Kazalo
85 odnosi: Akutna bolečina, Azbestoza, Želatina, Živčni končič, Živec, Žolčnik, Banka popkovnične krvi, Bazalna lamina, Bazalna membrana, Benigna novotvorba, Betičasti prsti, Bezgavka, Bobnič, Bownova terapija, Brizgači, C-reaktivna beljakovina, Dihalne mišice, Dojka, Dracunculus medinensis, Ehlers-Danlosov sindrom, Epikranialna mišica, Fibromialgija, Fibroza, Glukozamin, Hidrostatski skelet, Imatinib, Integument, Ježerilci, Jetra, Jeziček (ustno nebo), Kapilara, Kita (anatomija), Kolagen, Kostnina, Krvna žila, Lasišče, Latirizem, Limfatični sistem, Maščobno telesce, Makrofag, Mehko tkivo, Mišična celica, Mlečna žleza, Možgani, Nekroza, Nevroglija, Ogljikov hidrat, Oko, Okroglo okence, Olimpijsko dviganje uteži, ... Razširi indeks (35 več) »
Akutna bolečina
Akutna bolečina je bolečina, ki se pojavi nenadoma in je običajno ostra.
Poglej Vezivo (biologija) in Akutna bolečina
Azbestoza
Rentgenski posnetek bolezni v začetni fazi Azbestóza je poklicna bolezen pljuč, ki nastane zaradi dolgotrajnejše izpostavljenosti azbestnemu prahu.
Poglej Vezivo (biologija) in Azbestoza
Želatina
Želatína je čista in brezbarvna ali rahlo rumena snov, izdelana iz podaljšanega vrenja živalskih kož, vezivnega tkiva ali kosti.
Poglej Vezivo (biologija) in Želatina
Živčni končič
Živčni končiči so izrastki aksonov živčnih celic, ki tvorijo sinapse z drugimi živčnimi celicami ali z efektorji (npr. motorične ploščice na skeletnih mišičnih vlaknih ali sinapse na žleznih celicah) ali skupaj z drugimi tkivi receptorje za razne kvalitete dražljajev, ki učinkujejo iz kože (eksteroceptorji), iz notranjih organov (interoceptorji), iz mišic, kit, sklepnih ovojnic, ravnotežnega aparata (proprioceptorji) ali iz daljave (teleceptorji).
Poglej Vezivo (biologija) in Živčni končič
Živec
Živec (kratica n.) je snop vzporedno potekajočih živčnih vlaken (aksonov), ki je obdan z vezivno ovojnico ter služi pri človeku in živalih prenosu informacij med osrednjim živčevjem in ostalimi predeli organizma.
Poglej Vezivo (biologija) in Živec
Žolčnik
Žolčnik Žolčnik ali žolčni mehur (strokovno vesica biliaris ali vesica fellea) je votli organ hruškaste oblike, v katerem se pri vretenčarjih skladišči v jetrih nastajajoč žolč.
Poglej Vezivo (biologija) in Žolčnik
Banka popkovnične krvi
Banka popkovnične krvi je ustanova, ki hrani popkovnično kri za uporabo v prihodnosti.
Poglej Vezivo (biologija) in Banka popkovnične krvi
Bazalna lamina
Bazalna lamina (lat. lamina basalis) je tanka prožna plast različnih molekul in makromolekul medceličnine (tudi zunajceličnega matriksa), ki se nahaja pod celicami krovnega tkiva (oziroma epiteliji) in v neposredni okolici posamičnih Schwannovih celic, mišičnih celic in celic maščobnih tkiv, pa tudi med dvema slojema celic v ledvičnih glomerulih.
Poglej Vezivo (biologija) in Bazalna lamina
Bazalna membrana
Bazalna membrana je tanka plast medceličnine na meji med epitelijskimi, endotelijskimi, mišičnimi ali perifernimi nevroglijskimi celicami na eni strani ter vezivom na drugi strani.
Poglej Vezivo (biologija) in Bazalna membrana
Benigna novotvorba
Benigna novotvorba ali benigni tumor je novotvorba (nenormalna, atipična, nekontrolirana, navadno lokalna patološka rast tkiva), ki ne kaže niti morfoloških niti kliničnih znakov invazivnega vraščanja ali zasevkov.
Poglej Vezivo (biologija) in Benigna novotvorba
Betičasti prsti
Betičasti prsti so izraz za prste rok, redkeje tudi nog, z zadebeljeno končno prstnico (distalno falango) in nohtom v obliki urnega stekelca.
