Hitreje kot brskalnik!
195 odnosi: Agde, Aix-en-Provence, Akvitanija, Akvitanska Galija, Alani, Alarik I., Alarik II., Albanija, Albenga, Alzacija, Angelski grad, Rim, Angoulême, Arijanstvo, Astorga, Španija, Asturija, Atanagild, Atanarik, Ataulf, Aude (departma), Avgustov mavzolej, Črni poper, Baskija, Bazilika svetega Izidorja, Benetke, Betika, Biskaja, Bitka na Katalunskih poljih, Bitka pri Covadongi, Bitka pri Guadaleti, Bitka pri Mrzli reki, Bitka pri Odrinu (324), Bitka pri Vouilléu, Bordeaux, Brunhilda Avstrazijska, Cádiz, Chiusi, Emona, Eolsko otočje, Erarik, Eugène Viollet-le-Duc, Evrazijska stepa, Evrikov zakonik, Faramond, Fibula, Foederati, Fortifikacija, Frankovsko cesarstvo, Fredegunda, Gajserik, Galicija (Španija), ..., Galija, Galla Placidia, Gaskonja, Geti, Girona, Globasnica, Gotščina, Goti, Grad Larisa, Grad Ponferrada, Granada, Grevtungi, Grofija Flandrija, Gunderik, Heksamilion, Heraclea Lyncestis, Heraklij, Hildebert I., Hilderik I., Hispanija, Honorij (rimski cesar), Huni, Iliri, Izidor Seviljski, Karel Veliki, Kartagina (mesto), Kastiljski parlament, Katalonija, Klodvik I., Klotar I., Kneževina Transilvanija, Konstantinopel, Kordova, Kordovski kalifat, La Rioja, León, Španija, Llívia, Loara, Lugo, Lup I. Akvitanski, Madrid, Mainz, Marsovo polje, Rim, Málaga, Merovingi, Milano, Muladi, Musée de Cluny, Narbonne, Nîmes, Okcitanski križ, Olibrij, Orléans, Ostrogoti, Plenitev Rima, Poitiers, Poitou-Charentes, Portugalščina, Portugalska, Pot kadila, Provansa, Prva križarska vojna, Puente Romano (Mérida), Recópolis, Rekared I., Rekesvint, Rekonkvista, Rennes, Rimska Grčija, Rimsko gledališče, Orange, Rimsko obzidje, Lugo, Rodez, Rouergue, Salijski Franki, Samostan sv. Petra, Moissac, Santa María del Naranco, Sefardski Judje, Septimanija, Sevilja, Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Črni gori, Seznam ljudi z vzdevkom Veliki, Seznam ljudstev, Sicilija (dežela), Sigibert Hromi, Silingi, Sisebut, Srednji vek, Stiliho, Stolnica Santa María de Toledo, Španija, Stolnica svete Marije, Sevilja, Stolnica v Valenciji, Svintila, Tarakonska Hispanija, Tarraco, Teja (kralj Ostrogotov), Teoderik II., Teoderik Veliki, Teodorik I., Teodozijev zakonik, Tervingi, Teudis, Tiberij II. Konstantin, Toledo, Totila, Toulouse, Transilvanija, Trdnjava Alcázar, Toledo, Umetnost obdobja preseljevanja ljudstev, Utrjeno mesto Carcassonne, Valencija, Valens, Vandali, Vandalsko kraljevstvo, Verona, Via Aquitania, Vicenza, Vidimir, VII. legija Gemina, VIII. legija Augusta, Vinska regija Šampanja, Vitigez, Vizigotski zakonik, Vizigotsko kraljestvo, Vzhodnogermanski jeziki, Zgodovina Španije, Zgodovina Italije, Zgodovina Nemčije, Zgodovina Portugalske, Zgodovina Rimskega cesarstva, 19. julij, 24. avgust, 370, 381, 395, 396, 408, 410, 425, 451, 507, 549, 559, 589, 601, 9. avgust. Razširi indeks (145 več) »
Agde
Agde je zdraviliško mesto in občina v južnem francoskem departmaju Hérault regije Languedoc-Roussillon.
Novo!!: Vizigoti in Agde · Poglej več »
Aix-en-Provence
Aix, uradno Aix-en-Provence (okcitansko/provansalsko Ais de Provença oz. Ais de Prouvènço) je zdraviliško mesto in občina v jugovzhodni francoski regiji Provansa-Alpe-Azurna obala, podprefektura departmaja Bouches-du-Rhône.
Novo!!: Vizigoti in Aix-en-Provence · Poglej več »
Akvitanija
Akvitanija (francosko Aquitaine, baskovsko Akitania, okcitansko Aquitània) je bila do leta 2015 jugozahodna francoska regija ob meji s Španijo, ob Atlantskem oceanu.
Novo!!: Vizigoti in Akvitanija · Poglej več »
Akvitanska Galija
Galska Akvitanija ali Akvitanija (latinsko: Gallia Aquitania), rimska provinca, ki je mejila na province Lugdunsko Galijo, Narbonsko Galijo in Tarakonsko Hispanijo.
Novo!!: Vizigoti in Akvitanska Galija · Poglej več »
Alani
Alani (latinsko Alani) so bili staroveško nomadsko iransko ljudstvo.
Novo!!: Vizigoti in Alani · Poglej več »
Alarik I.
Grafika, ki prikazuje Alarikovo smrt Alarik I., vizigotski kralj, * 370, † 410, Italija.
Novo!!: Vizigoti in Alarik I. · Poglej več »
Alarik II.
Alarik II. (gotsko *Alareiks, "vladar vseh", latinsko Alaricus) je bil od leta 484 do 507 kralj Vizigotov, * okoli 458/466, Vizigotsko kraljestvo, † avgust 507, Poitiers.
Novo!!: Vizigoti in Alarik II. · Poglej več »
Albanija
Republika Albanija ali Albanija (albansko: Shqipëria 'ozemlje orlov') je država v jugovzhodni Evropi.
Novo!!: Vizigoti in Albanija · Poglej več »
Albenga
Albenga (ligursko Arbenga; latinsko Albingaunum) je mesto in občina z okoli 24.000 prebivalci ob Genovskem zalivu ob Italijanski rivieri v pokrajini Savona v Liguriji v severni Italiji.
Novo!!: Vizigoti in Albenga · Poglej več »
Alzacija
Alzacija (francosko Alsace, nemško Elsass, alzaško ’s Elsàss ali ’s Elses) je bila do leta 2015 severovzhodna francoska regija ob meji z Nemčijo in Švico.
Novo!!: Vizigoti in Alzacija · Poglej več »
Angelski grad, Rim
Hadrijanov mavzolej, običajno znan kot Angelski grad (italijansko Castel Sant'Angelo), je visoka cilindrična zgradba v parku Adriano v Rimu v Italiji.
Novo!!: Vizigoti in Angelski grad, Rim · Poglej več »
Angoulême
Panorama mesta Angoulême Angoulême je mesto in občina v zahodni francoski regiji Nova Akvitanija, prefektura departmaja Charente.
Novo!!: Vizigoti in Angoulême · Poglej več »
Arijanstvo
Arijánstvo (tudi arijanízem ali arianízem; latinsko arianismus) je krščanski verski nauk škofa Arija iz Aleksandrije.
Novo!!: Vizigoti in Arijanstvo · Poglej več »
Astorga, Španija
Astorga je občina in mesto v Španiji, v osrednjem območju province León v avtonomni skupnosti Kastilja in Leon, 43 kilometrov jugozahodno od prestolnice province.
