Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Vidin

Index Vidin

Vidin je glavno mesto okraja Vidin v severozahodni Bolgariji, ki leži na desnem bregu reke Donave ob meji z Romunijo, nasproti romunskega mesta Calafat.

Odpri v Google Maps

Kazalo

  1. 47 odnosi: Ahtum, Aleksej Arhipovič Leonov, Šišman I., Štefan V. Ogrski, Bazilij II., Béla IV. Ogrski, Belaur, Bitka pri Nikopolju, Bitka pri Varni, Bitka pri Velbaždu, Boril, Budimski pašaluk, Debar, Despot (dvorni naslov), Donava, Doroteja Bolgarska, Drugo bolgarsko cesarstvo, Habsburška monarhija, Ivan Aleksander, Ivan Šišman, Keraca Petrica, Kraljevina Srbija (1217–1345), Lom, Bolgarija, Mezija, Milica Hrebeljanović, Montana, Bolgarija, Obmejno mesto, Ohrid, Ratiaria, Rusko-turška vojna (1877–1878), Samuel Bolgarski, Seznam mest v Bolgariji, Spor Tito–Stalin, Terterji, Ulm, Via Militaris, Vidin (okraj), Vlad II. Drakul, Vladislav I. Vlaški, Vseevropsko cestno omrežje, Zvornik, 1356, 1365, 1369, 1371, 1396, 1690.

Ahtum

Ahtumova vojvodina v 11. stoletju Ahtum (romunsko Ahtum, madžarsko Ajtony, srbsko Ахтум, Ahtum, bolgarsko Охтум, Ohtum) je bil vojvoda, ki je v 11.

Poglej Vidin in Ahtum

Aleksej Arhipovič Leonov

Aleksej Arhipovič Leonov, ruski vojaški pilot, kozmonavt, generalmajor letalstva in dvojni heroj Sovjetske zveze, * 30. maj 1934, vas Listvjanka, Tusilski rajon, Zahodnosibirski kraj, Sovjetska zveza (danes Kemerovska oblast, Rusija), † 11. oktober 2019, Moskva.

Poglej Vidin in Aleksej Arhipovič Leonov

Šišman I.

Šišman I. Vidinski (bolgarsko Шишман I, Šišman I) je bil bolgarski plemič (bojar) in v poznem 13.

Poglej Vidin in Šišman I.

Štefan V. Ogrski

Štefan V. (madžarsko V. István, hrvaško Stjepan V., slovaško Štefan V) jo bil kralj Ogrske in Hrvaške (1270-1272) in vojvoda Štajerske (1258-1260), * pred 18. oktobrom 1239, † 6. avgust 1272, otok Csepel, Pešta, Ogrsko kraljestvo. Bil je najstarejši sin kralja Béle IV.

Poglej Vidin in Štefan V. Ogrski

Bazilij II.

Bazilij (Vasilij) II. (grško Βασίλειος Β΄) z vzdevkom Ubijalec Bolgarov (grško Βουλγαροκτόνος) je bil cesar Bizantinskega cesarstva iz Makedonske dinastije, ki je vladal od 10.

Poglej Vidin in Bazilij II.

Béla IV. Ogrski

Béla IV. je bil od leta 1235 do 1270 ogrski in hrvaški kralj in od leta 1254 do 1258 štajerski vojvoda, * 1206, † 3. maj 1270.

Poglej Vidin in Béla IV. Ogrski

Belaur

Belaur (bolgarsko Белаур, Belaur) je bil bolgarski plemič in vidinski despot, sin vidinskega despota Šišmana in brat bolgarskega carja Mihaela III. Šišmana Asena, * ni znano, † 1336.

Poglej Vidin in Belaur

Bitka pri Nikopolju

Bitka pri Nikopolju se je odvijala 25. septembra 1396 med ogrsko-francosko križarsko vojsko in Osmanskim imperijem in je zadnja od križarskih vojn večjega obsega v srednjem veku.

Poglej Vidin in Bitka pri Nikopolju

Bitka pri Varni

Bitka pri Varni se je dogajala 10. novembra 1444 pri Varni v vzhodni Bolgariji.

Poglej Vidin in Bitka pri Varni

Bitka pri Velbaždu

Bitka pri Velbaždu (bolgarsko битка при Велбъжд, bitka pri Velbžd, srbsko Битка код Велбужда, bitka kod Velbužda) je bila bitka med bolgarsko in srbsko vojsko 28. julija 1330 v okolici Velbažda, sedanjega Kjustendila, v zahodni Bolgariji.

