Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Veznik

Index Veznik

Veznik je nepregibna besedna vrsta, ki se uporablja za izražanje prirednih razmerjih med stavki (Vstopil je ter pozdravil.) ali med deli besednih zvez (oče in sin) ter za izražanje podrednih razmerij med stavki (Rekel je, da se ne bo vrnil).

Kazalo

  1. 19 odnosi: A, Antonio de Nebrija, Členica, Beseda, Besediloslovje, Besedna vrsta, Breznaglasnica, Enočrkovna slovenska beseda, Enobesedna figura, Funkcijska beseda, Jakob Šolar, Kakor vam drago, Leksem, Nepolnopomenska beseda, Oblikoslovje, Pavrzeljenje, Pravopis 8.0, Seznam jezikoslovnih vsebin, Silogizem.

A

A a A je prva črka slovenske abecede in latinice.

Poglej Veznik in A

Antonio de Nebrija

Antonio de Nebrija (1441–5. julij 1522), poznan tudi kot Antonio de Lebrija, Elio Antonio de Lebrija in Antonius Nebrissensis.

Poglej Veznik in Antonio de Nebrija

Členica

Člénica je jezikoslovni izraz z več pomeni.

Poglej Veznik in Členica

Beseda

Beséda je v jezikoslovju najmanjša samostojna jezikovna enota, ki predstavlja ali sporoča pomen, sestavljen iz enega ali več morfemov.

Poglej Veznik in Beseda

Besediloslovje

Besediloslovje (tudi tekstna lingvistika) je veja jezikoslovja, ki se ukvarja z jezikovnimi pojavi, ki segajo čez mejo povedi; raziskuje predvsem prvine, ki povezujejo povedi v besedilo (npr. zaimek, veznik), razmerja med besedami in predmetnostjo, ki jo zaznamujejo (npr. referenca, deiks), probleme posredovanja informacij in njihove ponovitve v besedilu (npr.

Poglej Veznik in Besediloslovje

Besedna vrsta

Besédna vŕsta je skupina besed z istimi slovničnimi značilnostmi.

Poglej Veznik in Besedna vrsta

Breznaglasnica

Breznaglásnica, naslónka ali klítika je v jezikoslovju beseda ali njena oblika, ki je brez naglasa.

Poglej Veznik in Breznaglasnica

Enočrkovna slovenska beseda

Slovenščina ima osem enočrkovnih besed.

Poglej Veznik in Enočrkovna slovenska beseda

Enobesedna figura

Enobesedne figure so v pesniškem jeziku tiste figure, pri katerih se učinek izraza doseže z nenavadno rabo posameznih besed ali besednih vez.

Poglej Veznik in Enobesedna figura

Funkcijska beseda

Funkcijske besede so besede, ki pogosto nimajo leksikalnega pomena ali imajo dvoumen pomen in služijo za izražanje slovničnih odnosov z drugimi besedami znotraj stavka ali izražajo odnos oz.

Poglej Veznik in Funkcijska beseda

Jakob Šolar

Jakob Šolar, jezikoslovec, prevajalec, urednik, duhovnik * 29. april 1896, Rudno pri Železnikih, † 22. junij 1968, Ljubljana.

Poglej Veznik in Jakob Šolar

Kakor vam drago

Prva stran Kakor vam drago (angleško As You Like It) je komedija angleškega dramatika Williama Shakespeara.

Poglej Veznik in Kakor vam drago

Leksem

Leksém je poimenovalna enota jezikovnega sistema, ki zajema (izrazno) besedo in stalno besedno zvezo.

Poglej Veznik in Leksem

Nepolnopomenska beseda

Nepolnopomenske besede so besede, ki ne poimenujejo neposredno predmetnosti, ki nas obdaja, marveč označujejo razmerja med deli povedi ali povedmi samimi.

Poglej Veznik in Nepolnopomenska beseda

Oblikoslovje

Oblikoslôvje ali morfologíja je jezikoslovna veja, ki proučuje en del slovnične ravnine jezika, to je oblike, ne pa tudi skladnje besed (to je njihovega zlaganja v besedne zveze, stavke).

Poglej Veznik in Oblikoslovje

Pavrzeljenje

Pavrzeljenje je eden izmed mehanizmov brisanja oziroma (pod)tipov elipse (brisanja vsebine na fonetični ravni), pri katerem gre za brisanje večine – vendar ne celotne – glagolske zveze v drugem delu povedi; vsaj en del glagolske zveze mora ostati neizbrisan, imenujemo ga ostanek.

Poglej Veznik in Pavrzeljenje

Pravopis 8.0

Pravopis 8.0 je novi slovenski pravopis, ki je trenutno v nastajanju in ga pripravlja Pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU, ki deluje na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša.

Poglej Veznik in Pravopis 8.0

Seznam jezikoslovnih vsebin

Ta stran skuša podati članke v Wikipediji, povezane z jezikoslovjem.

Poglej Veznik in Seznam jezikoslovnih vsebin

Silogizem

Način sklepanja, ki ga je prvi uporabil starogrški filozof Aristotel, danes imenujemo teorija silogizmov.

Poglej Veznik in Silogizem