Poglej Vezivo (biologija) in Betičasti prsti
Bezgavka
Bezgavka je majhen, kepičast organ iz limfatičnega tkiva, skozi katerega teče limfa (mezga) ter se v njej razmnožujejo in propadajo limfociti.
Poglej Vezivo (biologija) in Bezgavka
Bobnič
Bóbnič (lat. membrana tympani, membrana tympanica) je mrena iz kože in sluznice, ki loči zunanje uho od srednjega.
Poglej Vezivo (biologija) in Bobnič
Bownova terapija
Bownova terapija (tudi Bownova tehnika, terapija Bowen, tehnika Bowen) je terapevtska tehnika fizične manipulacije, ki spada med alternativno medicino.
Poglej Vezivo (biologija) in Bownova terapija
Brizgači
Brizgači (znanstveno ime Holothuroidea) so skupina iglokožcev, v katero uvrščamo preko 1.700 vrst z največjim deležem v azijskem delu Tihega oceana.
Poglej Vezivo (biologija) in Brizgači
C-reaktivna beljakovina
Shema CRP C-reaktivna beljakovina ali C-reaktivni protein (krajš. CRP), obročasta pentamerna beljakovina v krvni plazmi, je glavni reaktant akutne faze vnetja.
Poglej Vezivo (biologija) in C-reaktivna beljakovina
Dihalne mišice
Dihalne mišice so tiste prečnoprogaste mišice, ki sodelujejo pri dihanju.
Poglej Vezivo (biologija) in Dihalne mišice
Dojka
Dójka (latinsko mamma) je kožni organ na prsih, ki vsebuje mlečne žleze; pri moških so dojke nerazvite.
Poglej Vezivo (biologija) in Dojka
Dracunculus medinensis
Dracunculus medinensis (tudi »mali zmaj iz Medine«) nitasti zajedavski helmint iz naddružine Dracunculoidea, ki povzroča drakunkulozo oz.
Poglej Vezivo (biologija) in Dracunculus medinensis
Ehlers-Danlosov sindrom
Ehlers-Danlosovi sindromi so skupina redkih, genetskih bolezni vezivnega tkiva.
Poglej Vezivo (biologija) in Ehlers-Danlosov sindrom
Epikranialna mišica
Epikranialna mišica (lat. M. epicranius) je mimična mišica, ki prekriva lobanjski svod.
Poglej Vezivo (biologija) in Epikranialna mišica
Fibromialgija
Fíbromialgíjahttps://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5515289/fibromialgija?query.
Poglej Vezivo (biologija) in Fibromialgija
Fibroza
Fibróza ali zabrazgotínjenje je reaktivno ali reparacijsko razraščanje veziva.
Poglej Vezivo (biologija) in Fibroza
Glukozamin
Glukozamin je aminosladkor, ki se nahaja v skoraj vseh telesnih tkivih, največ pa ga je v vezivnem tkivu in hrustancu.
Poglej Vezivo (biologija) in Glukozamin
Hidrostatski skelet
Hidrostatski skelet ali hidrostatsko ogrodje (ponekod tudi hidrostatični skelet in ogrodje) je tip gibljivega skeleta, ki ga podpira tlak tekočin.
Poglej Vezivo (biologija) in Hidrostatski skelet
Imatinib
Imatinib je učinkovina iz skupine zaviralcev receptorskih tirozin kinaz, ki se uporablja za zdravljenje kronične mieloične levkemije, gastrointestinalnega stromalnega tumorja (GIST) in nekaterih drugih vrst raka.
Poglej Vezivo (biologija) in Imatinib
Integument
sesalčja koža, ki jo sestavljajo trije deli: povrhnjica ali pokožnica (epidermis), usnjica (dermis) in podkožje (subkutis). Integument je skrajni (zunanji) sloj tkiva, ki pokriva nek organizem ali organ.
Poglej Vezivo (biologija) in Integument
Ježerilci
Ježerilci (jɛːʒɛ'ɾildzi) so skupina parazitskih valjastih črvov iz debla Acanthocephala (əkænθəˈsɛfələ; grško ἄκανθος (akanthos-trn) + κεφαλή (kephale-glava)).
Poglej Vezivo (biologija) in Ježerilci
Jetra
Jetra so eden največjih organov človeškega telesa Jetra so za vretenčarje značilen organ.
Poglej Vezivo (biologija) in Jetra
Jeziček (ustno nebo)
Jeziček (latinsko uvula) je stožčast izrastek iz zadnjega roba sredine mehkega neba, sestavljena iz tkiva, ki vsebuje številne mešičkaste žleze in nekaj mišičnih vlaken.
