Kazalo
40 odnosi: Albert Pruski, Štefan III. Moldavski, Banjaluka, Barbara Zapolja, Bitka pri Mohaču, Despot (dvorni naslov), Dobra, Gradiščanska, Dunajski kongres (1515), Felix Austria, Grad Bran, Grad Dobra, Grad Skrad, Hohenzollerji, Hunyadi, Ivan I. Albert, Ivan Korvin, Jagelonci, Jan Vitovec, Jurij Podjebradski, Kazimir IV. Poljski, Kazimirjeva kapela v stolnici, Vilna, Kneževina Transilvanija, Kraljevina Češka, Krbavska bitka, Ludvik II. Jagelo, Madžarska, Maksimilijan I. Habsburški, Matija Korvin, Ogrska, Přemyslidi, Praga, Seznam madžarskih vladarjev, Sigismund I. Poljski, Stara kraljeva palača, Praški grad, Vlad V. Mlajši, Vladislav II., Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev, 1. marec, 1456, 1516.
Albert Pruski
Albert Pruski, veliki mojster Nemškega viteškega reda, pruski vojvoda, * 17. maj 1490, Ansbach, † 20. marec 1568 grad Tapiau danes Gvardejsk v ruski oblasti Kaliningrad.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Albert Pruski
Štefan III. Moldavski
Štefan III.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Štefan III. Moldavski
Banjaluka
Gospodska ulica v središču Banjaluke. Banjaluka je z okoli 250.000 prebivalci drugo največje mesto v Bosni in Hercegovini.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Banjaluka
Barbara Zapolja
Barbara Zapolja (madžarsko Szapolyai Borbála, poljsko Barbara Zápolya) je bila od leta 1512 do 1515 poljska kraljica in litovska velika kneginja in prva žena kralja Sigismunda I. Starega, * 1495,Pas L. v. Barbara Zapolya.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Barbara Zapolja
Bitka pri Mohaču
Bitka pri Mohaču ali bitka na Mohaškem polju (madžarsko: mohácsi csata ali mohácsi vész, turško: Mohaç savaşı ali Mohaç meydan savaşı) je bil spopad med vojskama ogrsko-češkega kralja Ludvika II. Jagela in osmanskega sultana Sulejmana I. Veličastnega, v kateri so prepričljivo zmagali Osmani.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Bitka pri Mohaču
Despot (dvorni naslov)
Despot (grško δεσπότης, gospod, gospodar) je bil visok bizantinski dvorni naslov, rezerviran za zete vladajočih cesarjev, ki je sprva pomenil cesarjevega zakonitega naslednika.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Despot (dvorni naslov)
Dobra, Gradiščanska
Dobra (nemško Neuhaus am Klausenbach, madžarsko Vasdobra) je trg in trška občina na Gradiščanskem, ki spada pod okraj Ženavci (Jennersdorf), v Avstriji.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Dobra, Gradiščanska
Dunajski kongres (1515)
Jan Matejko (1838-1893): ''Dunajski kongres'' Dunajski kongres leta 1515 je bilo srečanje, ki so se ga udeležili cesar Svetega rimskega cesarstva Maksimilijan I. in Jagelonca, brata Vladislav II., kralj Ogrske in Češke, in Sigismund I., kralj Poljske in veliki vojvoda Litve.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Dunajski kongres (1515)
Felix Austria
Reklo Felix Austria ali Tu felix Austria izraža mnenje, da imajo Avstrijci posebno posrečen značaj oziroma tako državno ureditev, ki jim omogoča miren in srečen način življenja.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Felix Austria
Grad Bran
Grad Bran (romunsko Castelul Bran, nemško Törzburg, madžarsko Törcsvár) stoji v bližini kraja Bran in v neposredni bližini Brașova, je narodni spomenik in znamenitost v Romuniji.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Grad Bran
Grad Dobra
Grad Dobra (nemško Burg Dobra ali Neuhaus) je bil srednjeveški višinski grad, ki je stal na vrhu vulkanskega hriba, na jugu Gradiščanske severno nad trškim naseljem Dobra (Neuhaus am Klausenbach) blizu tromeje Avstrije z Madžarsko in Slovenijo.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Grad Dobra
Grad Skrad
Grad Skrad (izgovorjava je bil srednjeveški grad na desnem bregu Korane v Karlovški županiji na Hrvaškem, od katerega so ostale borne ruševine. Gledal je na rečno sotesko z manjšega hriba na koncu večjega hriba na nadmorski višini 430 m. Na nasprotni strani reke se nahaja hrib imenovan Kestenjak.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Grad Skrad
Hohenzollerji
Hohenzollerji so nemška vladarska rodbina, ki je poznana od 11.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Hohenzollerji
Hunyadi
Hunyadi so bili v 15. stoletju ena od najmočnejših plemiških družin v Ogrskem kraljestvu. Njen član Matija Korvin je bil od leta 1458 do 1490 kralj Ogrske, od leta 1469 do 1490 kralj Češke, ki je vladal na Moravskem, Spodnji in Gornji Lužici in Šleziji, in od leta 1487 do 1490 vojvoda Avstrije.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Hunyadi
Ivan I. Albert
Ivan I. Albert (poljsko Jan I Olbracht) je bil od leta 1492 do 1501 kralj Poljske in od leta 1491 do 1498 vojvoda Głogówa, * 27. december 1459, † 17. junij 1501.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Ivan I. Albert
Ivan Korvin
Ivan Korvin (Corvin János, Ivaniš Korvin) je bil nezakonski sin ogrsko-hrvaškega kralja Matije Korvina in Barbare Edelpöck, herceg Slavonije in hrvaški ban, * 2. april 1473, Budim, Ogrsko kraljestvo, † 12. oktober 1504, Krapina, Hrvaška.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Ivan Korvin
Jagelonci