Novo!!: Vizigoti in Astorga, Španija · Poglej več »
Asturija
Asturija (španščina; asturijščina Asturije), uradno Kneževina Asturija (španščina Principado de Asturias; asturijsko Principáu d'Asturies; galicijsko-asturijsko Principao d'Asturias), je avtonomna skupnost z 10.600 kv.km in s približno milijonom prebivalcev na severozahodu Španije.
Novo!!: Vizigoti in Asturija · Poglej več »
Atanagild
Atanagild (gotsko Aþanagilds) je bil od leta 554 do 567 kralj hispanskega Vizigotskega kraljestva, * ni znano, † 567, Toledo.
Novo!!: Vizigoti in Atanagild · Poglej več »
Atanarik
Atanarik (gotsko Aþanareiks, domnevno iz aþni - leto in reiks – kralj, latinsko), kralj več vej Gotov Tervingov (Vizigotov), ki je vladal od leta 369 do 381, † 381.
Novo!!: Vizigoti in Atanarik · Poglej več »
Ataulf
Ataulf (tudi Atavulf, Atawulf ali Ataulf in Adolf, latinizirano kot Ataulphus) (ok. 370 – 15. avgust 415) je bil kralj Vizigotov od leta 411 do 415. Med svojo vladavino je preoblikoval vizigotsko državo od plemenskega kraljestva do velike politične sile pozne antike.
Novo!!: Vizigoti in Ataulf · Poglej več »
Aude (departma)
Aude (francosko; okcitansko) je departma v južni Franciji, v regiji Okcitaniji in je dobil ime po reki Aude. Svet departmajev ga imenuje tudi 'dežela katarov' (francosko Pays cathare) po skupini verskih disidentov, ki so delovali v 12. stoletju. Njegova prefektura je Carcassonne, podprefekturi pa Limoux in Narbonne. Leta 2016 je imel 368.025 prebivalcev. Aude je pogosto francosko ime v frankofonskih državah, izvira od Aude ali Ode, žene Boggisa (imenovan tudi Bertrand), vojvode Akvitanskega in matere Euda, brata svetega Huberta. Aude je bilo ime Rolandovi zaročenki v francoskem srednjeveškem junaškem epu Chansons de geste.
Novo!!: Vizigoti in Aude (departma) · Poglej več »
Avgustov mavzolej
Avgustov mavzolej (italijansko Mausoleo di Augusto) je velika grobnica, ki jo je rimski cesar Avgust zgradil leta 28 pr.
Novo!!: Vizigoti in Avgustov mavzolej · Poglej več »
Črni poper
Zeleni, beli in črni poper Črni poper ali poprovec (pogosto samo poper, znanstveno ime Piper nigrum) je rastlina, katere sadež je začimba z ostrim okusom.
Novo!!: Vizigoti in Črni poper · Poglej več »
Baskija
Báskija (baskovsko Euskal Herria, špansko País Vasco, francosko Pays basque)Larry Trask The History of Basque Routledge: 1997 je avtonomna skupnost v okviru Kraljevine Španije.
Novo!!: Vizigoti in Baskija · Poglej več »
Bazilika svetega Izidorja
Kraljeva kolegijska cerkev Bazilika svetega Izidorja (ali kratko San Isidoro de León), je rimskokatoliška cerkev v mestu León v Španiji.
Novo!!: Vizigoti in Bazilika svetega Izidorja · Poglej več »
Benetke
Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.
Novo!!: Vizigoti in Benetke · Poglej več »
Betika
Betika (latinsko), ena od treh cesarskih rimskih provinc v Hispaniji na Iberskem polotoku.
Novo!!: Vizigoti in Betika · Poglej več »
Biskaja
Biskaja (/ ˈbɪskeɪ, ˈbɪski /; špansko Vizcaya; baskovsko Bizkaia) je španska provinca, ki leži na južni obali istoimenskega zaliva.
Novo!!: Vizigoti in Biskaja · Poglej več »
Bitka na Katalunskih poljih
Bitka na Katalunskih poljih, znana tudi kot bitka pri Châlonsu, je potekala 20.
Novo!!: Vizigoti in Bitka na Katalunskih poljih · Poglej več »
Bitka pri Covadongi
Po naglem arabskem osvajanju Iberskega polotoka v letih 711 do 718 so muslimanski voditelji doživeli svoj prvi poraz v boju proti kristjanom leta 722 v bitki pri Covadongi, kjer jih je premagala vojska pod vodstvom vizigotskega plemiča Pelagija (špansko: Don Pelayo, angleško: Pelagius).
Novo!!: Vizigoti in Bitka pri Covadongi · Poglej več »
Bitka pri Guadaleti
Bitka pri Guadaleti je bila prva velika bitka med omajadskim osvajanjem Hispanije.
Novo!!: Vizigoti in Bitka pri Guadaleti · Poglej več »
Bitka pri Mrzli reki
Bitka pri Frigidu je bila ena najpomembnejših bitk v poznem obdobju Rima, ki se je odvijala 5.
Novo!!: Vizigoti in Bitka pri Mrzli reki · Poglej več »
Bitka pri Odrinu (324)
Bitka pri Odrinu med cesarjema Konstantinom I. in Licinijem I. je potekala 3. julija 324.
Novo!!: Vizigoti in Bitka pri Odrinu (324) · Poglej več »
Bitka pri Vouilléu
Bitka pri Vouilléu ali Vougléu (iz latinskega) je bila bitka v severni marki Vizigotskega kraljestva pri Vouilléu, Vienne pri Poitiersu (Galija) spomladi leta 507 med Franki pod poveljstvom kralja Klodvika I. in Vizigoti pod poveljstvom Alarika II..
Novo!!: Vizigoti in Bitka pri Vouilléu · Poglej več »
Bordeaux
Bordeaux (fonetično: Bordó; Okcitansko/gaskonjsko? Bordèu, baskovsko: Bordele) je pristaniško in administrativno glavno mesto jugozahodne francoske regije Nova Akvitanija, občina in prefektura departmaja Gironde.
Novo!!: Vizigoti in Bordeaux · Poglej več »
Brunhilda Avstrazijska
Brunhilda Avstrazijska je bila vizigotska princesa in kraljica frankovske Avstrazije, * 543, Toledo, Vizigotsko kraljestvo, † 613.
Novo!!: Vizigoti in Brunhilda Avstrazijska · Poglej več »
Cádiz
Cádiz je glavno mesto province Cádiz v avtonomni skupnosti Andaluzija na jugu Španije z 121.739 prebivalci (2014).
Novo!!: Vizigoti in Cádiz · Poglej več »
Chiusi
Chiusi (Etruščansko: Clevsin; Umbrijsko: Camars, starogrško: Klysion, Κλύσιον, latinsko: Clusium) je mesto in občina v pokrajini Siena v Toskani, Italija in leži ob meji s pokrajino Umbrija.
Novo!!: Vizigoti in Chiusi · Poglej več »
Emona
Emona je bila rimska naselbina v središču današnje Ljubljane; samo ime pa je verjetno keltskega, predrimskega izvora.
Novo!!: Vizigoti in Emona · Poglej več »
Eolsko otočje
Eòlsko otočje /Eolski otoki ali Otočje Lìpari (v italijanskem izvirniku Isole Eolie ali Isole Lipari) po največjem otoku (sicilsko Ìsuli Eoli; grško Αιολίδες Νήσοι, romanizirani Aiolídes Nísoi), je skupina sedmih otokov in nekaj manjših čeri v Tirenskem morju, severno od mesta Messina.
Novo!!: Vizigoti in Eolsko otočje · Poglej več »
Erarik
Erarik (gotsko Erareiks, latinsko, grško, Erárihos) je bil leta 541 pet mesecev kralj Ostogotov, * ni znano, † 541.
