Kazalo
33 odnosi: Alanya, İzmir, Beg, Beglerbeg, Bejrut, Berat, Bosanski pašaluk, Bosanski sandžak, Bursa, Cirenajka, Crmnica, Džida, Eger, Ejalet, Gelibolu, Germijan, Guvernat Dahilija, Ilindenska-preobrazbena vstaja, Janina (mesto), Kosovo, Kosovski vilajet, Kruševo, Kruševska republika, Maskat, Mihael Dimonie, Odrin, Paša, Sandžak, Seznam sultanov Osmanskega cesarstva, Skader, Solun, Vali (naslov), Vzhodna Rumelija.
Alanya
Alanya, nekdanja Alaiye, je sredozemsko letoviško mesto v turški provinci Antalya na južni obali Anatolije.
Poglej Vilajet in Alanya
İzmir
İzmir (osmanska turščina إزمير İzmir, grško: Σμύρνη Smýrnē, armensko: Իզմիր »Izmir«, italijansko: Smirne, ladino: İzmir, na obeh i-jih so pikice) je metropolitansko mesto v zahodni Anatoliji.
Poglej Vilajet in İzmir
Beg
Hyder Beg Khan Beg (turško bey, vodja) je naziv, ki se je tradicionalno uporabljal za vodje manjših turških plemen ali skupin plemen.
Poglej Vilajet in Beg
Beglerbeg
Karta Rumelije leta 1801 Beglerbeg (turško: beylerbeyi, beg begov, gospod gospodov ali komandant komandantov) je bil najvišji naslov v hierarhiji provincijalnih uradnikov Otomanskega cesarstva, nekakšen »generalni guverner«, po položaju takoj za velikim vezirjem.
Poglej Vilajet in Beglerbeg
Bejrut
Golobje skale, ''Raouché'', zahodno od mestnega polotoka Stavba libanonskega parlamenta na trgu Zvezda Promenada ob severni obali polotoka, znana kot ''Corniche'' Bêjrut je glavno mesto in obenem največje mesto v Libanonu.
Poglej Vilajet in Bejrut
Berat
Berat (albansko: Berati) je po številu prebivalcev deveto največje mesto v Republiki Albaniji in upravno središče okraja Berat, enega od dvanajst konstitutivnih okrajev v državi.
Poglej Vilajet in Berat
Bosanski pašaluk
Bosanski pašaluk (Eyalet-i Bosna, By Gábor Ágoston, Bruce Alan Masters Bosanski pašaluk) ali Bosna Beylerbeylik (Bosna Beylerbeyliği, Bosanski beglerbegluk) je bil pašaluk (ali po turško beylerbeylik) Osmanskega cesarstva, ki je večinoma pokrivalo ozemlje sedanje države Bosne in Hercegovine.
Poglej Vilajet in Bosanski pašaluk
Bosanski sandžak
Bosanski sandžak je bil eden od sandžakov Osmanskega cesarstva, ustanovljen leta 1463 po padcu Kraljevine Bosne.
Poglej Vilajet in Bosanski sandžak
Bursa
Bursa (Proûsa,, بروسه) je mesto v severozahodni Turčiji in upravno središče province Bursa. Četrto najbolj naseljeno mesto v Turčiji in drugo najbolj naseljeno mesto v regiji Marmara, Bursa je eno od industrijskih središč države. Večina turške avtomobilske proizvodnje je v Bursi.
Poglej Vilajet in Bursa
Cirenajka
Cirenajka (Barqah; po mestu Kirena) je vzhodna obalna pokrajina v Libiji.
Poglej Vilajet in Cirenajka
Crmnica
Področje Crmnice med številkama 16 in 22 na zemljevidu stare Črne gore. Crmnica (srbsko in črnogorsko Црмница) je zgodovinska pokrajina na jugu Črne gore.
Poglej Vilajet in Crmnica
Džida
Džida, Jidda, Jedda, Jiddah, je pristaniško mesto v regiji Hedžas v zahodni Saudovi Arabiji in trgovsko središče države.
Poglej Vilajet in Džida
Eger
Eger (nemško Erlau, slovensko Jagar) je mesto s približno 57.000 prebivalci na severu Madžarske ter upravno središče županije Heves.
Poglej Vilajet in Eger
Ejalet
Seutterjeva karta Osmanskega cesarstva leta 1730 Cedidova karta Srednjega vzhoda leta 1803 Mitchellova karta Osmanskega cesarstva leta 1849 Ejalet (osmansko turško ایالت) je bil največja upravna enota v Osmanskem cesarstvu.
Poglej Vilajet in Ejalet
Gelibolu
Gelibolu, znan tudi kot Gallipoli (Καλλίπολις, Kallipolis, »lepo mesto«), je ime mesta v provinci Çanakkale v regiji Marmara, ki je v vzhodni Trakiji v evropskem delu Turčije na južnem obala polotoka, imenovana po njem v ožini Dardaneli, 3 kilometr stran od Lapsekija na drugi obali.
Poglej Vilajet in Gelibolu
Germijan
Germijan (turško Germiyanoğulları Beyliği) s prestolnico Kütahya je bil ena od prominentnih anatolskih obmejnih kneževin (bejlik), ki so jo ustanovili Kurdi in Turki v zatonu Seldžuškega sultanata Rum.
Poglej Vilajet in Germijan
Guvernat Dahilija
Ad Dahilija je eden od guvernatov (muhafazah) Omana z mestom Nizva kot regionalnim središčem.