Jagelonska dinastija ali preprosto Jagelonci (poljsko Jagiellonowie, litovsko Jogailaičių dinastija) so bili vladarska dinastija.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Jagelonci
Jan Vitovec
Ulrika II. na sredi 15.stoletja, vključno s cerkvenimi fevdi; velike zasluge pri utrjevanju oblasti nad temi ozemlji ima prav vojskovodja Jan Vitovec Jan Vitovec, oziroma Jan Bitovec (v nemških in latinskih virih Witowec, Wittowezc, Wittobecz), husitski borec, vojskovodja Celjskih knezov, kasneje tudi grof Zagorja in ban Slavonije, * neznano, Moravska, † 1468, Hrvaška.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Jan Vitovec
Jurij Podjebradski
Jurij Podjebradski (češko: Jiří z Poděbrad ali Jiří z Kunštátu a Poděbrad), - češko-moravski plemič, češki kralj, * 6. april 1420, verjetno grad Poděbrady, osrednja Češka, † 22. marec 1471, Praga.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Jurij Podjebradski
Kazimir IV. Poljski
Kazimir IV.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Kazimir IV. Poljski
Kazimirjeva kapela v stolnici, Vilna
Kapela svetega Kazimirja je kapela, posvečena sv.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Kazimirjeva kapela v stolnici, Vilna
Kneževina Transilvanija
Kneževina Transilvanija, tudi Sedmograška, notranje avtonomna vladavina na Balkanu v obdobju 1570 – 1867.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Kneževina Transilvanija
Kraljevina Češka
Kraljevina Češka (češko České království, latinsko Regnum Bohemiae) je bila v srednjem in zgodnjem novem veku monarhija v Srednji Evropi in predhodnica sodobne Republike Češke.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Kraljevina Češka
Krbavska bitka
Krbavska bitka, bitka na Krbavskem polju v Liki, 9. septembra 1493, v kateri je bosanski sandžak-beg Hadim Jakub-paša premagal hrvaško plemiško vojsko pod poveljstvom bana Emerika Derenčina.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Krbavska bitka
Ludvik II. Jagelo
Ludvik II. (madžarsko: II. Lajos, češko: Ludvík Jagellonský, hrvaško: Ludovik II.), ogrsko-hrvaški in češki kralj, * 1. julij 1506, Budim, Ogrsko kraljestvo, † 29. avgust 1526, Mohač, Ogrsko kraljestvo.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Ludvik II. Jagelo
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Madžarska
Maksimilijan I. Habsburški
Maksimilijan I. Habsburški, nemški kralj (1486), cesar Svetega rimskega cesarstva (1508), * 22. marec 1459, Dunajsko Novo mesto, † 12. januar 1519, Wels, Zgornja Avstrija.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Maksimilijan I. Habsburški
Matija Korvin
Matija Hunyadi, poznan kot Matija Korvin (madžarsko Hunyadi Mátyás, romunsko Matia Corvin), ogrski (madžarski) kralj, češki kralj, avstrijski vojvoda, * 23. februar 1443, Kolozsvár, Sedmograška (današnji romunski Cluj-Napoca), † 26. april 1490, Dunaj.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Matija Korvin
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Ogrska
Přemyslidi
Přemysloviči ali Přemyslidi je bila češka kraljevska rodbina, ki je vladala v Vojvodini Češki in pozneje v Kraljevini Češki ter v Moravski mejni grofiji (9. stoletje - 1306), pa tudi v nekaterih delih Poljske, vključno s Šlezijo, Ogrske in Avstrije.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Přemyslidi
Praga
Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Praga
Seznam madžarskih vladarjev
Seznam madžarskih vladarjev, vključuje ogrske velike kneze (895–1000), kralje (1000–1918) in regenta Miklósa Horthyja (1920–1944).
Poglej Vladislav II. Ogrski in Seznam madžarskih vladarjev
Sigismund I. Poljski
Sigismund I. Poljski ali Sigismund I. Stari (poljsko Zygmunt I Stary, litovsko Žygimantas II Senasis) je bil od leta 1506 do svoje smrti kralj Poljske in veliki knez Litve, * 1. januar 1467, Kozienice, Poljska, † 1. april 1548, Krakov, Poljska.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Sigismund I. Poljski
Stara kraljeva palača, Praški grad
Stara kraljeva palača, pogled s severa Stara kraljeva palača je zgodovinski osrednji del južnega krila praškega gradu, ki je bil sedež čeških knezov in kraljev od 10.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Stara kraljeva palača, Praški grad
Vlad V. Mlajši
Vlad V. Mlajši (romunsko Vlad cel Tânăr ali Vlăduț) je bil vlaški knez, ki je valadal od februarja 1510 do januarja 1512, * 1488, † 23. januar 1512.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Vlad V. Mlajši
Vladislav II.
Vladislav II. je naziv več vladarjev.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Vladislav II.
Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev
Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev (1386-1572) Dinastija Jageloncev je vladala Poljski in veliki kneževini Litvi v obdobju 1386-1572.
Poglej Vladislav II. Ogrski in Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev
1. marec
1.
Poglej Vladislav II. Ogrski in 1. marec
1456
1456 (MCDLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Vladislav II. Ogrski in 1456
1516
1516 (MDXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Vladislav II. Ogrski in 1516
Prav tako znan kot Vladislav Jagelonski, Vladislav Jagielonski.