Kazalo
31 odnosi: Ana Jagelo, Bogdan Hmelnicki, Dinastija Vasa, Družina Gonzaga, Gabriel Bethlen, Grad Vavel, Ivan II. Poljski, Jagelonske tapiserije, Jan Karol Chodkiewicz, Jan Piotr Sapieha, Mihael Ruski, Obdobje težav, Pacta conventa, Papež Urban VIII., Poljsko-ruska vojna (1605–1618), Prokopij Petrovič Ljapunov, Pruski poklon, Sigismund III. Poljski, Smolensk, Trojiški samostan sv. Sergija, Vasilij IV. Ruski, Vavelska stolnica, Vilna, Vilnska stolnica, Zgodovina Poljske, Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev, Zgodovina Romunije, 1595, 1648, 20. maj, 9. junij.
Ana Jagelo
Ana Jagelo (poljsko Anna Jagiellonka, litovsko Ona Jogailaitė) je bila od leta 1575 do 1586 kraljica Poljske in velika kneginja Litve, * 18. oktober 1523, † 12. november 1596.
Poglej Vladislav IV. Poljski in Ana Jagelo
Bogdan Hmelnicki
Bogdan Zinovij Mihajlovič Hmelnicki je bil rusinski plemič in hetman Zaporoških kozakov, * okoli 1595, Subotiv, Krona kraljevine Poljske, † 6. avgust 1657.
Poglej Vladislav IV. Poljski in Bogdan Hmelnicki
Dinastija Vasa
Rodbina Vasa (švedsko Vasaätten, poljsko Wazowie, litovsko Vaza) je bila švedska vladarska rodbina, ustanovljena leta 1523 na Švedskem.
Poglej Vladislav IV. Poljski in Dinastija Vasa
Družina Gonzaga
Družina Gonzaga je bila vladarska družina, ki je vladala Mantovi v severni Italiji od leta 1328 do 1708; prav tako so vladali Monferratu v Piemontu in Neversu v Franciji, pa tudi številnim drugim manjšim fevdom po Evropi.
Poglej Vladislav IV. Poljski in Družina Gonzaga
Gabriel Bethlen
Gabriel Bethlen, (madžarsko Bethlen Gábor) transilvanski knez, ogrski kralj, * 15. november 1580, Marosillye, Kneževina Transilvanija (sedaj Ilia, Hunedoara, Romunija), † 15. november 1629, Alba Iulia.
Poglej Vladislav IV. Poljski in Gabriel Bethlen
Grad Vavel
Kraljevski grad Vavel (poljska izgovorjava:; Zamek Królewski na Wawelu) je grajska rezidenca v središču Krakova na Poljskem in prva svetovna dediščina Unesca na svetu.
Poglej Vladislav IV. Poljski in Grad Vavel
Ivan II. Poljski
Ivan II.
Poglej Vladislav IV. Poljski in Ivan II. Poljski
Jagelonske tapiserije
Jagelonske tapiserije (poljsko: Arrasy wawelkie) je zbirka tapiserij, tkanih na Nizozemskem in Flandriji, ki so bile prvotno sestavljene iz 365 kosov, ki so jih Jagelonci sestavili za okrasitev notranjosti kraljevega gradu Vavel v Krakovu na Poljskem.
Poglej Vladislav IV. Poljski in Jagelonske tapiserije
Jan Karol Chodkiewicz
Jan Karol Chodkiewicz (litovsko Jonas Karolis Chodkevičius, belorusko Ян Караль Хадкевіч, Jan Karal Hadkevič) je bil poveljnik vojske Velike litovske kneževine, od leta 1601 feldhetman Litve in od leta 1605 veliki hetman Litve, * okoli 1561, Vilna, Velika litovska kneževina, † 24.
Poglej Vladislav IV. Poljski in Jan Karol Chodkiewicz
Jan Piotr Sapieha
Jan Piotr Sapieha je bil poljsko-litovski plemič, general, politik, diplomat, guverner okraja Uświat, član parlamenta in izkušen poveljnik poljskih čet, stacioniranih v Moskovskem kremlju, * 1569, Bychów, Republika obeh narodov, † 15. oktober 1611, Moskovski kremelj.
Poglej Vladislav IV. Poljski in Jan Piotr Sapieha
Mihael Ruski
Mihael Ruski ali Mihael Fjodorovič, ruski car, * 22. julij (12. julij, ruski koledar) 1596, † 23. julij (13. julij) 1645, Moskva.
Poglej Vladislav IV. Poljski in Mihael Ruski
Obdobje težav
Sigismundu III. Vasa Obdobje težav (rusko Смутное время, Smutnoje vremja, poslovenjeno žalostni čas) ali smuta (rusko смута, smuta, dobesedno zadrega) je bilo obdobje politične krize v Ruskem carstvu, ki se je začelo s smrtjo zadnjega Rurikida, carja Fjodorja I. Ivanoviča leta 1589, in končalo leta 1613 s prihodom Mihaela I.
