Kazalo
50 odnosi: Črnovice, Bazilij II., Beloruska gotika, Bitka ob Nemigi, Bizantinsko cesarstvo, Cerkev sv. Sofije, Sofija, Gališko-volinska kneževina, Grb Ukrajine, Hazari, Herson (kolonija), Izjaslav I. Kijevski, Jaroslav Modri, Jatvingi, K-549 Knjaz Vladimir, Kijevska Rusija, Konstantinopel, Krim (polotok), Lemki, Makedonska dinastija, Marija Dobronega, Mstislav I. Kijevski, Petrovska palača, Polock, Pomeni imen asteroidov: 2501–3000, Posadnik, Red svetega Vladimirja, Rogneda Polocka, Rogvolod, Ruščina, Rurikidi, Ruska pravoslavna cerkev, Ruski kaganat, Seznam ljudi z vzdevkom Veliki, Slovanska imena, Stolnica Aleksandra Nevskega, Talin, Svetoslava Poljska, Svjatoslav I. Kijevski, Teofana, Tisočletje Rusije, Tmutarakan, Varjagi, Veliki Novgorod, Višgorod, Vikinška doba v Estoniji, Vladimiro-Suzdalska kneževina, Volinija, Zgodovina Rimskega cesarstva, 1015, 15. julij, 958.
Črnovice
Kopija listine s prvo pisno omembo Črnovic iz leta 1408 Vlaški ali Majhni Moldaviji) Črnovice (glej tudi druga imena) je mesto na jugozahodu Ukrajine na obeh bregovih zgornjega toka reke Prut.
Poglej Vladimir I. Kijevski in Črnovice
Bazilij II.
Bazilij (Vasilij) II. (grško Βασίλειος Β΄) z vzdevkom Ubijalec Bolgarov (grško Βουλγαροκτόνος) je bil cesar Bizantinskega cesarstva iz Makedonske dinastije, ki je vladal od 10.
Poglej Vladimir I. Kijevski in Bazilij II.
Beloruska gotika
Beloruska gotika (belorusko беларуская готыка) je arhitekturni slog cerkvenih stavb, zgrajenih v 15.
Poglej Vladimir I. Kijevski in Beloruska gotika
Bitka ob Nemigi
Bitka ob Nemigi (belorusko Бітва на Нямізе, Bitva na Njamize, rusko Сраже́ние на Неми́ге, Sraženje na Nemige) je bila bitka fevdalcev Kijevske Rusije ob reki Nemigi 3. marca 1067.
Poglej Vladimir I. Kijevski in Bitka ob Nemigi
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Vladimir I. Kijevski in Bizantinsko cesarstvo
Cerkev sv. Sofije, Sofija
Cerkev sv. Sofije Cerkev sv.
Poglej Vladimir I. Kijevski in Cerkev sv. Sofije, Sofija
Gališko-volinska kneževina
Gališko-volinska kneževina (starobelorusko: Галицко-Волинскоє Королѣвство; ukrajinsko: Галицько-Волинське князівство; latinsko: Regnum Galiciæ et Lodomeriæ, Regnum Rusiae) je bila v obdobju 1199-1349 rusinska država v Galiciji in Voliniji.
Poglej Vladimir I. Kijevski in Gališko-volinska kneževina
Grb Ukrajine
Grb Ukrajine Grb Ukrajine je modri ščit z zlatim trizobom.
Poglej Vladimir I. Kijevski in Grb Ukrajine
Hazari
Hazarski kaganat od leta 650 do 850 Hazari (narečno turško: Xazarlar) so bili polnomadsko turško ljudstvo, ki je od 7.
Poglej Vladimir I. Kijevski in Hazari
Herson (kolonija)
Hersonski zvon, simbol mesta Herson (grško: Χερσόνησος/Hersónesos, latinsko: Chersonesus, bizantinsko grško: Χερσών/Hersón, starovzhodnoslovansko: Корсунь, Korsun, ukrajinsko in rusko: Херсонес/Hersones) je bila stara grška kolonija na jugozahodu polotoka Krima.
