Kazalo
19 odnosi: Apenini, Ara Pacis Augustae, Ariulf, Avgust pri Prvih vratih, Avrelijanov zid, Beneški trg, Rim, Bitka pri Tagini, Civita Castellana, Faleri, Giuseppe Valadier, Livijina vila, Marsovo polje, Rim, Ponte d'Augusto (Narni), Terni, Veji, Via Aemilia, Via Augusta, Via Cassia, Via Popilia.
Apenini
Apenini (grško: Ἀπέννινα ὄρη; latinsko: Appenninus ali Apenninus Mons-edninska oblika, ki se uporablja v množini) so gorska veriga, ki poteka vzdolž Apeninskega polotoka v Italiji, v dolžini 1200 km.
Poglej Via Flaminia in Apenini
Ara Pacis Augustae
Ara Pacis Augustae ali Avgustov oltar miru, običajno skrajšano Ara Pacis je oltar v Rimu, posvečen Paks, rimski boginji miru.
Poglej Via Flaminia in Ara Pacis Augustae
Ariulf
Ariulf je bil drugi vojvoda Spoleta, ki je vladal od leta 592 do svoje smrti, * ni znano, † 602.
Poglej Via Flaminia in Ariulf
Avgust pri Prvih vratih
Avgust pri Prvih vratih (italijansko: Augusto di Prima Porta) je 2,3 m Hugh Honour and J. He was the first emperor Fleming, (2009) A World History of Art.
Poglej Via Flaminia in Avgust pri Prvih vratih
Avrelijanov zid
Zemljevid starodavnega Rima z Avrelijevim zidom (rdeča črta) in vrati. Prikazan je tudi Servijev zid iz 4. stoletja pr. n. št. (modra črta). Hribovje in sedem rimskih gričev so prikazani rožnato, z imeni; nižine so v beli barvi. Avrelijanov zid (italijansko Mura aureliane) je niz mestnih obzidij, zgrajenih med letoma 271 in 275 v Rimu v Italiji, v času vladavine rimskih cesarjev Avrelijana in Proba.
Poglej Via Flaminia in Avrelijanov zid
Beneški trg, Rim
Beneški trg (italijansko Piazza Venezia) je najpomembnejši trg v Rimu in velja za središče celotnega mestnega dogajanja.
Poglej Via Flaminia in Beneški trg, Rim
Bitka pri Tagini
Bitka pri Tagini, znana tudi kot bitka pri Busta Gallorum, je bila bitka junija ali julija 552, v kateri je vojska Bizantinskega cesarstva pod poveljstvom generala Narsa zlomila moč Ostrogotov v Italiji in utrla pot bizantinskemu osvajanju Apeninskega polotoka.
Poglej Via Flaminia in Bitka pri Tagini
Civita Castellana
Civita Castellana je mesto in občina v provinci Viterbo in leži 65 km severno od Rima v Italiji.
Poglej Via Flaminia in Civita Castellana
Faleri
Faleri (zdaj Civita Castellana) je bilo mesto v južni Etruriji, 50 km severovzhodno od Rima, 34 km od Veija (glavna etruščanska mestna država ob reki Tiberi) in približno 1,5 km zahodno od starodavne Via Flaminia.
Poglej Via Flaminia in Faleri
Giuseppe Valadier
Giuseppe Valadier (* 14. april 1762 Rim; † 1. februar 1839 prav tam) je bil italijanski arhitekt, izumitelj, arheolog, restavrator in zlatar.
Poglej Via Flaminia in Giuseppe Valadier
Livijina vila
Livijina vila (latinsko Ad Gallinas Albas) je antična rimska vila v kraju Prima Porta, 12 km severno od Rima ob Via Flaminia.
Poglej Via Flaminia in Livijina vila
Marsovo polje, Rim
Marsovo polje (latinsko Campus Martius, italijansko Campo Marzio) je bilo območje starega Rima v javni lasti, ki je obsegalo približno 2 kvadratna kilometra.
Poglej Via Flaminia in Marsovo polje, Rim
Ponte d'Augusto (Narni)
Ponte d'Augusto (italijansko za 'Avgustov most') je rimski ločni most v italijanskem mestu Narni v Umbriji, zgrajen za potrebe premostitve rimske ceste Via Flaminia čez reko Nero.
Poglej Via Flaminia in Ponte d'Augusto (Narni)
Terni
Terni (latinsko Interamna) je mesto s 111.000 prebivalci v južnem delu Umbrije v osrednji Italiji.
Poglej Via Flaminia in Terni
Veji
Veji (tudi Veius; italijansko Veio) je bilo pomembno starodavno etruščansko mesto na južnih mejah Etrurije in le 16 km severozahodno od Rima v Italiji.
Poglej Via Flaminia in Veji
Via Aemilia
Via Aemilia (italijansko Via Emilia) je bila rimska cesta v severni italijanski planoti, ki je tekla od Ariminuma (Rimini) na jadranski obali, do Placentie (Piacenza) ob reki Pad.
Poglej Via Flaminia in Via Aemilia
Via Augusta
Via Augusta (znana tudi kot Via Herculea ali Via Exterior) je bila najdaljša in najbolj prometna med glavnimi cestami, ki so jih zgradili Rimljani v starodavni Hispaniji (Iberski polotok).
Poglej Via Flaminia in Via Augusta
Via Cassia
Via Cassia je bila pomembna rimska cesta, ki se je odcepila iz Via Flaminia v bližini Milvijskega mostu v neposredni bližini Rima in potekala nedaleč od Veji prečkala Etrurijo.
Poglej Via Flaminia in Via Cassia
Via Popilia
Potek Viae Popiliae Odsek Viae Popiliae (Capua-Regium) v sedanji provinci Reggio Calabria Via Popilia je ime dveh antičnih rimskih cest, ki sta se začeli graditi pod konzulom Publijem Popilijem Laenasom (132 pr. n. št.). Prva cesta je bila nadaljevanje Viae Flaminiae od Arminija (Rimini) na jadranski obali skozi regijo, v kateri so kasneje nastale Benetke.
Poglej Via Flaminia in Via Popilia