Novo!!: Vizigoti in Erarik · Poglej več »
Eugène Viollet-le-Duc
Eugène Emmanuel Viollet-le-Duc, francoski arhitekt in pisatelj, * 27. januar 1814, † 17. september 1879 Viollet-le-Duc je obnovil številne srednjeveške znamenitosti v Franciji, vključno s tistimi, ki so bile med francosko revolucijo poškodovane ali zapuščene.
Novo!!: Vizigoti in Eugène Viollet-le-Duc · Poglej več »
Evrazijska stepa
Evrazijska stepa, ki jo imenujejo tudi Velika stepa ali preprosto Stepa, je obsežna stepska ekoregija travišča, savana in makija zmernega pasu Evrazije.
Novo!!: Vizigoti in Evrazijska stepa · Poglej več »
Evrikov zakonik
Evrikov zakonik (latinsko) je zbirka vizigotskih zakonov, ki so jo zbrali na ukaz vizigotskega kralja Evrika malo pred letom 480, verjetno v Toulousu ali morda v Arlesu.
Novo!!: Vizigoti in Evrikov zakonik · Poglej več »
Faramond
Kralj Faramond FaramondFamilysearch.org.
Novo!!: Vizigoti in Faramond · Poglej več »
Fibula
Dve različni fibuli Fibula je broška za okras ali varnostna zaponka za pritrjevanje oblačil.
Novo!!: Vizigoti in Fibula · Poglej več »
Foederati
Foederatus (mn. foederati iz latinske besede foedus, ki pomeni pogodbo ali zvezo) je latinski izraz, katerega pomen in raba sta se s časom spreminjali od zgodnje Rimske republike do konca Zahodnega Rimskega cesarstva.
Novo!!: Vizigoti in Foederati · Poglej več »
Fortifikacija
Trdnjava Bovške Kluže Fortifikácija (lat. fortificatio) so vojaške konstrukcije ali objekti, namenjeni utrjevanje območja v obrambne namene in se uporabljajo tudi za utrjevanje oblasti v regiji v času miru.
Novo!!: Vizigoti in Fortifikacija · Poglej več »
Frankovsko cesarstvo
Frankovsko cesarstvo ali Frankovsko kraljestvo je bila država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc (Retija in Gornja Germanija) v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji.
Novo!!: Vizigoti in Frankovsko cesarstvo · Poglej več »
Fredegunda
FredegundaDenton, C.S. (2011).
Novo!!: Vizigoti in Fredegunda · Poglej več »
Gajserik
Gajserik (– 25. januar 477), znan tudi kot Geiserik ali Genserik (rekonstruirano Vandalsko) je bil kralj Vandalov in Alanov (428–477), vladal je kraljestvu, ki ga je ustanovil, in je bil eden ključnih akterjev v težavah, s katerimi se je soočalo Zahodno rimsko cesarstvo v 5.
Novo!!: Vizigoti in Gajserik · Poglej več »
Galicija (Španija)
Galicija (/ ɡəˈlɪʃ (i) ə /; galicijščina Galicia ali Galiza; špansko Galicia, portugalsko Galiza) je avtonomna skupnost Španije in zgodovinska narodnost po španski zakonodaji, in nekdanje (srednjeveško) kraljestvo.
Novo!!: Vizigoti in Galicija (Španija) · Poglej več »
Galija
Galija na predvečer galskih vojn. Rimska etnografija je delila Galijo na pet delov: Cisalpska, Narbonska, Akvitanska, Keltska in Belgijska Galija. Galija, del Zahodne Evrope, ki je v železni in rimski dobi obsegal sedanjo Francijo, Luksemburg, Belgijo, večino Švice in zahodni del Italije ter dele Nizozemske in Nemčije na levem bregu Rena.
Novo!!: Vizigoti in Galija · Poglej več »
Galla Placidia
Gála Placidija (388–89 / 392–93 – 27. november 450), hči rimskega cesarja Teodozija I., je bila mati, vzgojiteljica in svetovalka cesarja Valentinijana III. ter velika sila v rimski politiki večino svojega življenja. Bila je kraljica, soproga Ataulfa, kralja Vizigotov od leta 414 do njegove smrti leta 415, za kratek čas je bila cesarica soproga Konstancija III. leta 421 in je vodila vladno upravo kot regentka med zgodnjo vladavino Valentinijana III., do svoje smrti.
Novo!!: Vizigoti in Galla Placidia · Poglej več »
Gaskonja
Zastava Gaskonje Zelena pokrajina Gaskonje Zemljevid zgodovinskega in kulturnega ozemlja Gaskonje. Gaskonja (francosko Gascogne,; okcitansko/gaskonjsko Gasconha,; baskovsko Gaskoinia) je zgodovinska pokrajina v jugozahodni Franciji, pred francosko revolucijo ena od njenih provinc.
Novo!!: Vizigoti in Gaskonja · Poglej več »
Geti
Ozemlje ob spodnjem toku Donave, ki se zgodovinsko najpogosteje povezuje z Geti Geti (starogrško Γέται, latinsko, romunsko Geţi, bolgarsko Гети), antično grško ime skupine tračanskih plemen, ki so bila naseljena na obeh bregovih srednje Donave v sedanji Romuniji in Bolgariji.
Novo!!: Vizigoti in Geti · Poglej več »
Girona
Girona (špansko Gerona) je glavno mesto španske province Girone in komarče Gironés.
Novo!!: Vizigoti in Girona · Poglej več »
Globasnica
Globasnica je občina na avstrijskem Koroškem v okraju Velikovec blizu meje s Slovenijo.
Novo!!: Vizigoti in Globasnica · Poglej več »
Gotščina
Gotščina (*gutisko razda) je izumrl germanski jezik, ki ga je govorilo ljudstvo Gotov in še posebej Vizigotov.
Novo!!: Vizigoti in Gotščina · Poglej več »
Goti
Grobnica Teodorika Velikega v Raveni Goti (gotsko *Gut-þiuda (Gotsko ljudstvo) ali *Gutaniz, staronordijsko Gutar/Gotar, nemško Goten, latinsko Gothi, grško Γότθοι) so bili vzhodnogermansko ljudstvo.
Novo!!: Vizigoti in Goti · Poglej več »
Grad Larisa
Grad Larisa (grško κάστρο Λάρισα, tudi grad Argos) je srednjeveški grad, ki leži zahodno od mestnega območja Argosa na Peloponezu v Grčiji.
Novo!!: Vizigoti in Grad Larisa · Poglej več »
Grad Ponferrada
Grad Ponferrada stoji v španskem mestu Ponferrada, comarca El Bierzo, provinca Leon, Španija.
Novo!!: Vizigoti in Grad Ponferrada · Poglej več »
Granada
Granáda (grško: Elibírge, ali Illiberi Liberini,, Gárnata) je glavno mesto province Granada v španski avtonomni pokrajini Andaluzija.
Novo!!: Vizigoti in Granada · Poglej več »
Grevtungi
Grevtungi so bili gotsko ljudstvo, ki je v 3.
Novo!!: Vizigoti in Grevtungi · Poglej več »
Grofija Flandrija
Grofija Flandrija (nizozemsko Graafschap Vlaanderen, francosko Comté de Flandre) je bila zgodovinska grofija na Nizozemskem.
Novo!!: Vizigoti in Grofija Flandrija · Poglej več »
Gunderik
Gunderik * 379, † 428, kralj Hasdinških Vandalov (407–418), nato kralj Vandalov in Alanov (418–428) Vodil je Hasdinške Vandale, germansko pleme, ki je prvotno prebivalo blizu reke Odre med sodelovanjem pri vpadih barbarov na Zahodno rimsko cesarstvo v petem stoletju.