Poglej Vladimir I. Kijevski in Herson (kolonija)
Izjaslav I. Kijevski
Izjaslav Jaroslavič (starovzhodnoslovansko Изѧславь Ѩославичь, rusko Изяслав Ярославич, Izjaslav Jaroslavič, ukrajinsko Ізяслав Ярославич, Izjaslav Jaroslavič), krščen kot Dimitrij, je bil knez Turova in od leta 1054 do svoje smrti veliki kijevski knez, * 5.
Poglej Vladimir I. Kijevski in Izjaslav I. Kijevski
Jaroslav Modri
Jaroslav Vladimirovič ali Jaroslav I. Kijevski ali Jaroslav Modri (rusko: Ярослав Мудрый), kijevski veliki knez, * okrog 978, † 20. februar 1054.
Poglej Vladimir I. Kijevski in Jaroslav Modri
Jatvingi
Jatvingi ali Sudovijani (litovsko Jotvingiai, Sūduviai, latvijsko Jātvingi, poljsko Jaćwingowie, belorusko Яцвягі, Jacvjagi, nemško Sudauer) so bili zahodnobaltsko ljudstvo, zelo sorodno Starim Prusom.
Poglej Vladimir I. Kijevski in Jatvingi
K-549 Knjaz Vladimir
K-549 Knjaz Vladimir je strateška jedrska podmornica razreda ''Borej-A'' Ruske vojne mornarice. Poimenovana je po velikem knezu kijevske Rusije Vladimirju I. Njen gredelj je bil položen 30. julija 2012, splavljena je bila 17. novembra 2017, pristaniška preizkušanja pa so se začela konec novembra 2018.
Poglej Vladimir I. Kijevski in K-549 Knjaz Vladimir
Kijevska Rusija
Kijevska Rusija (starovzhodnoslovansko Ки́евская Русь) je bila srednjeveška vzhodnoslovanska država, ki je nastala leta 882 in je obstajala do sredine 13. stoletja.
Poglej Vladimir I. Kijevski in Kijevska Rusija
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Vladimir I. Kijevski in Konstantinopel
Krim (polotok)
Polotok Krim (ukrajinsko Кримський півострів, ruski Крымский полуостров, krimskotatarsko Qırım yarımadası) je ime polotoka v Črnem morju in istoimenskih republik: Republike Krim (s stališča Rusije) in Avtonomne republike Krim (s stališča Ukrajine).
Poglej Vladimir I. Kijevski in Krim (polotok)
Lemki
Lemki (rusinsko Лeмкы, Lemkŷ, poljsko Łemkowie, ukrajinsko Лемки, Lemki) so etnična skupina, naseljena v regiji Lemko (rusinsko Лемковина, Lemkovina, ukrajnsko Лемківщина, Lemkivščina) v Karpatih in Zakarpatju od Ukrajine in Slovaške do Poljske.
Poglej Vladimir I. Kijevski in Lemki
Makedonska dinastija
Bazilij I. Makedonska dinastija je bila rodbina, ki je vladala v Bizantinskemu cesarstvu od leta 867, ko je nasledila Amorijsko dinastijo, do leta 1056, ko sta oblast prevzeli dinastiji Komnenov in Dukasov.
Poglej Vladimir I. Kijevski in Makedonska dinastija
Marija Dobronega
Marija Dobronega Kijevska (ukrajinsko Добронега Володимирівна, Dobronega Volodimirivna, poljsko Dobroniega Maria) je bila kneginja Kijevske Rusije iz Rurikidske dinastije in s poroko s Kazimirjem Obnoviteljem vojvodinja Poljske, * 1012, † 13. december 1087.
Poglej Vladimir I. Kijevski in Marija Dobronega
Mstislav I. Kijevski
Mstislav I. Vladimirovič Monomah (rusko Мстислав Владимирович Великий, Mstislav Vladimirovič Veliki), znan tudi kot Mstislav Veliki, je bil od leta 1125 do 1132 kijevski veliki knez, * februar 1076, Turov, † 14. april 1132, Kijev.
