Kazalo
66 odnosi: Agila I., Agilolfingi, Agilulf, Aire-sur-l'Adour, Akvitanska Galija, Al Andaluz, Al-Valid I., Alarik II., Alcazaba, Mérida, Alcázar de los Reyes Cristianos, Amalarik, Amalasunta, Amfiteater v Nîmesu, Andaluzija, Arheološko najdišče Mérida, Atanagild, Betika, Bikoborba, Bitka pri Guadaleti, Bitka pri Vouilléu, Brunhilda Avstrazijska, Cámara Santa de Oviedo, Ceuta, Clermont-Ferrand, Eurik, Galsvinta, Gaskonja, Gezalek, Hispanija, Ildibad, Juderia, Córdoba, Karolinška renesansa, Klavdij II. Gotski, Kronanje, Langobardi, Languedoc, Majorijan, Mavri, Mérida, Španija, Ostrogoti, Qasr Amra, Ravena, Recópolis, Rekesvint, Rekonkvista, Rimska Grčija, Santiago de Compostela, Septimanija, Sigibert I., Tarakonska Hispanija, ... Razširi indeks (16 več) »
Agila I.
Agila I. (gotsko Agila) je bil od leta 549 do 554 kralj hispanskega Vizigotskega kraljestva, * ni znano, † marec 554, Mérida, Vizigotsko kraljestvo.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Agila I.
Agilolfingi
Zavattarijeva freska Teodelinde (okoli 570–628), hčerke Garibalda I. Agilolfingi so bili plemiška rodbina, ki je približno od leta 550 do 788 v imenu merovinških frankovskih kraljev vladala v Vojvodini Bavarski.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Agilolfingi
Agilulf
Agilulf je bil torinski vojvoda in od leta 591 do svoje smrti kralj Langobardov, * okrog 555, † april 616, Milano, Langobardsko kraljestvo.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Agilulf
Aire-sur-l'Adour
Aire-sur-l'Adour Aire-sur-l'Adour je naselje in občina v jugozahodnem francoskem departmaju Landes regije Akvitanije.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Aire-sur-l'Adour
Akvitanska Galija
Galska Akvitanija ali Akvitanija (latinsko: Gallia Aquitania), rimska provinca, ki je mejila na province Lugdunsko Galijo, Narbonsko Galijo in Tarakonsko Hispanijo.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Akvitanska Galija
Al Andaluz
Al Andaluz leta 910 Al Andaluz (arabsko الأندلس, DIN al-ʼAndalus, špansko Al-Ándalus, portugalsko Al-Andalus, aragonsko Al-Andalus, katalonsko Al-Àndalus, berbersko Andalus ali Vandalus), znana tudi kot Mavrska Iberija in Islamska Iberija, je bila srednjeveška islamska država, ki je na svojem višku obsegala večino današnje Španije in Portugalske, Andoro in del južne Francije.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Al Andaluz
Al-Valid I.
Al-Valid ibn Abd al-Malik ibn Marvan (arabsko الوليد بن عبد الملك بن مروان, al-Walīd ibn ʿAbd al-Malik ibn Marwān), znan kot al-Valid I. (arabsko الوليد الأول), je bil šesti kalif Omajadskega kalifata, ki je vladal od oktobra 705 do svoje smrti, * okoli 674, † 23.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Al-Valid I.
Alarik II.
Alarik II. (gotsko *Alareiks, "vladar vseh", latinsko Alaricus) je bil od leta 484 do 507 kralj Vizigotov, * okoli 458/466, Vizigotsko kraljestvo, † avgust 507, Poitiers.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Alarik II.