Novo!!: Vizigoti in Gunderik · Poglej več »
Heksamilion
Zid Heksamilion (grško, ’Examílion teíchos, slovensko Šestmiljni zid) je bil obrambni zid, zgrajen preko Korintske ožine, da bi branil kopensko pot z grške celine na polotok Peloponez.
Novo!!: Vizigoti in Heksamilion · Poglej več »
Heraclea Lyncestis
Antična Via Egnatia Heraclea Lyncestis (tudi Herakleia Lynkestis) je zgodovinsko mesto, ustanovljeno pod Filipom II. Makedonskim sredi 4. stoletja pred našim štetjem na severozahodnem delu ozemlja tedanjega Makedonskega kraljestva.
Novo!!: Vizigoti in Heraclea Lyncestis · Poglej več »
Heraklij
Flavij Heraklij Avgust, po poreklu Armenec, je bil od 5.
Novo!!: Vizigoti in Heraklij · Poglej več »
Hildebert I.
Kip Hildeberta I. iz opatije St. Germain-des-Prés, 13. stoletje, (Muzej Louvre) Hildebert I. je bil frankovski kralj iz Merovinške dinastije, tretji ali četrti sin Klodvika I., ki je nasledil Frankovsko kraljestvo po očetovi smrti leta 511, * okoli 496, † 13. december 558.
Novo!!: Vizigoti in Hildebert I. · Poglej več »
Hilderik I.
Hilderik I. (latinsko, francosko Childéric) je bil kralj Salijskih Frankov in oče kralja Klodvika I., ki je združil Franke in ustanovil Merovinško dinastijo, * okoli 440, † 481/482.
Novo!!: Vizigoti in Hilderik I. · Poglej več »
Hispanija
Hispanija (latinsko) je bilo rimsko ime Iberskega polotoka in njegovih provinc.
Novo!!: Vizigoti in Hispanija · Poglej več »
Honorij (rimski cesar)
Honorij (latinsko) je bil od leta 395 do 423 cesar Zahodnega rimskega cesarstva, * 9. september 384, Konstantinopel, † 15. avgust 423, Ravena, Italija.
Novo!!: Vizigoti in Honorij (rimski cesar) · Poglej več »
Huni
Huni so bili azijsko nomadsko ljudstvo.
Novo!!: Vizigoti in Huni · Poglej več »
Iliri
Iliri (antično grško: Ἰλλυριοί, latinsko: Illyrii ali Illyri), skupina plemen, ki so že pred letom 2000 pr.
Novo!!: Vizigoti in Iliri · Poglej več »
Izidor Seviljski
Sveti Izidor Seviljski, svetnik, teolog, cerkveni učitelj, * okoli 556, Cartagena, † 4. april 636, Sevilla (Španija).
Novo!!: Vizigoti in Izidor Seviljski · Poglej več »
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Novo!!: Vizigoti in Karel Veliki · Poglej več »
Kartagina (mesto)
Animacija Kartagine Kartagina (latinsko večinoma Karthago, redkeje Carthago, starogrško Καρχηδών Karchēdṓn, etruščansko Karθazie; iz feničansko-punskega Qart-Ḥadašt 'novo mesto', kar pomeni: 'novi Tir') je bilo veliko mesto v Severni Afriki blizu današnjega Tunisa v Tuniziji.
Novo!!: Vizigoti in Kartagina (mesto) · Poglej več »
Kastiljski parlament
Kastiljski parlament je bil stanovska politična institucija Kastiljskega kraljestva v srednjem veku in Ancien Régime.
Novo!!: Vizigoti in Kastiljski parlament · Poglej več »
Katalonija
Katalonija (v katalonščini Catalunya, v španščini Cataluña, v okcitanščini (aranščini) Catalonha) je pokrajina (regija), ki leži na skrajnem severovzhodu Pirenejskega polotoka.
Novo!!: Vizigoti in Katalonija · Poglej več »
Klodvik I.
Klodvik I. (latinsko, rekonstruirano frankovsko *Hlodowig, francosko Clovis Ier) je bil prvi frankovski kralj, ki je pod enim vladarjem združil vsa frankovska plemena, prenesel oblast s skupine plemenskih poglavarjev na enega samega kralja in zagotovil, da je kraljevski položaj prešel na njegove potomce.
Novo!!: Vizigoti in Klodvik I. · Poglej več »
Klotar I.
Klotar I. (francosko Clotaire Ier, nemško Chlothar I) je bil frankovski kralj, ki je celemu Frankovskemu kraljestvu vladal od leta 558 do 561, * 497, † 29. november 561, Compiègne.
Novo!!: Vizigoti in Klotar I. · Poglej več »
Kneževina Transilvanija
Kneževina Transilvanija, tudi Sedmograška, notranje avtonomna vladavina na Balkanu v obdobju 1570 – 1867.
Novo!!: Vizigoti in Kneževina Transilvanija · Poglej več »
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Novo!!: Vizigoti in Konstantinopel · Poglej več »
Kordova
Kordova ali Córdoba (izgovarjava) (arabsko قرطبة, DIN: Qurṭubah) je mesto v španski pokrajini Andaluziji in glavno mesto Province Córdoba.
Novo!!: Vizigoti in Kordova · Poglej več »
Kordovski kalifat
Kordovski kalifat (arabsko خلافة قرطبة, DIN Khilāfat Qurṭuba, špansko Califato de Córdoba) je bilo od leta 929 do 1031 islamsko kraljestvo na Iberskem polotoku in delu severne Afrike s prestolnico v Qurtubi, sedanji Córdobi.
Novo!!: Vizigoti in Kordovski kalifat · Poglej več »
La Rioja
La Rioja (špansko) je avtonomna skupnost in provinca v Španiji, na severu Iberskega polotoka.
Novo!!: Vizigoti in La Rioja · Poglej več »
León, Španija
León (španščina; leoneško Llión /Lleon) je mesto in občina v Španiji, glavno mesto province León, del avtonomne skupnosti Kastilja in Leon, na severozahodu Iberskega polotoka.
Novo!!: Vizigoti in León, Španija · Poglej več »
Llívia
Llívia (tudi Llivia) je mesto v regiji Cerdanya pokrajine Girona na severozahodu Katalonije v Španiji.
Novo!!: Vizigoti in Llívia · Poglej več »
Loara
Loara (Léger) je najdaljša reka v Franciji in 171.
Novo!!: Vizigoti in Loara · Poglej več »
Lugo
za drug pomen glej Lugo, Italija Lugo (galicijsko; latinsko Lucus Augusti) je mesto na severozahodu Španije v avtonomni skupnosti Galicija in tudi glavno mesto province Lugo.
Novo!!: Vizigoti in Lugo · Poglej več »
Lup I. Akvitanski
Frankovska kraljestva; Haribertova Akvitanija je pobarvana zeleno Lup I., tudi Lupo, Loup, Lobo, Otsoa ali Otxoa, je bil vojvoda Gaskonje in Akvitanije.
Novo!!: Vizigoti in Lup I. Akvitanski · Poglej več »
Madrid
Madrid (špansko:, lokalno) je glavno in največje mesto Španije.
Novo!!: Vizigoti in Madrid · Poglej več »
Mainz
Mainz, glavno mesto nemške zvezne dežele Porenje - Pfalška in ima dobrih 200.000 prebivalcev.