Poglej Vladimir I. Kijevski in Mstislav I. Kijevski
Petrovska palača
Petrovska palača v Moskvi (2013) Petrovska palača (rus. Петровский дворец, Petrovskij dvorec) v ruskem neogotskem slogu na obrobju Moskve je služila kot najjužnejša cesarska popotniška ali palača za počitek ob cesti proti Sankt Peterburgu (zdaj Leningradski prospekt).
Poglej Vladimir I. Kijevski in Petrovska palača
Polock
Polock (belorusko По́лацк, Pólack, rusko По́лоцк, Pólock, litovsko Polockas, poljsko Połock) je zgodovinsko mesto v Belorusiji ob reki Dvini.
Poglej Vladimir I. Kijevski in Polock
Pomeni imen asteroidov: 2501–3000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 2501 do 3000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Vladimir I. Kijevski in Pomeni imen asteroidov: 2501–3000
Posadnik
Posadnik Šil prosi nadškofa Ivana za blagoslov za gradnjo cerkve; »Povest o posadniku Šilu« Posadnik (rusko посадник, posadnik) je bil župan v nekaterih ruskih mestih in mestnih državah.
Poglej Vladimir I. Kijevski in Posadnik
Red svetega Vladimirja
Zvezda sv. Vladimirja, sodobna verzija Red svetega Vladimirja (Императорский орден Святого Равноапостольного князя Владимира) je bil viteški red Ruskega imperija, ki ga je ustanovila leta 1782 Katarina Velika v spomin na zasluge svetega Vladimirja.
Poglej Vladimir I. Kijevski in Red svetega Vladimirja
Rogneda Polocka
Rogneda Polocka je slovansko ime kneginje Ragnhilde, soporoge kijevskega kneza Vladimirja Velikega, * 962, † 1002.
Poglej Vladimir I. Kijevski in Rogneda Polocka
Rogvolod
Rogvolod (belorusko Рагвалод, Ragvalod, rusko Рогволод, Rogvolod) je bil prvi v kronikah omenjeni knez Polacka, ki je vladal od leta 945 do 978, * okoli 920, Västergötland, Švedska, † 978, Polock, zdaj Belorusija.
Poglej Vladimir I. Kijevski in Rogvolod
Ruščina
Rúščina (ру́сский язы́к (rússkij jazýk)) je jezik, ki se skupaj z ukrajinščino in beloruščino umešča v vzhodnoslovansko podskupino slovanskih jezikov.
Poglej Vladimir I. Kijevski in Ruščina
Rurikidi
Vladimir Veliki, desno pa Dimitrij Donski. Rurikidi, dinastija, ki je od 10.
Poglej Vladimir I. Kijevski in Rurikidi
Ruska pravoslavna cerkev
Pravoslavni križ. Redno ga uporablja Ruska pravoslavna cerkev, pretežno tudi Srbska pravoslavna cerkev. Ruska pravoslavna carkev, s kratico RPC, ali tudi Moskóvski patriarhát je največja krščanska Cerkev vzhodnega pravoslavja z Nicejsko-carigrajska veroizpovedjo.
Poglej Vladimir I. Kijevski in Ruska pravoslavna cerkev
Ruski kaganat
Evropa v zgodnjem 9. stoletju Ruski kaganat (tudi Volhovska Rusija, Ilmenska Rusija ali Novgorodska Rusija) je naziv vzhodnoevropske države, ki je bila na višku moči v slabo dokumentiranem poznem 8.
Poglej Vladimir I. Kijevski in Ruski kaganat
Seznam ljudi z vzdevkom Veliki
Seznam ljudi, ki jim je zgodovina pridala naziv Veliki.
Poglej Vladimir I. Kijevski in Seznam ljudi z vzdevkom Veliki
Slovanska imena
Slovanska imena so osebna imena, ki izvirajo iz slovanskih jezikov in so najbolj pogosta imena pri Slovanih.
Poglej Vladimir I. Kijevski in Slovanska imena
Stolnica Aleksandra Nevskega, Talin
Stolnica Aleksandra Nevskega (estonsko Aleksander Nevski katedraal, rusko Александро-Невский собор (Таллинн)) je pravoslavna stolnica v starem mestnem jedru Talina v Estoniji.