Poglej Vezivo (biologija) in Jeziček (ustno nebo)
Kapilara
Sistem žil Kapilara ali (krvna) lasnica je najtanjša krvna žila v telesu, ki ima premer 0,01–0,2 mm.
Poglej Vezivo (biologija) in Kapilara
Kita (anatomija)
Kíta ali tetiva je fibrozno vezivo, ki pritrjuje mišico na kost ali na hrustanec.
Poglej Vezivo (biologija) in Kita (anatomija)
Kolagen
Trojna vijačnica tropokolagena Kolagén je glavna beljakovina vezivnega tkiva pri živalih in pri sesalcih, kjer predstavlja 25 % vse beljakovinske mase, tudi najobilneje zastopana beljakovina.
Poglej Vezivo (biologija) in Kolagen
Kostnina
Kost v prerezu Kostnína (tudi kostno ali osalno tkivo) je opornina, sestavljena iz osteocitov in poapnele medceličnine.
Poglej Vezivo (biologija) in Kostnina
Krvna žila
Krvna žila je cevast organ, po katerem se pretaka kri.
Poglej Vezivo (biologija) in Krvna žila
Lasišče
Lasíšče, tudi skálp, je predel kože na glavi, iz katerega rastejo lasje.
Poglej Vezivo (biologija) in Lasišče
Latirizem
Oksalildiaminopropanojska kislina Latirizem ali nevrolatirizem je bolezen živčevja pri ljudeh in udomačenih živalih, ki jo povzroča zaužitje strokov določenih stročnic iz rodu grahorjev (Lathyrus).
Poglej Vezivo (biologija) in Latirizem
Limfatični sistem
Limfatični sistem je organski sistem pri vretenčarjih, in sicer del krvnega obtoka in imunskega sistema.
Poglej Vezivo (biologija) in Limfatični sistem
Maščobno telesce
Obarvane celice maščobnega telesca žuželke pod mikroskopom Maščobno telesce (Corpus adiposum) je razpršeno tkivo oz.
Poglej Vezivo (biologija) in Maščobno telesce
Makrofag
mikroorganizmov Makrofagi (grško makros - veliki + phageîn - jesti, požirati; okrajšava MΦ) so tip belih krvničk s fagocitno aktivnostjo, ki pri vretenčarjih predstavljajo pomembno komponento tako nespecifične kot tudi prilagodljive imunosti.
Poglej Vezivo (biologija) in Makrofag
Mehko tkivo
Mehka tkiva so v anatomiji tkiva, ki povezujejo, obdajajo organe ali jim dajejo oporo in niso kostnina.
Poglej Vezivo (biologija) in Mehko tkivo
Mišična celica
Shema zgradbe skeletne mišične celice Mišična celica ali miocit je glavni tip celice, ki sestavlja mišično tkivo in živalim omogoča premikanje.
Poglej Vezivo (biologija) in Mišična celica
Mlečna žleza
Mléčna žléza (latinsko glandula mammaria) je sestavljena cevastomešičkasta žleza v dojki.
Poglej Vezivo (biologija) in Mlečna žleza
Možgani
Možgani šimpanza Možgáni so središče živčevja vseh vretenčarjev in večine nevretenčarjev.
Poglej Vezivo (biologija) in Možgani
Nekroza
rjavega pajka samotarja Nekrόza (grško: nekrόs - mrtev, mrlič) ali mrtvína (tudi celična smrt tipa III) je patološko odmrtje celic oz.
Poglej Vezivo (biologija) in Nekroza
Nevroglija
podgane Nevroglija (tudi samo glija) je živčno oporno tkivo, ki ga sestavljajo različne vrste nevroglijskih celic.
Poglej Vezivo (biologija) in Nevroglija
Ogljikov hidrat
200x200_pik Ogljikov hidrat ali ogljikohidrat (s tujko karbohidrat in saharid) je organska spojina, ki jo v razmerju 1:2:1 gradijo atomi ogljika, vodika in kisika.
Poglej Vezivo (biologija) in Ogljikov hidrat
Oko
Človeško oko kačjega pastirja Okó je organ vida, ki zaznava svetlobo.
Poglej Vezivo (biologija) in Oko
Okroglo okence
Okroglo okence (fenestra cochleae, fenestra rotunda) je okrogla odprtina v notranji steni srednjega ušesa, ki jo zapira membrana tympani secundaria.
Poglej Vezivo (biologija) in Okroglo okence
Olimpijsko dviganje uteži
Olimpijsko dviganje uteži je šport, pri katerem posameznik poizkuša v dveh disciplinah premagati kar se da največje breme (naloženo na olimpijski palici) nad glavo.