Poglej Vidin in Bitka pri Velbaždu

Boril

Boril (bolgarsko Борил, Boril) je bil bolgarski cesar (car), ki je vladal od leta 1207 do 1218.

Poglej Vidin in Boril

Budimski pašaluk

Budimski pašaluk (osmansko turško ایالت بودین, Eyalet i-Budin, madžarsko Budai vilajet, srbsko Budimski vilajet ali Будимски вилајет, hrvaško Budimski vilajet) je bil administrativna ozemeljska enota Osmanskega cesarstva v Srednji Evropi in na Balkanu.

Poglej Vidin in Budimski pašaluk

Debar

Debar (ali Dibra) je mesto s skoraj 15.000 prebivalci na zahodu Severne Makedonije, v bližini meje z Albanijo.

Poglej Vidin in Debar

Despot (dvorni naslov)

Despot (grško δεσπότης, gospod, gospodar) je bil visok bizantinski dvorni naslov, rezerviran za zete vladajočih cesarjev, ki je sprva pomenil cesarjevega zakonitega naslednika.

Poglej Vidin in Despot (dvorni naslov)

Donava

Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.

Poglej Vidin in Donava

Doroteja Bolgarska

Dorothea Bolgarska (Доротея, Doroteja/Доротеја, tudi Doroteja Vidinska, Doroteja Šišman), prva bosanska kraljica, * 1355, † cca.

Poglej Vidin in Doroteja Bolgarska

Drugo bolgarsko cesarstvo

Drugo bolgarsko cesarstvo (bolgarsko Второ българско царство, Vtorо Bălgarskо carstvo) je bila srednjeveška bolgarska država, ki je obstajala od leta 1185 do 1396 ali 1422.

Poglej Vidin in Drugo bolgarsko cesarstvo

Habsburška monarhija

Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.

Poglej Vidin in Habsburška monarhija

Ivan Aleksander

Ivan Aleksander (bolgarsko Иван Александър, Ivan Aleksandǎr) je bil bolgarski cesar, ki je vladal od leta 1331 do 1371,Lalkov, Rulers of Bulgaria, str.

Poglej Vidin in Ivan Aleksander

Ivan Šišman

Ivan Šišman (bolgarsko: Иван Шишман), cesar (car) tǎrnovskega dela Drugega bolgarskega cesarstva (1371–1395), * 1350 ali 1351, 3. junij 1395 (usmrčen).

Poglej Vidin in Ivan Šišman

Keraca Petrica

Keraca Petrica (bolgarsko Кераца Петрица, Keraca Petrica) je bila bolgarska plemkinja (bojarka), sestra carja Mihaela III. Šišmana Asena in videnskega despota Belaurja.

Poglej Vidin in Keraca Petrica

Kraljevina Srbija (1217–1345)

Kraljevina Srbija (srbsko Краљевина Србија, Kraljevina Srbija) ali Srbsko kraljestvo (srbsko Српско краљевство, Srpsko kraljevstvo) (1217-1345) je bila srbska fevdalna država, ki je nastala leta 1217 iz Velike kneževine Raške, ko je bil veliki župan (knez) Štefan Nemanjić povišan v kralja.

Poglej Vidin in Kraljevina Srbija (1217–1345)

Lom, Bolgarija

Lom je mesto v okraju Montana v severozahodni Bolgariji in sedež istoimenske mestne občine Lom, ki leži na desnem bregu reke Donave ob meji z Romunijo.

Poglej Vidin in Lom, Bolgarija

Mezija

Mezija antična regija in kasneje rimska provinca na Balkanu južno od Donave.

Poglej Vidin in Mezija

Milica Hrebeljanović

Milica Hrebeljanović, rojena Nemanjić, je bila srbska kneginja, pisateljica, pravoslavna svetnica in žena srbskega kneza Lazarja Hrebeljanovića, * okoli 1335, † 11. november 1404, samostan Ljubostinja.

Poglej Vidin in Milica Hrebeljanović

Montana, Bolgarija

Montana je glavno mesto okraja Montana v severozahodni Bolgariji.

Poglej Vidin in Montana, Bolgarija

Obmejno mesto

Trst Obmejno mesto je mesto, ki leži v neposredni bližini meje med dvema državama, provincama ali regijama.