Alcazaba, Mérida
Alcazaba v Méridi, Španija (špansko Alcazaba de Mérida), je arabska trdnjava iz 9.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Alcazaba, Mérida
Alcázar de los Reyes Cristianos
Alcázar de los Reyes Cristianos (slovensko Alcazar krščanskih kraljev) je srednjeveški alcazar ob reki Guadalquivir v Córdobi, Španija.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Alcázar de los Reyes Cristianos
Amalarik
Amalarik (gotsko *Amalareiks, špansko in portugalsko Amalarico) je bil od leta 522 do svoje smrti v bitki leta 531 kralj Vizigotov, * 502, Vizigotsko kraljestvo, † 531, Barcelona, Vizigotsko kraljestvo.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Amalarik
Amalasunta
Amalasunta ali Amalasvinta (gotsko Amalaswinþa) je bila hčerka kralja Teodorika Velikega in od leta 526 do 534 kraljica ostrogotskega Italskega kraljestva, * okoli 495, Ravena, Italsko kraljestvo, † 30. april 535, otok Martana, Italsko kraljestvo.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Amalasunta
Amfiteater v Nîmesu
Amfiteater v Nîmesu ali Arena Nîmes je rimski amfiteater v francoskem mestu Nîmes.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Amfiteater v Nîmesu
Andaluzija
Andaluzija (špansko: Andalucía) je najjužnejša pokrajina na Pirenejskem polotoku, z 8,5 milijoni prebivalcev je najštevilčneje naseljena, po površini pa druga največja avtonomna skupnost v Španiji.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Andaluzija
Arheološko najdišče Mérida
Arheološko najdišče Mérida, Extremadura, Španija, je najpomembnejše rimsko arheološko najdišče na Iberskem polotoku.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Arheološko najdišče Mérida
Atanagild
Atanagild (gotsko Aþanagilds) je bil od leta 554 do 567 kralj hispanskega Vizigotskega kraljestva, * ni znano, † 567, Toledo.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Atanagild
Betika
Betika (latinsko), ena od treh cesarskih rimskih provinc v Hispaniji na Iberskem polotoku.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Betika
Bikoborba
Bikoborec v areni Bikoborbe so boj med človekom in bikom, katerega cilj je podrediti žival v okviru določenih pravil, smernic in kulturnih pričakovanj.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Bikoborba
Bitka pri Guadaleti
Bitka pri Guadaleti je bila prva velika bitka med omajadskim osvajanjem Hispanije.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Bitka pri Guadaleti
Bitka pri Vouilléu
Bitka pri Vouilléu ali Vougléu (iz latinskega) je bila bitka v severni marki Vizigotskega kraljestva pri Vouilléu, Vienne pri Poitiersu (Galija) spomladi leta 507 med Franki pod poveljstvom kralja Klodvika I. in Vizigoti pod poveljstvom Alarika II..
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Bitka pri Vouilléu
Brunhilda Avstrazijska
Brunhilda Avstrazijska je bila vizigotska princesa in kraljica frankovske Avstrazije, * 543, Toledo, Vizigotsko kraljestvo, † 613.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Brunhilda Avstrazijska
Cámara Santa de Oviedo
Cámara Santa de Oviedo (Sveta soba Ovieda v španščini), znana tudi kot kapela sv.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Cámara Santa de Oviedo
Ceuta
Ceuta (špansko: ; berbersko Sebta) je špansko avtonomno mesto na severni obali Afrike.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Ceuta
Clermont-Ferrand
Clermont-Ferrand (okcitansko Clarmont-Ferrand / Clarmont d'Auvèrnhe) je glavno mesto osrednje francoske regije Auvergne, občina in prefektura departmaja Puy-de-Dôme.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Clermont-Ferrand
Eurik
Eurik ali Evarik (gotsko *Aiwareiks, špansko in portugalsko Eurico), včasih tudi Eurik II., je bil od leta 466 do svoje smrti leta 484 kralj Vizigotov, * okoli 420, † 28. december 484.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Eurik
Galsvinta
Galsvinta je bila leta 567 in 568 kraljica frankovskega kraljestva Nevstrija, * 540,Toledo, Vizigotsko kraljestvo, † 568, Soissons, Nevstrija.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Galsvinta
Gaskonja
Zastava Gaskonje Zelena pokrajina Gaskonje Zemljevid zgodovinskega in kulturnega ozemlja Gaskonje. Gaskonja (francosko Gascogne,; okcitansko/gaskonjsko Gasconha,; baskovsko Gaskoinia) je zgodovinska pokrajina v jugozahodni Franciji, pred francosko revolucijo ena od njenih provinc.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Gaskonja
Gezalek
