Kazalo
145 odnosi: Abasidski kalifat, Aj (faraon), Al Hakam II., Al-Tabari, Al-Zahir, Alamut (Bartol), Algu, Ali-paša Rizvanbegović, Almanzor, Alp Arslan, Amdžazade Koprulu Husein Paša, Amenemhet I., Amenemhet II., Amenemhet III., Antonie din Popești, Arpalik, Asjut, Šeherezada, Šupiluliuma I., Čagataj, Beglerbeg, Bubastis, Bunene, Darej III., Džehuti, Devetnajsta egipčanska dinastija, Dolina kraljic, Dvanajsta egipčanska dinastija, Ebla, Ehnaton, Ejalet, Elmas Mehmed Paša, Evlija Čelebi, Gazi Ferhad-paša Sokolović, Gebel el-Silsila, Hasan Paša Predojević, Hazaran, Hiva, Horemheb, Huni (faraon), Ibbi-Sipiš, Ibn Batuta, Ibrahim I., Imhotep, Irkab-Damu, Isa Čelebi, Isar-Damu, Jan III. Sobieski, Jesu Mongke, Judje, ... Razširi indeks (95 več) »
Abasidski kalifat
Abadidski kalifat (arabsko الخلافة العباسية, DIN al-Khilāfah al-'Abbāsīyyah) je bil tretji islamski kalifat po preroku Mohamedu.
Poglej Vezir in Abasidski kalifat
Aj (faraon)
Aj je bil predzadnji faraon Osemnajste egipčanske dinastije, ki je vladal verjetno 1323–1319 pr.
Poglej Vezir in Aj (faraon)
Al Hakam II.
Al Hakam II. (arabsko الحكمالثاني ابن عبد الرحمن, DIN al-Ḥakam II ibn Abd al-Raḥmān III, špansko Alhakén II) je bil drugi kalif arabskega kalifata Al Andaluz na Iberskem polotoku v sedanji Španiji, ki je vladal od leta 961 do 976, * 13.
Poglej Vezir in Al Hakam II.
Al-Tabari
Al-Tabari (perzijsko محمد بن جریر طبری, arabsko أبو جعفر محمد بن جرير بن يزيد الطبري) je bil vpliven učenjak, zgodovinar in komentator Korana, * 839 (224 po hidžri), Amol, Tabaristan, Abasidski kalifat, zdaj provinca Mazandaran, Iran, † 27.
Poglej Vezir in Al-Tabari
Al-Zahir
Abu al-Hasan Ali ibn al-Hakim (arabsko أبو الحسن علي ابن الحاكم), bolj znan kot al-Zahir li-izaz Din Alah (arabsko الظاهر لإعزاز دين الله, dobesedno 'Tisti, ki odkrito nastopa, da bi okrepil Božjo vero'), je bil sedmi kalif Fatimidskega kalifata, ki je vladal od leta 1021 do 1036, * 20.
Poglej Vezir in Al-Zahir
Alamut (Bartol)
Alamut je roman, ki ga je napisal slovenski pisatelj Vladimir Bartol.
Poglej Vezir in Alamut (Bartol)
Algu
Algu ali Alguj je bil od leta 1260 do 1265/1266 kan Čagatajskega kanata, * ni znano, † 1265/1266.
Poglej Vezir in Algu
Ali-paša Rizvanbegović
Ali-paša Rizvanbegović-Stočević (bosansko Ali-paša Rizvanbegović-Stočević, turško Ali Rıdvanoğlu Paşa) je bil od leta 1813 do 1833 hercegovski osmanski kapudan (upravnik) Stolca in od leta 1833 do 1851 delno neodvisen vezir (vladar) Hercegovskega Pašaluka, * 1783, Stolac, Osmansko cesarstvo, † 20.
Poglej Vezir in Ali-paša Rizvanbegović
Almanzor
Abdu 'Amir Muhammad ben Abi 'Amir al-Ma 'afiri (c. 939 – 9. avgust 1002) je bil pomemben arabski politik, vojak in konkvistador španskega ozemlja.
Poglej Vezir in Almanzor
Alp Arslan
ism Alp Arslan (perzijsko آلپ ارسلان, turško Alp Arslan, polno ime Diya ad-Dunya wa ad-Din Adud ad-Dawlah Abu Shuja Muhammad Alp Arslan ibn Dawud) je bil drugi sultan Seldžuškega imperija in pravnuk Seldžuka, eponimnega ustanovitelja dinastije, * 20. januar 1029, † 15.
Poglej Vezir in Alp Arslan
Amdžazade Koprulu Husein Paša
Amdžazade Koprulu Husein Paša (albansko Hysein Pashë Kypriljoti) je bil med vladanjem sultana Mustafe II. od septembra 1697 do septembra 1702 Shaw, Stanford J. (1976).