Poglej Vezivo (biologija) in Olimpijsko dviganje uteži
Opornina
Oporníne (tudi opórna tkíva) so tkiva, ki nastanejo večinoma iz mezoderma in ležijo v notranjosti organizma.
Poglej Vezivo (biologija) in Opornina
Organ (biologija)
Leonarda da Vincija, okoli 1507 Organ (iz grške besede ὄργανον - organon: »inštrument, orodje«) je v biologiji urejen skupek tkiv, ki v organizmu opravlja določeno nalogo oz.
Poglej Vezivo (biologija) in Organ (biologija)
Osteoartroza
Osteoartróza ali samo artróza je degenerativna bolezen sklepov in pripadajočih struktur, mišic, sluznikov (burz), tetiv in veziva, ki jo spremljata bolečina in motena gibljivost.
Poglej Vezivo (biologija) in Osteoartroza
Pokostnica
Pokostnica je vezivna ovojnica, ki na zunanji strani obdaja kost.
Poglej Vezivo (biologija) in Pokostnica
Popkovnica
Popkovnica pri tri minute starem novoroječku. Popkôvnica (ali pópkovnica, lat. chorda umbilicalis, funiculus umbilicalis ali funis) je vrvi podobna tvorba z dvema arterijama in veno, ki povezuje plod s posteljico.
Poglej Vezivo (biologija) in Popkovnica
Postenje
Postenje je prostovoljna bolj ali manj popolna krajša ali daljša vzdržnost od hrane.
Poglej Vezivo (biologija) in Postenje
Prečno progasta mišičnina
Prečno progasta mišičnina ali prečno progasto mišično tkivo (ponekod tudi samo progasta mišičnina in progasto mišično tkivo) je tip mišičnine, za katero so značilne ponavljajoče se funkcionalne enote, imenovane sarkomere.
Poglej Vezivo (biologija) in Prečno progasta mišičnina
Prirojena imunost
Prirojena (nespecifična ali naravna) imunost je tista imunost, ki je navzoča že ob rojstvu in pri kateri delujejo mehanizmi, ki preprečujejo vstop infekcijskim agensom v organizem, odstranjujejo tuje in potencialno škodljive makromolekule, mikroorganizme ali zajedavce in ne vključujejo imunskega odziva, ampak temeljijo na anatomskih in mehaničnih ovirah, nespecifičnih baktericidnih snoveh kot je npr.
Poglej Vezivo (biologija) in Prirojena imunost
Prolin
Prolin (skrajšano Pro ali P; kodirajo ga s kodoni CCU, CCC, CCA, in CCG) je α-amino kislina, ki se uporablja v biosintezi proteinov.
Poglej Vezivo (biologija) in Prolin
Rak (bolezen)
Rák je razred bolezni, za katere je značilna nenadzorovana celična delitev in sposobnost teh celic, da napadejo druga tkiva, bodisi tako, da se neposredno vrastejo v sosednje tkivo (»invazija«) ali pa z migracijo rakastih celic na oddaljena mesta (»zasevanje«).
Poglej Vezivo (biologija) in Rak (bolezen)
Rak dojke
Rak dojke je vrsta raka, ki vznikne iz tkiva dojke, najpogosteje iz vrhnjice (epitelija) izvodil mlečnih žlez ali režnjičev, ki oskrbujejo mlečne žleze z mlekom.
Poglej Vezivo (biologija) in Rak dojke
Rakava celica
Rakave celice (tudi rakaste celice) so nenormalne celice, ki se zaradi napak v delovanju regulacijskih mehanizmov celične delitve, diferenciacije in celičnega propada pospešeno delijo in v večjih številih tvorijo abnormalne novotvorbe, imenovane tumorji.
Poglej Vezivo (biologija) in Rakava celica
Rebrače
Rebrače (znanstveno ime Ctenophora) so deblo morskih živali, ki poseljujejo svetovne oceane.
Poglej Vezivo (biologija) in Rebrače
Revmatizem
Revmatízem ali revmatična bolezen (pogovorno révma) je skupni naziv za številne različne bolezni, ki prizadenejo okostje in mehke dele gibalnega aparata.
Poglej Vezivo (biologija) in Revmatizem
Revmatoidni artritis
Revmatoidni artritis (RA) je kronična sistemska vnetna bolezen, ki lahko prizadene številna tkiva in organe, predvsem pa prizadene sinovialne sklepe.