Gezalek (gotsko *Gaisalaiks, "pleše s sulicami", špansko in portugalsko Gesaleico, katalonsko Gesaleic) je bil od leta 507 do 511 kralj Vizigotov, * okoli 480, † 513.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Gezalek
Hispanija
Hispanija (latinsko) je bilo rimsko ime Iberskega polotoka in njegovih provinc.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Hispanija
Ildibad
Ildibad, včasih tudi Hildebad (latinsko, grško, Ildíbados) je bil leta 540–541 kralj italskega Ostrogotskega kraljestva, * ni znano, † 541.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Ildibad
Juderia, Córdoba
Calleja de las flores Judería je stara judovska četrt v Córdobi z mrežo zavitih ozkih ulic, v katerih prevladujejo trgovine s spominki in nakitom.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Juderia, Córdoba
Karolinška renesansa
Karolinška renesansa je bila prva od treh srednjeveških renesans, obdobje kulturne dejavnosti v Karolinškem cesarstvu.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Karolinška renesansa
Klavdij II. Gotski
Klavdij II.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Klavdij II. Gotski
Kronanje
Kronanje je dejanje postavitve ali podelitve krone na monarhovo glavo.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Kronanje
Langobardi
Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Langobardi
Languedoc
Languedoc (/ ˌlɒ̃ɡ (ə) ˈdɒk /, francosko; okcitansko Lengadòc)) je zgodovinska francoska provinca. Obsegala je večino območja Oksitanije, Ardèche in dele Haute-Loire, zdaj del sodobne regije Oksitanija, na jugu Francije. Njeno glavno mesto je bil Toulouse. Imela je površino približno 42.700 kvadratnih kilometrov.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Languedoc
Majorijan
Majorijan (latinsko Flavius Iulius Valerius Maiorianus Augustus) je bil cesar Zahodnega rimskega cesarstva, ki je vladal od leta 457 do 461, * okoli 420, † 7. avgust 461.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Majorijan
Mavri
desno Mavri so prvotno nomadsko berbersko ljudstvo v Severni Afriki, ki so se v 7. stoletju spreobrnili v muslimansko vero.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Mavri
Mérida, Španija
Mérida je glavno mesto avtonomne skupnosti Estremadura v zahodni osrednji Španiji.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Mérida, Španija
Ostrogoti
Ostrogoti (latinsko Ostrogothi, Austrogothi) so bili staroveško vzhodnogermansko ljudstvo.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Ostrogoti
Qasr Amra
Qasr Amra (قصر عمرة / ALA-LC: Qaṣr 'Amrah), prevedeno tudi kot Quseir Amra ali Qusayr Amra, slovensko Kaseir Amra, tudi Mala palača 'Amra, je najbolj znan izmed puščavskih gradov, ki stojijo v današnji vzhodni Jordaniji.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Qasr Amra
Ravena
Ravena (Ravenna, romanjsko Ravèna) je mesto in je glavno mesto pokrajine Ravena v deželi Emilija - Romanja, v severni Italiji, ter pomembno industrijsko središče.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Ravena
Recópolis
Toleda Recópolis je vizigotsko mesto, ki ga je leta 578 ustanovil kralj Leovigild v čast svojemu sinu in nasledniku Rekaredu.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Recópolis
Rekesvint
Rekkesvint (špansko, portugalsko in gališko Recesvinto, latinsko Recesvindus) je bil od leta 649 do 672 vizigotski kralj Hispanije in Septimanije.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Rekesvint
Rekonkvista
Ponovno osvajanje Iberskega polotoka skozi leta Rekonkvista (špansko, portugalsko in.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Rekonkvista
Rimska Grčija
Grčija v rimski dobi je obdobje grške zgodovine, ko so v antični Grčiji vladali Rimska republika (509–27 pr. n. št.), Rimsko cesarstvo (27 pr. n. št. – 395 n. št.) in Bizantinsko cesarstvo (395–1453).
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Rimska Grčija
Santiago de Compostela
Santiago de Compostela je glavno mesto avtonomne skupnosti Galicija na severozahodu Španije.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Santiago de Compostela
Septimanija
Septimanija leta 537 Septimanija (latinsko, Septimanie,, Septimània,, Septimània) je bila zgodovinska pokrajina na zahodu rimske province Narbonske Galije.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Septimanija
Sigibert I.
Sigibert I. je bil od kralj Avstrazije, ki je vladal od leta 561 do svoje smrti, * okrog 535, † okrog 575.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Sigibert I.