Poglej Vezir in Amdžazade Koprulu Husein Paša
Amenemhet I.
Amenemhet I. (helenizirano Ammenemes) je bil prvi faraon iz Dvanajste egipčanske dinastije, ki je vladal od 1991 pr.
Poglej Vezir in Amenemhet I.
Amenemhet II.
Nubkaure Amenemhet II. je bil tretji faraon iz Dvanajste dinastije vladarjev Starega Egipta.
Poglej Vezir in Amenemhet II.
Amenemhet III.
Amenemhet III. je bil faraon iz egipčanske Dvanajste dinastije, ki je vladal od okoli 1860 pr.
Poglej Vezir in Amenemhet III.
Antonie din Popești
Antonie din Popești je bil od marca 1669 do marca 1672 knez Vlaške, * ni znano, † ni znano.
Poglej Vezir in Antonie din Popești
Arpalik
Arpalik (turško arpalık) je izraz, ki je v Osmanskem cesarstvu pomenil veliko zemljiško posest, na primer sandžak, ki je bila začasno dodeljena osebi na visokem položaju v državni hierarhiji, ali krajišniku (nekakšen mejni grof), dokler niso zanjo našli ustreznega položaja.
Poglej Vezir in Arpalik
Asjut
Asjut (arabsko أسيوط, Asyūṭ, koptsko Siowt) je glavno mesto egiptovske province Asjut in sedež ene od največjih koptskih katoliških škofij v državi.
Poglej Vezir in Asjut
Šeherezada
Šeherezada je književna oseba, ki povezuje okvirno pripoved v zbirki zgodb Tisoč in ena noč.
Poglej Vezir in Šeherezada
Šupiluliuma I.
Šupiluliuma I. je bil kralj Hetitskega kraljestva, ki je vladal okoli 1344-1322 pr.
Poglej Vezir in Šupiluliuma I.
Čagataj
Čagatajski kanat v poznem 13. stoletju. Čagataj kan (mongolsko Цагадай, Čagadaj, srednje mongolsko ᠴᠠᠭᠠᠲᠠᠶ Čaɣataj, ujgursko چاغاتايخان, Čagataj-Han, kitajsko 察合台, Čágětái, turško Çağatay, perzijsko جغتای, Džogataj) je bil drugi sin mongolskega kana Džingiskana in njegove žene Börte, * 22.
Poglej Vezir in Čagataj
Beglerbeg
Karta Rumelije leta 1801 Beglerbeg (turško: beylerbeyi, beg begov, gospod gospodov ali komandant komandantov) je bil najvišji naslov v hierarhiji provincijalnih uradnikov Otomanskega cesarstva, nekakšen »generalni guverner«, po položaju takoj za velikim vezirjem.
Poglej Vezir in Beglerbeg
Bubastis
Bubastis (egipčansko Pr-Bȝśt.t, bohairsko koptsko Poubasti, grško, Boubastis ali, Boubastos, arabsko تل بسطة, Tell Basta) je bilo staroegipčansko mesto in upravno središče noma z enakim imenom, ki je stalo ob Nilu v Nilovi delti v Spodnjem Egiptu.
Poglej Vezir in Bubastis
Bunene
Bunene (klinopisno dḪAR, fonetično dbu-ne-ne) je bil mezopotamsko božanstvo, vezir (sukkul) in voznik sončnega boga Šamaša, katerega je vsak dan vozil od vzhodnega obzorja ob jutranji zori do vrat v nebesa na zahodu ob večernem mraku.
Poglej Vezir in Bunene
Darej III.
Darej III. (perzijsko داریوش, Dāriyūš, starogrško, Dareios), rojen kot Artašata,Heckel, Waldemar (2002).
Poglej Vezir in Darej III.
Džehuti
Sekhemre Sementavi Džehuti ali krajše Džehuti je bil verjetno drugi faraon tebanske Šestnajste dinastije, ki je v drugem vmesnem obdobju vladala v delu Gornjega Egipta.
Poglej Vezir in Džehuti
Devetnajsta egipčanska dinastija
Devetnajsta egipčanska dinastija je bila druga dinastija, ki je vladala v Novem egipčanskem kraljestvu od 1292 do 1189 pr.
Poglej Vezir in Devetnajsta egipčanska dinastija
Dolina kraljic
Dolina kraljic (arabsko وادي الملكات, Wādī al Malekāt) je kraj v Egiptu, kjer so bile pokopane žene faraonov od Osemnajste do Dvajsete dinastije.