Novo!!: Vizigoti in Mainz · Poglej več »
Marsovo polje, Rim
Marsovo polje (latinsko Campus Martius, italijansko Campo Marzio) je bilo območje starega Rima v javni lasti, ki je obsegalo približno 2 kvadratna kilometra.
Novo!!: Vizigoti in Marsovo polje, Rim · Poglej več »
Málaga
Málaga, mesto in mestna občina, glavno mesto Province Málaga v avtonomni regiji Andaluziji, Španija.
Novo!!: Vizigoti in Málaga · Poglej več »
Merovingi
Avstrazije, ki so jo ustanovili Merovingi Merovingi so bili dinastija Salijskih Frankov, ki je od 5.
Novo!!: Vizigoti in Merovingi · Poglej več »
Milano
Milano (lokalno narečno-lombardsko, v več neitalijanskih jezikih in zastarelo slovensko: Milan), je drugo največje mesto v Italiji in glavno mesto italijanske dežele Lombardije.
Novo!!: Vizigoti in Milano · Poglej več »
Muladi
Rokopis ''Yuçufove pesnitve'' neznanega avtorja v aragonskem jeziku, pisan z arabsko abecedo (''alhamiado'') Muladi (špansko: muladí, mn. muladíes, portugalsko muladi, mn. muladis, katalonsko muladita ali muladí, mn. muladites ali muladís, arabsko مولدون DIN muwallad, mn. mūwalladūn ali mūwalladīn) so bili muslimani iberskega ali mešanega berberskega, arabskega in iberskega porekla, ki so v srednjem veku živeli v Al Andaluzu.
Novo!!: Vizigoti in Muladi · Poglej več »
Musée de Cluny
Musée de Cluny, tudi Clunyjski muzej (francoska izgovorjava), uradno Musée de Cluny-Musée National du Moyen Âge (lit. Muzej Cluny-Narodni muzej srednjega veka), je muzej srednjeveške umetnosti v Parizu.
Novo!!: Vizigoti in Musée de Cluny · Poglej več »
Narbonne
Narbonne (okcitansko, pa tudi katalonsko in špansko: Narbona) je zgodovinsko mesto in občina v južni francoski regiji Okcitanija, podprefektura departmaja Aude.
Novo!!: Vizigoti in Narbonne · Poglej več »
Nîmes
Nîmes (antična rimska Colonia Nemausus, oksitansko Nimes, latinsko Nemausus) je prefektura departmaja Gard v regiji Oksitanija v južni Franciji.
Novo!!: Vizigoti in Nîmes · Poglej več »
Okcitanski križ
Okcitanski križ (imenovan tudi križ Okcitanije, križ Languedoca, toulouški križ) je heraldični križ, ki se danes v glavnem uporablja kot simbol Okcitanije.
Novo!!: Vizigoti in Okcitanski križ · Poglej več »
Olibrij
Flavij Anicij Olibrij (latinsko) je bil cesar Zahodnega rimskega cesarstva, ki je vladal nekaj mesecev leta 472, * ni znano, Rim, † 22. oktober ali 2. november 472.
Novo!!: Vizigoti in Olibrij · Poglej več »
Orléans
Orléans je zgodovinsko in glavno mesto osrednje francoske regije Center-Val de Loire, občina in prefektura departmaja Loiret in približno 120 kilometrov jugozahodno od Pariza.
Novo!!: Vizigoti in Orléans · Poglej več »
Ostrogoti
Ostrogoti (latinsko Ostrogothi, Austrogothi) so bili staroveško vzhodnogermansko ljudstvo.
Novo!!: Vizigoti in Ostrogoti · Poglej več »
Plenitev Rima
Mesto Rim je bilo v zgodovini večkrat napadeno.
Novo!!: Vizigoti in Plenitev Rima · Poglej več »
Poitiers
Poitiers (/ˈpwɑːtieɪ/, francosko:; Poitevin: Poetàe) je mesto ob reki Clain v zahodni osrednji Franciji.
Novo!!: Vizigoti in Poitiers · Poglej več »
Poitou-Charentes
Poitou-Charentes (okcitansko Peitau-Charantas) je bila do leta 2015zahodna francoska regija ob Atlantskem oceanu.
Novo!!: Vizigoti in Poitou-Charentes · Poglej več »
Portugalščina
Portugalščina (portugalsko português) je iberoromanski jezik, katerega domovina sta Portugalska in Galicija.
Novo!!: Vizigoti in Portugalščina · Poglej več »
Portugalska
Portugalska, uradno Portugalska republika (portugalsko República Portuguesa), je država, katere celina je na Iberskem polotoku v jugozahodni Evropi in katere ozemlje vključuje tudi atlantski arhipelag Azori in Madeiro; ti dve otočji tvorita avtonomni regiji z lastnima regionalnima vladama.
Novo!!: Vizigoti in Portugalska · Poglej več »
Pot kadila
Trgovska pot kadila ali antična Pot kadila je sestavljena iz mreže pomembnih starodavnih kopenskih in morskih trgovskih poti, ki povezujejo Sredozemski svet z vzhodnimi in južnimi viri kadila, začimb in drugih luksuznih dobrin, ki se razteza sredozemskih pristanišč čez Levant in Egipt skozi severovzhodno Afriko in Arabijo v Indijo in drugod.
Novo!!: Vizigoti in Pot kadila · Poglej več »
Provansa
Grb Provanse Provansa (okcitansko/provansalsko Provença/Prouvènço; italijansko Provenza) je geografska regija na jugovzhodu Francije ob Sredozemskem morju in meji na Italijo.
Novo!!: Vizigoti in Provansa · Poglej več »
Prva križarska vojna
Prva krížarska vojna (1095–1099) je bil vojni pohod evropskih krščanskih sil, katerega namen je bil pomagati Bizantinskemu cesarstvu v boju proti seldžuškim Turkom ter iztrgati Jeruzalem in Sveto deželo iz rok muslimanov.
Novo!!: Vizigoti in Prva križarska vojna · Poglej več »
Puente Romano (Mérida)
Rimski most ali Puente Romano v španščini je rimski most čez reko Guadiana v Méridi v Španiji.
Novo!!: Vizigoti in Puente Romano (Mérida) · Poglej več »
Recópolis
Toleda Recópolis je vizigotsko mesto, ki ga je leta 578 ustanovil kralj Leovigild v čast svojemu sinu in nasledniku Rekaredu.
Novo!!: Vizigoti in Recópolis · Poglej več »
Rekared I.
Rekared I. (gotsko Reikareds, latinsko) je bil vizigotski kralj Hispanije in Septimanije, ki je vladal od leta 586 do 601, * okoli 559, Sevilja, Hispanija, † december 601, Toledo, Hispanija.
Novo!!: Vizigoti in Rekared I. · Poglej več »
Rekesvint
Rekkesvint (špansko, portugalsko in gališko Recesvinto, latinsko Recesvindus) je bil od leta 649 do 672 vizigotski kralj Hispanije in Septimanije.
Novo!!: Vizigoti in Rekesvint · Poglej več »
Rekonkvista
Ponovno osvajanje Iberskega polotoka skozi leta Rekonkvista (špansko, portugalsko in.
Novo!!: Vizigoti in Rekonkvista · Poglej več »
Rennes
Rennes (bretonsko Roazhon) je glavno mesto severozahodne francoske regije Bretanje, občina in prefektura departmaja Ille-et-Vilaine.
Novo!!: Vizigoti in Rennes · Poglej več »
Rimska Grčija
Grčija v rimski dobi je obdobje grške zgodovine, ko so v antični Grčiji vladali Rimska republika (509–27 pr. n. št.), Rimsko cesarstvo (27 pr. n. št. – 395 n. št.) in Bizantinsko cesarstvo (395–1453).