Tarakonska Hispanija
Hispanija po Dioklecijanovih reformah Tarakonska Hispanija (latinsko: Hispania Tarraconensis), ena od treh rimskih provinc v Hispaniji.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Tarakonska Hispanija
Tarik ibn Zijad
Tarik ibn Zijad (arabsko طارق بن زياد, Ṭāriq ibn Ziyād) je bil berberski omajadski general, ki je na čelu arabske vojske začel osvajanje vizigotske Hispanije, sedanje Španije in Portugalske, * 670, Magreb, † 719, Damask.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Tarik ibn Zijad
Teoderik Veliki
Teoderik Veliki (gotsko Þiudareiks, latinsko, grško Θευδέριχος), pogosto tudi Teodorik, kralj Ostrogotov (475-526), kralj Italskega kraljestva (493–526), regent Vizigotskega kraljestva (511–526) in podkralj Vzhodnega rimskega cesarstva, * 454, Nežidersko jezero, Norik, † 30.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Teoderik Veliki
Teudis
Teudis (gotsko Þiudeis, špansko Teudis, portugalsko Têudis)Collins 1995, str.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Teudis
Toledo
Toledo (latinsko Toletum, arabsko طليطلة, DIN Ṭulayṭela; lokalno? Tolede) je mesto v osrednji Španiji ob reki Tajo 70 km južno od Madrida.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Toledo
Toledska prevajalska šola
Toledo z reko Tajo Z imenom Toledska prevajalska šola (špansko Escuela de traductores de Toledo) označujemo skupino učenjakov in prevajalcev, ki so v Toledu med 12.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Toledska prevajalska šola
Totila
Totila, znan tudi kot Baduila, je bil predzadnji kralj Ostrogotskega kraljestva, ki je vladal od leta 541 do 552, * 516, Treviso, † 1. julij 552, Targinae, Italija.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Totila
Toulouse
Toulouse Bazilika sv. Sernina, Toulous Stolnica sv. Štefana, Toulouse Pont Neuf na Garoni Toulouse (okcitansko Tolosa) je glavno mesto in občina južne francoske regije Oksitanije, departmaja Haute-Garonne (Zgornja Garona) in zgodovinsko glavno mesto province Languedoc.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Toulouse
Tretji koncil v Toledu
Tretji koncil v Toledu se je začel sedmega aprila leta 589 v mestu Toledo na Iberskem polotoku.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Tretji koncil v Toledu
Vandalsko kraljevstvo
website.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Vandalsko kraljevstvo
Velika mošeja, Córdoba
Velika mošeja (špansko Mezquita–catedral de Córdoba ali Mezquita de Córdoba, tudi Stolnica Marijinega vnebovzetja) v Córdobi, Španija, je velika srednjeveška mošeja, ki so jo po rekonkvisti preuredili v stolnico.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Velika mošeja, Córdoba
Vizigoti
Detajl z votivne krone kralja Rekesvinta (653-672) iz gvarazarskega zaklada, razstavljene v Madridu; s krone visi napis RECCESVINTHUS REX OFFERET (ponuja kralj (R)ekesvint); manjkajoča čerka R je v muzeju v Clunyju Orli na fibulah iz 6. stoletja so bili priljubljen motiv med Vizigoti in Gotihttp://art.thewalters.org/detail/77441 The Walters Art Museum Vizigoti (latinsko, ali) ali Zahodni Goti so bili eno od najpomembnejših vzhodnogermanskih plemen, ki se je v 4.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Vizigoti
Vizigotski zakonik
Naslovnica ''Liber Judiciorum'' iz leta 1600 Vizigotski zakonik (latinsko ali, špansko Libro de los Juicios) je zbirka zakonov, ki jo je sestavil hispanski vizigotski kralj Hindasvint v drugem letu svojega vladanja (642/643).
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Vizigotski zakonik
Vizigotsko kraljestvo
Vizigotsko kraljestvo (gotsko Gutþiuda Þiudinassus, Regnvm Visigothorvm je bilo od 5.-8. stoletja ena od germanskih nasledstvenih držav Zahodnega rimskega cesarstva na ozemlju sedanje jugozahodne Francije in na Iberskem polotoku. Nastalo je po naselitvi Vizigotov pod kraljem Valijom (vladal 415-418) v provinci Akvitaniji v jugozahodni Franciji in se z osvajanji postopoma razširilo na Iberski polotok.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Vizigotsko kraljestvo
Zgodovina Portugalske
Zgodovina Portugalske opisuje zgodovinska dogajanja na območju današnje Portugalske ter tudi v sosednjih delih Iberskega polotoka, neposredni bližini od prazgodovine do danes.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Zgodovina Portugalske
Zgodovina Rimskega cesarstva
Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Zgodovina Rimskega cesarstva
554
554 (DLIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in 554