Poglej Vezir in Dolina kraljic
Dvanajsta egipčanska dinastija
Dvanajsta egipčanska dinastija se pogosto združuje z Enajsto, Trinajsto in Štirinajsto dinastijo v Staro egipčansko kraljestvo.
Poglej Vezir in Dvanajsta egipčanska dinastija
Ebla
Ebla (arabsko إبلا, sodobno تل مرديخ, Tell Mardikh) je bila eno od najstarejših kraljestev v Siriji.
Poglej Vezir in Ebla
Ehnaton
Ehnaton (On, ki služi Atonu), prva štiri leta vladanja Amenhotep IV. (Amon je zadovoljen), helenizirano v Amenofis IV., je bil staroegipčanski faraon iz Osemnajste dinastije, ki je vladal 17 let, * ni znano, † verjetno 1335 pr. n. št. Slaven je predvsem zato, ker je opustil tradicionalno egipčansko mnogoboštvo in uvedel čaščenje, osredotočeno na Atona, ki je včasih označeno kot monolatristično, henoteistično ali celo kvazi-monoteistično.
Poglej Vezir in Ehnaton
Ejalet
Seutterjeva karta Osmanskega cesarstva leta 1730 Cedidova karta Srednjega vzhoda leta 1803 Mitchellova karta Osmanskega cesarstva leta 1849 Ejalet (osmansko turško ایالت) je bil največja upravna enota v Osmanskem cesarstvu.
Poglej Vezir in Ejalet
Elmas Mehmed Paša
Elmas Mehmed Paša je bil državnik in leta 1695-1697 veliki vezir Osmanskega cesarstva, * 1661, Doğanyurt, Osmansko cesarstvo, † 11. september 1697, Senta, Osmansko cesarstvo.
Poglej Vezir in Elmas Mehmed Paša
Evlija Čelebi
Evlija Čelebi (osmansko turško اوليا چلبى, Evliya Çelebi), rojen kot Mehmed Zilli, je bil osmanski raziskovalec, po materi Abhaz, * 25. marec 1611, Carigrad, † 1682, Carigrad ali Kairo.
Poglej Vezir in Evlija Čelebi
Gazi Ferhad-paša Sokolović
Gazi Ferhad Paša Sokolović je bil najprej kliški (1566–1573) nato bosanski sandžak-beg (1573–1580), in tudi prvi bosanski beglerbeg (1580–1588) ter beglerbeg Budimskega pašaluka (1588–1590),, kjer je tudi umrl.
Poglej Vezir in Gazi Ferhad-paša Sokolović
Gebel el-Silsila
Gebel el-Silsila (arabsko Jabal al-Silsila ali Ǧabal as-Silsila, poslovenjeno Veriga gora ali Niz gora, egipčansko ẖny, Khenit, Kitchen, Kenneth A. (1983). Pharaoh Triumphant: The Life and Times of Ramesses II, King of Egypt. Aris & Phillips. ISBN 978-0856682155. Kheni ali Khenu, poslovenjeno Mesto za veslanje) je mesto na Nilu 65 km severno od Asuana, kjer je Nil najožji in na obeh straneh obdan z visokimi klifi.
Poglej Vezir in Gebel el-Silsila
Hasan Paša Predojević
Hasan Paša Predojević (turško Telli Hasan Paşa, bosansko Gazi Hasan-paša Predojević) je bil peti beglerbeg Bosanskega pašaluka in slaven osmanski vojaški poveljnik bosanskega porekla, ki je med osmanskimi vojnami v Evropi vodil napade na habsburško Kraljevino Hrvaško, * okoli 1530, Bosna, Osmansko cesarstvo, † 1593, Sisak, Kraljevina Hrvaška, Habsburška monarhija.
Poglej Vezir in Hasan Paša Predojević
Hazaran
Hazaran je bilo mesto v Hazariji na vzhodnem bregu spodnje Volge.
Poglej Vezir in Hazaran
Hiva
Umetnost in arhitektura sta v Itčan Kali izjemna Hiva (uzbeško Xiva, cirilsko Хива; tudi Chiwa ali Khiva) je mesto v današnjem Uzbekistanu.
Poglej Vezir in Hiva
Horemheb
Horemheb (egipčansko ḥr-m-ḥb, poslovenjeno Hor se veseli) je bil zadnji faraon Osemnajste egipčanske dinastije (1550–1295 pr. n. št.).Strudwick, Helen (2006).
Poglej Vezir in Horemheb
Huni (faraon)
Huni (izvirno črkovanje imena ni znano) je bil faraon iz Tretje dinastije Starega egipčanskega kraljestva.
Poglej Vezir in Huni (faraon)
Ibbi-Sipiš
Ibbi-Sipiš ali Ibbi-Zikir je bil okoli leta 2320.