Novo!!: Vizigoti in Rimska Grčija · Poglej več »
Rimsko gledališče, Orange
Rimsko gledališče v Orangeu (francosko Théâtre antique d'Orange) je rimsko gledališče v Orangeu, Vaucluse, Francija.
Novo!!: Vizigoti in Rimsko gledališče, Orange · Poglej več »
Rimsko obzidje, Lugo
Rimsko obzidje Luga (špansko, galicijsko Muralla Romana de Lugo) je bilo zgrajeno v 3.
Novo!!: Vizigoti in Rimsko obzidje, Lugo · Poglej več »
Rodez
Notredamska katedrala Rodez (okcitansko Rodés) je mesto in občina v južni francoski regiji Jug-Pireneji, prefektura departmaja Aveyron in zgodovinsko glavno mesto nekdanje province Rouergue.
Novo!!: Vizigoti in Rodez · Poglej več »
Rouergue
Grb province Rouergue Rouergue je nekdanja francoska provinca s središčem v Rodezu, na severu omejena z Auvergne, na vzhodu na Gévaudan, na jugu in jugozahodu na Languedoc, na zahodu pa na Quercy.
Novo!!: Vizigoti in Rouergue · Poglej več »
Salijski Franki
Some, kamor so prišli okoli leta 460 Naselitveni prostor Frankov v Toksandriji, kamor so se preselili potem, ko jim je cesar Julij Odpadnik priznal položaj ''dediticii'' Salijski Franki ali Salijci (latinsko, grško Salioi) so bili zahodna podskupina zgodnjih Frankov, ki so se v zgodovinskih zapisih prvič pojavili v 3.
Novo!!: Vizigoti in Salijski Franki · Poglej več »
Samostan sv. Petra, Moissac
Samostan svetega Petra je bil benediktinski in klinijski samostan v Moissacu, departma Tarn-et-Garonne v jugozahodni Franciji.
Novo!!: Vizigoti in Samostan sv. Petra, Moissac · Poglej več »
Santa María del Naranco
Santa María del Naranco (slovensko Cerkev svete Marije na gori Naranco, špansko Iglesia de Santa María del Naranco, asturijsko Ilesia de Santa María'l Narancu) je predromanska asturijska stavba na pobočju gore Naranco, 3 km od Ovieda v severni Španiji.
Novo!!: Vizigoti in Santa María del Naranco · Poglej več »
Sefardski Judje
Sefardski Judje ali Sefardi (iz hebrejščine ספרדים, «Judje iz Španije»), so Judje, ki so živeli v Španiji do leta 1492 ter vsi njihovi potomci, ki živijo na Iberskem polotoku ali drugih koncih sveta, vendar ostajajo povezani s špansko kulturo.
Novo!!: Vizigoti in Sefardski Judje · Poglej več »
Septimanija
Septimanija leta 537 Septimanija (latinsko, Septimanie,, Septimània,, Septimània) je bila zgodovinska pokrajina na zahodu rimske province Narbonske Galije.
Novo!!: Vizigoti in Septimanija · Poglej več »
Sevilja
Sevilja je kulturno in finančno središče južne Španije in središče province Sevilja.
Novo!!: Vizigoti in Sevilja · Poglej več »
Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Črni gori
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) imenuje kraje svetovne dediščine, ki so pomembni kot svetovna naravna ali kulturna dediščina.
Novo!!: Vizigoti in Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Črni gori · Poglej več »
Seznam ljudi z vzdevkom Veliki
Seznam ljudi, ki jim je zgodovina pridala naziv Veliki.
Novo!!: Vizigoti in Seznam ljudi z vzdevkom Veliki · Poglej več »
Seznam ljudstev
Ločimo med ljudstvi in narodi ter etničnimi skupnostmi (skupinami), narodnostmi in plemeni in celo nacijami.
Novo!!: Vizigoti in Seznam ljudstev · Poglej več »
Sicilija (dežela)
Italijanska dežela Sicilija (v italijanščini in sicilijanščini Sicilia), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo, in ena od petih s posebnim statutom.
Novo!!: Vizigoti in Sicilija (dežela) · Poglej več »
Sigibert Hromi
Kip Sigiberta Hromega na stolpu kölnske mestne hiše Sigibert Hromi (nemško Sigibert von Köln ali Sigibert der Lahme, francosko Sigebert le Boiteux) je bil kralj Ripuarskih Frankov, ki je v drugi polovici 5.
Novo!!: Vizigoti in Sigibert Hromi · Poglej več »
Silingi
Upodobitev Magna Germania v začetku 2. stoletja, vključno z lokacijo Silingov Silingi (– Silingai) so bili germansko pleme, del večje skupine Vandalov.
Novo!!: Vizigoti in Silingi · Poglej več »
Sisebut
Sisebut (latinsko), tudi Sisebur, Sisebod ali Sigebut, je bil kralj Vizigotov v Hispaniji in Septimaniji, ki je vladal od leta 512 do 621, * okoli 565, † 621, Toledo, Hispanija.
Novo!!: Vizigoti in Sisebut · Poglej več »
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Novo!!: Vizigoti in Srednji vek · Poglej več »
Stiliho
Flavij Stiliho (/ˈstɪlɪkoʊ/; ok. 359 – 22. avgust 408) je bil vojaški poveljnik v rimski vojski, ki je za nekaj časa postal najvplivnejši človek v Zahodnem rimskem cesarstvu.
Novo!!: Vizigoti in Stiliho · Poglej več »
Stolnica Santa María de Toledo, Španija
Primas stolnica Svete Marije v Toledu (špansko: Catedral Primada v Santa María de Toledo) je rimskokatoliška stolnica v Toledu v Španiji.
Novo!!: Vizigoti in Stolnica Santa María de Toledo, Španija · Poglej več »
Stolnica svete Marije, Sevilja
Stolnica Svete Marije sedeče (špansko: Catedral de Santa María de la Sede), bolj znana kot stolnica v Sevilji, je katoliška stolnica v Sevilji (Andaluzija, Španija).
Novo!!: Vizigoti in Stolnica svete Marije, Sevilja · Poglej več »
Stolnica v Valenciji
Metropolitanska stolnica, bazilika Marijinega vnebovzetja Marije Valencijske (špansko: Iglesia Catedral-Basílica Metropolitana de la Asunción de Nuestra Señora de Valencia, valencijski: Església Catedral-Basílica Metropolitana de l'Assumpció de la Nostra Senyora de Valencia), alternativno znana kot Marijina stolnica ali stolnica v Valenciji, je župnijska rimskokatoliška cerkev v Valenciji v Španiji.
Novo!!: Vizigoti in Stolnica v Valenciji · Poglej več »
Svintila
Svintila ali SuintilaWolfram 1997, str.
Novo!!: Vizigoti in Svintila · Poglej več »
Tarakonska Hispanija
Hispanija po Dioklecijanovih reformah Tarakonska Hispanija (latinsko: Hispania Tarraconensis), ena od treh rimskih provinc v Hispaniji.
Novo!!: Vizigoti in Tarakonska Hispanija · Poglej več »
Tarraco
Tarraco je starodavno ime sedanjega španskega mesta Tarragona v Kataloniji.
Novo!!: Vizigoti in Tarraco · Poglej več »
Teja (kralj Ostrogotov)
Teja je bil zadnji kralj Ostrogotskega kraljestva, ki je vladal od leta 252 do 553, * ni znano, † 552 ali 553.
Novo!!: Vizigoti in Teja (kralj Ostrogotov) · Poglej več »
Teoderik II.
