in Jean-André Deluc
Jupiter
Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.
Poglej Vodni hlapi in Jupiter
Kava
Zrna kave Skodelica kave Káva je napitek iz prevretih zmletih zrn rastline kavovca.
Poglej Vodni hlapi in Kava
Kemični vložek
Kartuša ali posoda za dihala je vrsta filtra, ki odstranjuje pline, hlapne organske spojine (HOS) in druge hlape iz dihajočega zraka z adsorpcijo, absorpcijo ali kemorpcijo.
Poglej Vodni hlapi in Kemični vložek
Kondenzacijska sled
Letalo krši Kondenzacijska sled, angleško 'contrail', so črte utekočinjene (s tujko: kondenzirane) vodne pare, ki jo na večjih višinah ustvari letalo ali raketa.
Poglej Vodni hlapi in Kondenzacijska sled
Kroženje kisika
Kroženje kisika Kroženje kisika je biogeokemijski cikel, ki opisuje pretok kisika znotraj in med tremi glavnimi rezervoarji: ozračje (zrak), skupna vsebnost bioloških snovi v biosferi (globalno vsota vseh ekosistemov), in litosfera (zemljina skorja).
Poglej Vodni hlapi in Kroženje kisika
Liofilizacija
Liofilizacija ali sušenje z zamrzovanjem je postopek, s katerim odstranimo vodo iz bioloških in organskih snovi, ki bi jih s segrevanjem poškodovali, hkrati pa ohranimo njihovo strukturo in sestavo.
Poglej Vodni hlapi in Liofilizacija
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Vodni hlapi in Luna
Megla
Megla zmanjšuje vidljivost – dve fotografiji prikazujeta primerjavo med vidljivostjo na sončni dan (levo) in na megleni dan (desno) Meglà (in mègla tudi megla) je oblak v dotiku s tlemi.
Poglej Vodni hlapi in Megla
Meglična celica
Animirana različica Meglíčna célica (tudi Wilsonova célica) je priprava za zaznavanje delcev ionizirajočega sevanja.
Poglej Vodni hlapi in Meglična celica
Mofete Strmec
Stavešinske mofete Mofete Strmec se nahajata na obeh straneh ceste, ki povezuje naselji Stavešinci in Ivanjševci ob reki Ščavnici.
Poglej Vodni hlapi in Mofete Strmec
Naseljivi planet
Zemlji, saj je trenutno edini znani planet, ki vzdržuje življenje oživljenega Marsa Naseljívi planét je planet ali naravni satelit (redkeje tudi asteroid), ki je zmožen razviti in ohranjati življenje.
Poglej Vodni hlapi in Naseljivi planet
Nihonij
Nihonij je sintetični kemični element s simbolom Nh in atomskim številom 113.
Poglej Vodni hlapi in Nihonij
Pecilni prašek
Pecilni prašek vsebuje poleg drugih sestavin tudi natrijev hidrogenkarbonat (jedilna soda ali soda bikarbona), ki pri visoki temperaturi razpade.
Poglej Vodni hlapi in Pecilni prašek
Pierre Louis Dulong
Pierre Louis Dulong, francoski fizik in kemik, * 12. februar 1785, Rouen, Francija, † 19. julij 1838, Pariz, Francija.
Poglej Vodni hlapi in Pierre Louis Dulong
Poledica
Poledica je zaledenela oblika padavin na tleh.
Poglej Vodni hlapi in Poledica
Predkambrij
Predkambrij je najstarejše in najdaljše geološko obdobje, ki se je začelo pred 4,5 milijarde leti.
Poglej Vodni hlapi in Predkambrij
Pregrevalnik
Pregrevalnik pare je naprava, ki se uporablja za povečanje temperature vodne pare.
Poglej Vodni hlapi in Pregrevalnik
Reaktor, hlajen s superkritično vodo
Reaktor, hlajen s superkritično vodo (ang. SuperCritical Water Reactor - SCWR) je tip jedrskega reaktorja četrte generacije, ki ga hladi superkritična voda pri temperaturi nad 647,096 K in tlak nad 22,064 MPa (217,755 barov).
Poglej Vodni hlapi in Reaktor, hlajen s superkritično vodo
Sneg
Animacija spreminjanja snežne odeje z letnimi časi Zasneženi Triglav Sneg je padavina v trdem stanju, ki nastaja v oblakih - nastaja z depozicijo vodne pare; ko je zrak zasičen z vodno paro pod 0 °C temperature.
Poglej Vodni hlapi in Sneg
Sosnežica
Sosnežica na avtu Sosnežica je padavina iz oblakov – to je sneg pomešan z dežjem.
Poglej Vodni hlapi in Sosnežica
Steam tank
Steam tank (slovensko: Parni tank) je bil prototipni tank ameriške vojske v prvi svetovni vojni.
Poglej Vodni hlapi in Steam tank
Stefan-Boltzmannov zakon
Stefan-Boltzmannov zákon (tudi Stefanov zákon) o sevanju črnega telesa je v fiziki zakon, po katerem je gostota energijskega toka j*, ki ga seva črno telo, sorazmerna četrti potenci njegove termodinamične temperature T: Jožef Stefan Ludwig Edward Boltzmann Sorazmernostna fizikalna konstanta σ.
Poglej Vodni hlapi in Stefan-Boltzmannov zakon
Struktura Zemlje
Notranje plasti Zemlje:1. Notranje jedro2. Zunanje jedro3. Plašč4. Plašč (zgornji del)5. Skorja6. Površje. Struktura Zemlje se nanaša na koncentrične sferične plasti, nad katerimi je najti zunanje sfere oziroma atmosfero in hidrosfero.
Poglej Vodni hlapi in Struktura Zemlje
Thomas Savery
Thomas Savery, angleški inženir in izumitelj, * okoli 1650, veleposestvo Shilstone pri Modburyju, grofija Devon, Anglija, † maj 1715, London, Anglija.
Poglej Vodni hlapi in Thomas Savery
Toplogredni plin
Toplogredni plini so plini, ki v Zemljini skorji delujejo kot zaščita.
Poglej Vodni hlapi in Toplogredni plin
Troposfera
letala Zgradba ozračja (NOAA) Troposfêra je najnižji del Zemljinega ozračja, ki se neposredno dotika zemeljskega površja.
Poglej Vodni hlapi in Troposfera
Učinek tople grede
Prikaz izmenjave energije med virom (Sonce) zemeljskim površjem ter zemeljske atmosfere in vesoljem. Slika prikazuje tudi sposobnost ozračja za zajemanje in recikliranje energije, ki ga oddaja površina Zemlje kar je značilnost učinka tople grede. Pri učinku tople grede gre za proces, pri katerem toplotno sevanje iz planetove površine absorbirajo atmosferski toplogredni plini, zaradi tega se absorbirana toplota ponovno širi v vse smeri.
Poglej Vodni hlapi in Učinek tople grede
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Vodni hlapi in Zemlja
Zrak
Sestava zraka v volumskih % Zràk je zmes plinov, ki sestavlja ozračje Zemlje in s tem atmosfero.
Poglej Vodni hlapi in Zrak
Prav tako znan kot Vodna para.