Poglej Vladimir I. Kijevski in Stolnica Aleksandra Nevskega, Talin
Svetoslava Poljska
Svetoslava Poljska (poljsko Świętosława, češko Svatava) je bila tretja žena vojvode in kasneje kralja Vratislava II. Češkega in od leta 1085 prva češka kraljica, * okoli 1046/1048, † 1. september 1126.
Poglej Vladimir I. Kijevski in Svetoslava Poljska
Svjatoslav I. Kijevski
Svjatoslav I. Kijevski ali Svjatoslav Igorevič (rusko Святослав Игоревич, Svjatoslav Igorevič), kijevski veliki knez, * okoli 942, † marec 972.
Poglej Vladimir I. Kijevski in Svjatoslav I. Kijevski
Teofana
Teofana (tudi Theophania, Theophana ali Theophano; srednjeveško grško; 955 AD15. junij 991) je bila cesarica Svetega rimskega cesarstva po poroki s cesarjem Otonom II.
Poglej Vladimir I. Kijevski in Teofana
Tisočletje Rusije
Tisočletje Rusije Spomenik Tisočletje Rusije (1862) s stolnico sv. Sofije v ozadju Tisočletje Rusije (Tisjačeletije Rossii) je bronast spomenik v Novgorodskem kremlju.
Poglej Vladimir I. Kijevski in Tisočletje Rusije
Tmutarakan
Hermonasa in druge grške kolonije na severni obali Črnega morja v 5. stoletju pr. n. št. Tmutarakan (rusko: Тмутарака́нь) je nekdanje mesto na vzhodni obali Kerškega preliva, ki povezuje Črno in Azovsko morje.
Poglej Vladimir I. Kijevski in Tmutarakan
Varjagi
''Obiskovalci z druge strani morja'', slika Nikolaja Konstantinoviča Reriha (1899), ki prikazuje pristanek prvih varjaških pustolovcev v Rusiji Varjagi ali Varangjani (staronordijsko: Væringjar, rusko in) so bili Vikingi, ki so predvsem v 9.
Poglej Vladimir I. Kijevski in Varjagi
Veliki Novgorod
Veliki Novgorod je najstarejše mesto v severozahodni Rusiji in upravno središče Novgorodske oblasti.
Poglej Vladimir I. Kijevski in Veliki Novgorod
Višgorod
Višgorod (ukrajinsko Ви́шгород, Víšgorod) je mesto v Kijevski oblasti, malo severno od ukrajinske prestolnice Kijev.
Poglej Vladimir I. Kijevski in Višgorod
Vikinška doba v Estoniji
Vikinška doba v Estoniji je bila obdobje v zgodovini Estonije, del vikinške dobe (793–1066 n. št.). Ta takrat še ni bila enotna država, območje starodavne Estonije pa je bilo razdeljeno med ohlapne zavezniške regije.
Poglej Vladimir I. Kijevski in Vikinška doba v Estoniji
Vladimiro-Suzdalska kneževina
Vladimiro-Suzdalska kneževina (1157 - 1329) (Vladimiro-Suzdal'skoje knjažestvo) je bila ena izmed kneževin, ki so v 12. stoletju nasledile Kijevsko Rusijo.
Poglej Vladimir I. Kijevski in Vladimiro-Suzdalska kneževina
Volinija
Volinija (ukrajinsko Волинь, Volyn', belorusko Валынь, Vałyń, poljsko Wołyń) je bila zgodovinska regija v Srednji in Vzhodni Evropi med sedanjo jugovzhodno Poljsko, jugozahodno Belorusijo in zahodno Ukrajino.
Poglej Vladimir I. Kijevski in Volinija
Zgodovina Rimskega cesarstva
Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.
Poglej Vladimir I. Kijevski in Zgodovina Rimskega cesarstva
1015
1015 (MXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Vladimir I. Kijevski in 1015
15. julij
15.
Poglej Vladimir I. Kijevski in 15. julij
958
958 (CMLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Vladimir I. Kijevski in 958
Prav tako znan kot Vladimir I. Veliki, Vladimir Svjatoslavič, Vladimir Veliki.