Andelotskem sporazumu iz leta 587. Burgundsko kraljevstvo (rožnato) je po Guntrammu najprej dedoval Hildebert II. in nato Teoderik II. Teoderik II., tudi Teuderih, Teuderik, ali Teodorik je bil kralj Burgundije (595–613) in Avstrazije (612–613), * 587, † 613, Metz.
Novo!!: Vizigoti in Teoderik II. · Poglej več »
Teoderik Veliki
Teoderik Veliki (gotsko Þiudareiks, latinsko, grško Θευδέριχος), pogosto tudi Teodorik, kralj Ostrogotov (475-526), kralj Italskega kraljestva (493–526), regent Vizigotskega kraljestva (511–526) in podkralj Vzhodnega rimskega cesarstva, * 454, Nežidersko jezero, Norik, † 30. avgust 526, Ravena, Italsko kraljestvo.
Novo!!: Vizigoti in Teoderik Veliki · Poglej več »
Teodorik I.
Teodorik I. (gotsko Þiudareiks, latinsko) je bil vizigotski kralj, ki je vladal od leta 418 do 451, * ni znano, † 451, Chalons, Galija.
Novo!!: Vizigoti in Teodorik I. · Poglej več »
Teodozijev zakonik
Teodozijev zakonik (latinsko Codex Theodosianus) je zbir zakonov krščanskih cesarjev Rimskega cesarstva, ki so bili izdani po letu 312.
Novo!!: Vizigoti in Teodozijev zakonik · Poglej več »
Tervingi
Rimsko cesarstvo Tervingi so bili gotsko ljudstvo, ki je v 3.
Novo!!: Vizigoti in Tervingi · Poglej več »
Teudis
Teudis (gotsko Þiudeis, špansko Teudis, portugalsko Têudis)Collins 1995, str.
Novo!!: Vizigoti in Teudis · Poglej več »
Tiberij II. Konstantin
Tiberij II.
Novo!!: Vizigoti in Tiberij II. Konstantin · Poglej več »
Toledo
Toledo (latinsko Toletum, arabsko طليطلة, DIN Ṭulayṭela; lokalno? Tolede) je mesto v osrednji Španiji ob reki Tajo 70 km južno od Madrida.
Novo!!: Vizigoti in Toledo · Poglej več »
Totila
Totila, znan tudi kot Baduila, je bil predzadnji kralj Ostrogotskega kraljestva, ki je vladal od leta 541 do 552, * 516, Treviso, † 1. julij 552, Targinae, Italija.
Novo!!: Vizigoti in Totila · Poglej več »
Toulouse
Toulouse Bazilika sv. Sernina, Toulous Stolnica sv. Štefana, Toulouse Pont Neuf na Garoni Toulouse (okcitansko Tolosa) je glavno mesto in občina južne francoske regije Oksitanije, departmaja Haute-Garonne (Zgornja Garona) in zgodovinsko glavno mesto province Languedoc.
Novo!!: Vizigoti in Toulouse · Poglej več »
Transilvanija
Zemljevid Romunije s Transilvanijo. Regije Banat, Crișana in Maramureș občasno dodajajo Transilvaniji Transilvanija (tudi Sedmograška ali Erdeljsko, romunsko Transilvania oziroma Ardeal, madžarsko Erdély, romsko Ardyalo, nemško Siebenbürgen) je pokrajina, ki zavzema zahodni in osrednji del današnje Romunije.
Novo!!: Vizigoti in Transilvanija · Poglej več »
Trdnjava Alcázar, Toledo
El Alcázar de Toledo. El Alcázar de Toledo z druge strani reke Tajo. Trdnjava Alcázar (španščini: Alcázar de Toledo) je kamnita utrdba, ki se nahaja na najvišjem delu Toleda, Španija.
Novo!!: Vizigoti in Trdnjava Alcázar, Toledo · Poglej več »
Umetnost obdobja preseljevanja ljudstev
Umetnost obdobja preseljevanja ljudstev označuje umetnine germanskih ljudstev v obdobju preseljevanja (približno od leta 300–900 n. št.). Vključuje umetnost migracij nemških plemen po celini, pa tudi začetek otoške ali irsko-saške umetnosti, anglosaške in keltske fuzije na britanskih otokih.
Novo!!: Vizigoti in Umetnost obdobja preseljevanja ljudstev · Poglej več »
Utrjeno mesto Carcassonne
Utrjeno mesto Carcassonne (francosko Cité de Carcassonne; okcitansko Ciutat de Carcassona) je srednjeveška citadela v francoskem mestu Carcassonne, v departmaju Aude, regija Oksitanija.
Novo!!: Vizigoti in Utrjeno mesto Carcassonne · Poglej več »
Valencija
Valencija (/ vəlɛnsiə /, špansko Valencia, katalonsko València) je glavno mesto skupnosti Valencija in tretje največje mesto v Španiji za Madridom in Barcelono, z okoli 800.000 prebivalcev.
Novo!!: Vizigoti in Valencija · Poglej več »
Valens
Valens (grško Ουάλης, latinsko) je bil cesar Vzhodnega rimskega cesarstva, ki je vladal od leta 364 do 378, * 328, Cibalae, Panonija, 9. avgust 378, Odrin, Trakija.
Novo!!: Vizigoti in Valens · Poglej več »
Vandali
Vandali so dandanes poznani predvsem zaradi oplenitve Rima leta 455 n. št. Zaradi tega dejanja je še dandanes njihovo ime povezano z vandalizmom. Vandali so bili v zgodovini vzhodnogermansko pleme, ki je izviralo z ozemlja današnje Poljske.
Novo!!: Vizigoti in Vandali · Poglej več »
Vandalsko kraljevstvo
website.
Novo!!: Vizigoti in Vandalsko kraljevstvo · Poglej več »
Verona
Zemljevid centra mesta Verona je mesto v severni Italiji, glavno mesto Veronske pokrajine v deželi Benečiji (Veneto) ter sedež škofije Verona.
Novo!!: Vizigoti in Verona · Poglej več »
Via Aquitania
Via Aquitania je bila rimska cesta, ki je nastala leta 118 pred našim štetjem v rimski provinci Galiji.
Novo!!: Vizigoti in Via Aquitania · Poglej več »
Vicenza
Vicenza je mesto v severovzhodni Italiji, v italijanski deželi Benečiji (Veneto), na severnem vznožju Monte Berico, ob reki Bacchiglione.
Novo!!: Vizigoti in Vicenza · Poglej več »
Vidimir
Vidimir je bil ostrogotski knez iz dinastije Amal, * 430 (?), † 474 (?) Italija.
Novo!!: Vizigoti in Vidimir · Poglej več »
VII. legija Gemina
Tarakonski Hispaniji, kjer je ostala do 4. stoletja VII.
Novo!!: Vizigoti in VII. legija Gemina · Poglej več »
VIII. legija Augusta
VIII.