Poglej Vladislav IV. Poljski in Obdobje težav
Pacta conventa
Pacta conventa (poslovenjeno dogovorjene obveznosti) je bil sporazum, prvič sklenjen leta 1573 med "poljskim narodom", se pravi plemstvom (šlahta) poljsko-litovske Republike obeh narodov, in kandidatom za novega kralja Henrikom Valoiškim pred njegovo izvolitvijo na "svobodnih volitvah" (poljske wolna elekcja).
Poglej Vladislav IV. Poljski in Pacta conventa
Papež Urban VIII.
Papež Urban VIII. (rojen kot Maffeo Barberini), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 1568, Firence, Florentinska vojvodina † 29. julij 1644 Rim, Papeška država.
Poglej Vladislav IV. Poljski in Papež Urban VIII.
Poljsko-ruska vojna (1605–1618)
Poljsko-moskovska vojna 1605–1618, znana tudi kot poljsko-moskovska vojna ali Dimitrijada, je bil spopad med Ruskim carstvom in poljsko-litovsko Republiko obeh narodov, kateri so se pridružili Zaporoški kozaki.
Poglej Vladislav IV. Poljski in Poljsko-ruska vojna (1605–1618)
Prokopij Petrovič Ljapunov
Prokopij Petrovič Ljapunov (rusko Прокопий Петрович Ляпунов) je bil prominenten ruski plemič (rusko dvorjan), domnevno iz rodbine Rurikidov, in vojvoda (vojaški poveljnik), ki je konec 1590.
Poglej Vladislav IV. Poljski in Prokopij Petrovič Ljapunov
Pruski poklon
Jan Matejko: ''Pruski poklon'' Pruski poklon ali Pruski davek (nemško Preußische Huldigung, poljsko hołd pruski) je bil uradna umestitev Alberta Pruskega za vojvodo poljskega fevda Vojvodine Prusije.
Poglej Vladislav IV. Poljski in Pruski poklon
Sigismund III. Poljski
Sigismund III.
Poglej Vladislav IV. Poljski in Sigismund III. Poljski
Smolensk
Smolensk (Смоленск) je mesto in upravno središče Smolenske oblasti v Rusiji, ki leži ob reki Dneper, 360 kilometrov zahodno-jugozahodno od Moskve.
Poglej Vladislav IV. Poljski in Smolensk
Trojiški samostan sv. Sergija
Trojiška lavra sv.
Poglej Vladislav IV. Poljski in Trojiški samostan sv. Sergija
Vasilij IV. Ruski
Vasilij Ivanovič Šujski oziroma Vasilij IV.
Poglej Vladislav IV. Poljski in Vasilij IV. Ruski
Vavelska stolnica
Kraljeva nadškofovska bazilika svetih Stanislava in Vaclava na griču Vavel (polj. Królewska Bazylika Archikatedralna śś. Stanisława i Wacława na Wawelu), znana tudi kot Vavelska stolnica (polj. Katedra Wawelska), je rimskokatoliška cerkev in stolnica Krakovske nadškofije na hribu Vavel v Krakovu na Poljskem.
Poglej Vladislav IV. Poljski in Vavelska stolnica
Vilna
Vilna (litovsko Vilnius), glej tudi druga imena) je glavno mesto Litve in obenem njeno največje mesto s 580.000 prebivalci (2020). Širše funkcijsko mestno območje Vilne pa šteje preko 700.000 ljudi ali četrtino prebivalstva Litve. Vilna, ki leži na jugovzhodu Litve, je drugo največje mesto v baltskih državah (za Rigo).
Poglej Vladislav IV. Poljski in Vilna
Vilnska stolnica
Vilnska stolnica svetega Stanislava in svetega Ladislava (litovsko Vilniaus Šv. vyskupo Stanislovo ir Šv. Vladislovo arkikatedra bazilika, kratko Vilniaus katedra) je rimskokatoliška stolnica nadškofije Vilna, glavnega mesta Litve.
Poglej Vladislav IV. Poljski in Vilnska stolnica
Zgodovina Poljske
Tobias Mayer: Zemljevid Poljske leta 1757 Zgodovina Poljske je dolga več kot tisoč let.
Poglej Vladislav IV. Poljski in Zgodovina Poljske
Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev
Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev (1573-1795).
Poglej Vladislav IV. Poljski in Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev
Zgodovina Romunije
Romunije Ta stran prikazuje povzetke zgodovinskega obdobja v Romuniji.
Poglej Vladislav IV. Poljski in Zgodovina Romunije
1595
1595 (MDXCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Vladislav IV. Poljski in 1595
1648
1648 (MDCXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Vladislav IV. Poljski in 1648
20. maj
20.
Poglej Vladislav IV. Poljski in 20. maj
9. junij
9.
Poglej Vladislav IV. Poljski in 9. junij
Prav tako znan kot Vladislav IV..