Poglej Vidin in Obmejno mesto

Ohrid

Ohrid Ohrid (makedonsko: Охрид) je mesto v Severni Makedoniji, na severovzhodni obali Ohridskega jezera in je središče Ohridske regije, ter sedež istoimenske občine.

Poglej Vidin in Ohrid

Ratiaria

Severni Balkan v 6. stoletju dekurionu in pontifiku rimske kolonije Ratiaria; napis se glasi: D (is) M (Anibus) / L (uci) Tetti / Rufi dec(urionis) / Pontif (ICIS) / col (onia) Svet (Iaria) / Fonteia / nus frat (s); lapidarij Narodnega arheološkega institute in muzeja, Sofija Ratiaria Raetiaria, Retiaria, Reciaria ali Razaria (bolgarsko Рациария, Raciarija, grško, Razaría metrópolis) je bilo mesto, ki so ga v 4.

Poglej Vidin in Ratiaria

Rusko-turška vojna (1877–1878)

Rusko-turška vojna (1877-1878) (rusko Русско-турецкая война (1877—1878), Rusko-tureckaja vojna (1877—1878), turško 93 Harbi, Vojna '93, imenovana po letu 1293 po islamskem koledarju, bolgarsko Руско–турска Освободителна война, Rusko-turska osvoboditelna vojna) je bila vojna med Osmanskim cesarstvom in koalicijo vzhodnoevropskih pravoslavnih držav (Romunija, Bolgarija, Srbija in Črna gora) pod vodstvom Ruskega carstva.

Poglej Vidin in Rusko-turška vojna (1877–1878)

Samuel Bolgarski

Samuel ali Samuil (bolgarsko Самуил) je bil car (cesar) Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od leta 997 do 6.

Poglej Vidin in Samuel Bolgarski

Seznam mest v Bolgariji

To je seznam vseh naselij v Bolgariji, ki imajo status mesta.

Poglej Vidin in Seznam mest v Bolgariji

Spor Tito–Stalin

vzhodnega bloka (rdeča) in Jugoslavija (rumena) v času spora med Titom in Stalinom; Svobodno tržaško ozemlje ni prikazano. Spor Tito-Stalin ali jugoslovansko-sovjetski razkol, je bil spor med političnim vodstvom Jugoslavije in Sovjetske zveze med Josipom Brozom Titom in Josifom Stalinom v letih po drugi svetovni vojni.

Poglej Vidin in Spor Tito–Stalin

Terterji

Terterji (bolgarsko Тертер, Terter ali Тертеровци, Terterovci) so bili bolgarska plemiška in vladarska rodbina kumanskega porekla, stranska veja kumanske rodbine Terteroba.

Poglej Vidin in Terterji

Ulm

Ulm je mesto v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg in leži ob reki Donavi.

Poglej Vidin in Ulm

Via Militaris

Kratek odsek Via Militaris blizu Castra rubra v Bolgariji Via Militaris ali Via Diagonalis je bila rimska cesta, ki je vzpostavila kopensko povezavo med Evropo in Malo Azijo.

Poglej Vidin in Via Militaris

Vidin (okraj)

Okraj Vidin v Bolgariji Okraj Vidin je eden izmed 28 okrajev v Bolgariji.

Poglej Vidin in Vidin (okraj)

Vlad II. Drakul

Vlad II.

Poglej Vidin in Vlad II. Drakul

Vladislav I. Vlaški

Vladislav I. (romunsko Vladislav I, Vlaicu ali Vlaicu-Vodă) je bil vlaški knez iz Basarabske dinastije, ki je vladal od 16.

Poglej Vidin in Vladislav I. Vlaški

Vseevropsko cestno omrežje

Oznaka evropske poti Mreža evropskih poti, Slovenija Mreža evropskih poti Vseevropsko cestno omrežje je cestno omrežje praviloma cest najvišjih kategorij v Evropi, Srednji in Mali Aziji.

Poglej Vidin in Vseevropsko cestno omrežje

Zvornik

Zvornik je mesto in središče istoimenske občine v vzhodnem delu Bosne in Hercegovine ob Drini na vzhodnih obronkih Majevice ob meji s Srbijo.

Poglej Vidin in Zvornik

1356

1356 (MCCCLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Vidin in 1356

1365

1365 (MCCCLXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Vidin in 1365

1369

1369 (MCCCLXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Vidin in 1369

1371

1371 (MCCCLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Vidin in 1371

1396

1396 (MCCCXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Vidin in 1396

1690

1690 (MDCXC) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Poglej Vidin in 1690