Poglej Vezivo (biologija) in Revmatoidni artritis
Semenjak
Semenjaka in prostata; pogled od zgoraj in spredaj ''Topografija semenjakov'' Semenjak (vesicula seminalis, glandulae vesiculosae), seminalna vezikula ali mehurnica je parna pomožna spolna žleza pri sesalcih moškega spola, ki se prilega zadajšnji strani sečnega mehurja.
Poglej Vezivo (biologija) in Semenjak
Skeletna mišica
Zgradba skeletne mišice Skeletne mišice so mišice, ki so predvsem pod zavednim nadzorom, so odgovorne za premikanje in gibanje telesa, na primer mišice v spodnjih in zgornjih okončinah.
Poglej Vezivo (biologija) in Skeletna mišica
Sklep
Tečajast sklep komolca Sklep je zveza med kostmi pri organizmih, ki imajo skelet.
Poglej Vezivo (biologija) in Sklep
Spužve
Spužve, s tujko porifere (znanstveno ime Porifera), so eno izmed devetih najpomembnejših in najobsežnejših debel živali (Animalia), v katerega spadajo vodni (pretežno morski, v manjšem deležu sladkovodni) mnogoceličarji, ki še nimajo pravih tkiv, organov in organskih sistemov, a je pri njih moč prepoznati več dobro razločnih tipov celic.
Poglej Vezivo (biologija) in Spužve
Stroma
Stróma je vezivno ogrodje organa.
Poglej Vezivo (biologija) in Stroma
Subarahnoidna krvavitev
Subarahnoidna krvavitev (SAK) je krvavitev iz možganskih arterij v subarahnoidnem prostoru.
Poglej Vezivo (biologija) in Subarahnoidna krvavitev
Terminologia Histologica
Terminologia Histologica (TH) je nadzorovan besednjak za uporabo v citologiji in histologiji.
Poglej Vezivo (biologija) in Terminologia Histologica
Tkivni bazofilec
Tkivni bazofilec, mastocit ali pitanka je velika celica intersticijskega veziva z bazofilnimi, metakromatskimi zrnci v citoplazmi, ki je vpletena v alergijske in vnetne reakcije.
Poglej Vezivo (biologija) in Tkivni bazofilec
Tkivo
Tkivo je skupek istovrstnih diferenciranih celic, ki so med seboj povezane preko intercelularnih povezav in preko ekstracelularnega matriksa.
Poglej Vezivo (biologija) in Tkivo
Trebušna prepona
Trebušna prepona Trebušna prepona ali diafragma (latinsko diaphragma abdominis, lahko tudi samo diaphragma) je pri sesalcih mišična pregrada med prsno in trebušno votlino.
Poglej Vezivo (biologija) in Trebušna prepona
Uhelj
Uhelj (latinsko auricula) je vidni del ušesa, ki se nahaja izven lobanje.
Poglej Vezivo (biologija) in Uhelj
Umetna srčna zaklopka
Umetna srčna zaklopka je enosmerna zaklopka, ki jo vstavijo v srce bolnika, da bi nadomestili nepravilno delujočo srčno zaklopko (pri bolezni srčnih zaklopk).
Poglej Vezivo (biologija) in Umetna srčna zaklopka
Vena
Srčno-žilni sistem pri človeku; glavne vene so obarvane modro Vena ali dovodnica je žila, po kateri kri teče proti srcu.
Poglej Vezivo (biologija) in Vena
Vez
Véz je lahko.
Poglej Vezivo (biologija) in Vez
Vezivo
Vezívo je lahko.
Poglej Vezivo (biologija) in Vezivo
Vitamin C
Vitamin C (askorbinska kislina) je vodotopen vitamin.
Poglej Vezivo (biologija) in Vitamin C
Vnetje
Vnetje (inflammatio) je lokalna reakcija na poškodbo v tkivu, pri kateri pride do otekline, rdečine, bolečine, povišanja lokalne (in sistemske) telesne temperature in začasne izgube funkcije tkiva.
Poglej Vezivo (biologija) in Vnetje
Votli organ
Votli organ je organ, katerega tkivo v notranjosti oblikuje prazen prostor – svetlino.
Poglej Vezivo (biologija) in Votli organ
Wuchereria bancrofti
Wuchereria bancrofti je nitasti parazitski helmint iz naddružine filarij (Filariae oz. Filarioidea).
Poglej Vezivo (biologija) in Wuchereria bancrofti
Zunanje uho
Zunanje uho (lat. auris externa) je del ušesa, ki zajema uhelj in zunanji sluhovod.
Poglej Vezivo (biologija) in Zunanje uho
Prav tako znan kot Vezivno tkivo.