Novo!!: Vizigoti in VIII. legija Augusta · Poglej več »
Vinska regija Šampanja
Vinska regija Šampanja (francosko Vignoble de Champagne je vinska regija v zgodovinski pokrajini Šampanji na severovzhodu Francije. Območje je najbolj znano po proizvodnji penečega belega vina, ki nosi ime regije. Zakonodaja EU in zakoni večine držav rezervirajo izraz šampanjec izključno za vina, ki prihajajo iz te regije, ki leži približno 160 km vzhodno od Pariza. Vinogradniške meje Šampanje (appellation d'origine contrôlée – AOC – zaščitena oznaka porekla) so pravno opredeljene in razdeljene na pet vinogradniških območij v zgodovinski pokrajini: Aube, Côte des Blancs, Côte de Sézanne, Montagne de Reims in Vallée de la Marne. Mesti Reims in Épernay sta trgovska centra tega območja. Reims je znan po svoji stolnici, kraju kronanja francoskih kraljev in Unescove svetovne dediščine. Zgodovina šampanjske vinske regije na severnih robovih Francije, je imela pomembno vlogo pri razvoju tega edinstvenega okoliša. Bližina območja Pariza je spodbudila gospodarski uspeh regije v trgovini z vinom, so pa so vasi in vinogradi postavljeni na poti vojaških pohodov v francosko prestolnico. Kljub pogostosti teh vojaških spopadov je regija v zgodnjem srednjem veku razvila sloves kakovostne proizvodnje vina in je lahko nadaljevala s tem ugledom, saj so proizvajalci v regiji začeli s penečim vinom s prihodom velikih šampanjskih hiš v 17. in 18. stoletju. stoletja. Glavno grozdje, ki se prideluje v regiji je chardonnay, modri pinot (Pinot noir) in pinot meunier. Modri pinot je najbolj razširjeno grozdje v regiji Aube in zelo dobro raste v Montagne de Reims. Pinot Meunier je prevladujoče grozdje v regiji Vallée de la Marne. Côte des Blancs je skoraj izključno namenjen chardonnayju. K. Gargett, P. Forrestal, & C. Fallis The Encyclopedic Atlas of Wine pg 164 Global Book Publishing 2004.
Novo!!: Vizigoti in Vinska regija Šampanja · Poglej več »
Vitigez
Vitigez (gotsko Weitigeisls, latinsko Vittigis, grško) je bil od leta 536 do 540 kralj ostrogotskega Italskega kraljestva, * okoli 500, † 542, Konstantinopel.
Novo!!: Vizigoti in Vitigez · Poglej več »
Vizigotski zakonik
Naslovnica ''Liber Judiciorum'' iz leta 1600 Vizigotski zakonik (latinsko ali, špansko Libro de los Juicios) je zbirka zakonov, ki jo je sestavil hispanski vizigotski kralj Hindasvint v drugem letu svojega vladanja (642/643).
Novo!!: Vizigoti in Vizigotski zakonik · Poglej več »
Vizigotsko kraljestvo
Vizigotsko kraljestvo (gotsko Gutþiuda Þiudinassus, Regnvm Visigothorvm je bilo od 5.-8. stoletja ena od germanskih nasledstvenih držav Zahodnega rimskega cesarstva na ozemlju sedanje jugozahodne Francije in na Iberskem polotoku. Nastalo je po naselitvi Vizigotov pod kraljem Valijom (vladal 415-418) v provinci Akvitaniji v jugozahodni Franciji in se z osvajanji postopoma razširilo na Iberski polotok. Kraljestvo je bilo de facto neodvisno od Vhodnega rimskega cesarstva, katerega poskusi, da bi ponovno osvojili Iberski polotok, so bili samo delno uspešni in kratkotrajni. Na začetku 6. stoletja so vizigotsko ozemlje v Galiji začeli osvajati Franki. Vizigoti so obdržali samo ozek obalni pas ob Sredozemskem morju (Septimanija) in Iberski polotok, na katerem so podjarmili Svebe in Baske. Etnične razlike med domorodnimi Hispano-romani in Vizigoti so v 6. stoletju začele izginjati. Gotski jezik je začel izgubljati svojo vlogo cerkvenega jezika in je po spreobrnitvi Vizigotov v katolištvo leta 589 popolnoma izginil. Z vizigotskim zakonikom Liber Iudiciorum, ki je bil dokončam leta 654, se je ukinila tradicionalno različna zakonodaja za Rimljane in Vizigote. Liber Iudiciorum je verjetno postal osnova za špansko zakonodajo srednjega veka. Leta 711 so večino Vizigotskega kraljestva osvojili islamski osvajalci iz severne Afrike. V krščanskih rokah je ostal samo ozek severni pas Iberskega polotoka. Na tem ozemlju je lokalni zemljiški gospod Pelagij (špansko Pelayo), ki je bil zelo verjetno gotskega porekla, ustanovil srednjeveško Asturijsko kraljestvo. Vizigoti in njihovi prvi kralji so bili arijanci in zato v sporu s katoliško cerkvijo. Po njihovem prestopu v nicejsko krščanstvo je cerkev preko Toledskih cerkvenih zborov dobila ogromen vpliv na posvetne zadeve.
Novo!!: Vizigoti in Vizigotsko kraljestvo · Poglej več »
Vzhodnogermanski jeziki
Vzhodnogermanski jeziki, imenovani tudi odrsko - vislski germanski jeziki, so skupina izumrlih germanskih jezikov, ki so jih govorila vzhodnogermanska ljudstva. Vzhodna germanščina je ena glavnih vej germanskih jezikov, skupaj s severnogermansko in zahodnogermansko. Edini vzhodnogermanski jezik, katerega besedila so znana, je gotščina, poleg seznama besed in nekaj kratkih stavkov ohranjenih iz njegove sorodne krimske gotščine. Drugi vzhodnogermanski jeziki vključujejo vandalščino in burgundščino, čeprav so edini ostanki teh jezikov v obliki izoliranih besed in kratkih besednih zvez. Krimska gotščina naj bi se na izoliranih območjih Krima ohranila do 18. stoletja.
Novo!!: Vizigoti in Vzhodnogermanski jeziki · Poglej več »
Zgodovina Španije
Španija se lahko pohvali z izjemno zgodovino.
Novo!!: Vizigoti in Zgodovina Španije · Poglej več »
Zgodovina Italije
Zgodovina Italije se začenja z nastankom mesta Rima v osmem stoletju pr.
Novo!!: Vizigoti in Zgodovina Italije · Poglej več »
Zgodovina Nemčije
Sveto rimsko cesarstvo okoli leta 1630 Zgodovina Nemčije se po običajni predstavi začne z ustanovitvijo rimsko-nemškega cesarstva v 10.
Novo!!: Vizigoti in Zgodovina Nemčije · Poglej več »
Zgodovina Portugalske
Zgodovina Portugalske opisuje zgodovinska dogajanja na območju današnje Portugalske ter tudi v sosednjih delih Iberskega polotoka, neposredni bližini od prazgodovine do danes.
Novo!!: Vizigoti in Zgodovina Portugalske · Poglej več »
Zgodovina Rimskega cesarstva
Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.
Novo!!: Vizigoti in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »
19. julij
19.
Novo!!: Vizigoti in 19. julij · Poglej več »
24. avgust
24.
Novo!!: Vizigoti in 24. avgust · Poglej več »
370
370 (CCCLXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Vizigoti in 370 · Poglej več »
381
381 (CCCLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Vizigoti in 381 · Poglej več »
395
395 (CCCXCV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Vizigoti in 395 · Poglej več »
396
396 (CCCXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Vizigoti in 396 · Poglej več »
408
408 (CDVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Vizigoti in 408 · Poglej več »
410
410 (CDX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Vizigoti in 410 · Poglej več »
425
425 (CDXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Vizigoti in 425 · Poglej več »
451
451 (CDLI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Vizigoti in 451 · Poglej več »
507
507 (DVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Vizigoti in 507 · Poglej več »
549
549 (DXLIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Vizigoti in 549 · Poglej več »
559
559 (DLIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Vizigoti in 559 · Poglej več »
589
589 (DLXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Vizigoti in 589 · Poglej več »
601
601 (DCI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Vizigoti in 601 · Poglej več »
9. avgust
9.
Novo!!: Vizigoti in 9. avgust · Poglej več »