Poglej Vilajet in Guvernat Dahilija
Ilindenska-preobrazbena vstaja
Zemljevid Balkana, ki prikazuje žarišča vstaj v Ilindenu, Preobrazhenie in Krastovden ter uporniške akcije v gorah Rodopa, Makedoniji in Trakiji. Ilindenska-preobrazbena vstaja ali preprosto Ilindenska vstaja (Ilindensko-Preobražensko vǎstanie;, Ilindensko vostanie;, Eksegersi tou Ilinden) je bila oborožena vstaja makedonskih Bolgarov proti Osmanskemu cesarstvu od avgusta do oktobra leta 1903.
Poglej Vilajet in Ilindenska-preobrazbena vstaja
Janina (mesto)
Janina (Ιωάννινα), pogosto imenovana Yannena (Γιάννενα) je glavno in največje mesto občine Ioannina in Epira, upravne regije v severozahodni Grčiji.
Poglej Vilajet in Janina (mesto)
Kosovo
Kosovo (ali Kosova) je delno priznana republika v Jugovzhodni Evropi.
Poglej Vilajet in Kosovo
Kosovski vilajet
Kosovski vilajet (osmansko ولايت قوصوه, Vilâyet-i Kosova, turško Kosova Vilayeti, albansko Vilajeti i Kosovës, makedonsko Косовски вилает, Kosovski vilaet, srbsko Косовски вилајет, Kosovski vilajet) je bil upravna enota prve ravni (vilajet) državne uprave Osmanskega cesarstva na Balkanskem polotoku.
Poglej Vilajet in Kosovski vilajet
Kruševo
Kruševo (makedonsko Крушево; aromunsko Crushuva "Crușuva") je mesto in občina v Severni Makedoniji.
Poglej Vilajet in Kruševo
Kruševska republika
Kruševska republika (bolgarsko in makedonsko Крушевска Република, latinizirano Kruševska Republika; aromunsko Republica di Crushuva) je bila kratkotrajna politična enota, ki so jo leta 1903 razglasili uporniki iz IMRO v Kruševu med protiosmansko Ilindensko-preobrazbeno vstajo.
Poglej Vilajet in Kruševska republika
Maskat
Maskat (arabsko: مَسْقَط, izgovorjava Masqaṭ) je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto v Omanu.
Poglej Vilajet in Maskat
Mihael Dimonie
Mihael Dimonie, aromunski botanik, podjetnik in učitelj, * 1870, Ohrid, Vilajet Manastir, Osmansko cesarstvo (zdaj Severna Makedonija), † 8. december 1935, Bukarešta.
Poglej Vilajet in Mihael Dimonie
Odrin
Odrin, prej znan kot Adrianople ali Hadrianopolis, je mesto v Turčiji, v severozahodnem delu province Edirne in Vzhodne Trakije, blizu meje Turčije z Grčijo in Bolgarijo (5,22 kilometra od grške meje na najbližji točki).
Poglej Vilajet in Odrin
Paša
Bayrak Paša (turško: paşa iz perzijskega padšah ali padišah, kar pomeni »kralj«) je bil visok naslov v političnem sistemu Osmanskega cesarstva, ki so ga običajno podeljevali guvernerjem provinc in generalom.
Poglej Vilajet in Paša
Sandžak
Sandžak (turško: sancak, arabsko: liwas) je bila prvotno najmanjša upravna enota Otomanskega cesarstva, kasneje del province – vilajeta.
Poglej Vilajet in Sandžak
Seznam sultanov Osmanskega cesarstva
Grb Osmanskega cesarstva Zastava Osmanskega cesarstva Sultani iz Osmanove dinastije so od leta 1299 do leta 1922 vladali obsežnemu Osmanskemu cesarstvu, ki se je na višku moči raztezalo od Madžarske na severu in Somalije na jugu in od Alžirije na zahodu do Iraka na vzhodu.
Poglej Vilajet in Seznam sultanov Osmanskega cesarstva
Skader
Skader (albansko: Shkodër ali Shkodra; črnogorsko/srbohrvaško Skadar), mesto ob Skadrskem jezeru v severozahodni Albaniji, glavno mesto Skadrskega okrožja.
Poglej Vilajet in Skader
Solun
Solun ali Tesalonika (ali krajše) je drugo največje mesto v Grčiji, z nekaj več kot milijonom prebivalcev v svojem metropolitanskem območju in glavno mesto geografske regije Makedonija, upravne regije Osrednja Makedonija in decentralizirane uprave Makedonije in Trakije.
Poglej Vilajet in Solun
Vali (naslov)
Auguste Couder (1841): ''Mehmed Ali, podkralj Egipta Rustam kan, safavidski podkralj Kraljevine Kartli, Gruzija Vali (iz arabskega والي Wālī) je uradniški naslov, ki se je v islamskem svetu, vključno s Kalifatom in Osmanskim cesarstvom, uporabljal za naslavljanje guvernerjev upravnih enot.
Poglej Vilajet in Vali (naslov)
Vzhodna Rumelija
Vzhodna Rumelija (bolgarsko Източна Румелия, Iztočna Rumelija, osmansko turško رومالى شرقى, Rumeli-i Şarkî, grško Ανατολική Ρωμυλία, Anatoliki Romylia) je bila avtonomna provinca (bolgarsko oblast, turško vijalet) Osmanskega cesarstva, ustanovljena leta 1878 z Berlinskim sporazumom in de facto ukinjena leta 1885 z združitvijo s Kneževino Bolgarijo, ki je bila tudi pod osmansko suverenostjo.
Poglej Vilajet in Vzhodna Rumelija