Poglej Vezir in Ibbi-Sipiš
Ibn Batuta
Abu 'abd Alah Mohamed Ibn 'abd Alah Al-lavati At-tanji Ibn Batuta (arabsko أبو عبد الله محمد بن عبد الله اللواتي الطنجي بن بطوطة: ʾAbū ʿAbd al-Lāh Muḥammad ibn ʿAbd al-Lāh l-Lawātī ṭ-Ṭanǧī ibn Baṭūṭah) ali krajše Ibn Batuta (ابن بطوطة), srednjeveški berberski popotnik in učenjak, * 24.
Poglej Vezir in Ibn Batuta
Ibrahim I.
Ibrahim I. (osmansko turško: ابراهيماول, İbrâhîm-i evvel, turško: Birinci İbrahim), 18.
Poglej Vezir in Ibrahim I.
Imhotep
Imhotep, vezir na dvoru faraona Džoserja, arhitekt, svečenik v Heliopolisu, (prvi znani) zdravnik, pesnik, astrolog, pisar, * okrog 2630 pr. n. št. † 2611 pr. n. št. Imhotep velja za prvega genija v človeški zgodovini.
Poglej Vezir in Imhotep
Irkab-Damu
Irkab-Damu je bil kralj prvega Eblaitskega kraljestva, ki je vladal okoli leta 2340 pr.
Poglej Vezir in Irkab-Damu
Isa Čelebi
Isa Čelebi (turško İsa Çelebi) je bil osmanski princ (turško şehzade) in sovladar v osmanskem medvladju (1402-1413), * 1380, † 1406.
Poglej Vezir in Isa Čelebi
Isar-Damu
Isar-Damu je bil kralj (malikum) prvega Eblaitskega kraljestva, ki je vladal okoli leta 2320 pr.
Poglej Vezir in Isar-Damu
Jan III. Sobieski
Jan III.
Poglej Vezir in Jan III. Sobieski
Jesu Mongke
Jesu Mongke (mongolsko Есөнмөнх, Esөnmөnh) je bil leta 1246 ali 1247-1252 kan Čagatajskega kanata, * 1221, † 1252.
Poglej Vezir in Jesu Mongke
Judje
Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, ali Žídje in Žídi ter Izraeliti in Jevreji, kar danes velja za manj primerno; hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.
Poglej Vezir in Judje
Juridična stela
Juridična stela ali Kairska juridična stelaLacau, Pierre (1949): Une stèle juridique de Karnak, Annales du Service des Antiquités de l'Égypte, Supplément 13.
Poglej Vezir in Juridična stela
Jurij Gika
Jurij Gika (romunsko Gheorghe Ghika, albansko Gjergj Gjika), ustanovitelj dinastije Gika, je bil leta 1658–1659 knez Moldavije in leta 1659–1660 knez Vlaške, * 3. marec 1600, Köprülü, Rumelija, Osmansko cesarstvo, † 2. november 1664.
Poglej Vezir in Jurij Gika
Kačji steber
Kačji steber (starogrško Τρικάρηνος Ὄφις, Τrikarenos Οphis, "triglava kača";Τρικάρηνος ὄφις ὁ χάλκεος, i.e.
Poglej Vezir in Kačji steber
Kairo
Kairo (arabsko, latinizirano al-Qāhirah) je glavno mesto Egipta.
Poglej Vezir in Kairo
Kapadokija
Kapadokija (staroperzijsko Katpatuka) je zgodovinska regija v osrednji Mali Aziji, sedaj večinoma v turški provinci Nevşehir.
Poglej Vezir in Kapadokija
Kapudan paša
Barbarosa Hajredin paša, najslavnejši veliki admiral Osmanskega cesarstva Kapudan paša (osmansko turško قپودان پاشا, kapudan paša, sodobno turško kaptan paşa), znan tudi kot kapudan-ı derya (osmansko turško قپودان دریا, sodobno turško kaptan-ı derya, kapitan morja), je bil vrhovni komandant vojnega ladjevje Osmanskega cesarstva.
Poglej Vezir in Kapudan paša
Karakitajski kanat
Karakitajski kanat ali Kara Kitaj (mongolsko Хар Хятан, Har Hjatan, tradicionalno kitajsko 西遼, poenostavljeno kitajsko 西辽, pinjin Xī Liáo), uradno Veliki Liao (tradicionalno kitajsko 大遼, poenostavljeno kitajsko 大辽, pinjin Dà Liáo), je bilo pokitajčeno cesarstvo Kitanov v Centralni Aziji, ustanovljeno leta 1124.
Poglej Vezir in Karakitajski kanat
Kejhusrev II.
Gijat al-Din Kejhusrev II. ali Gijat al-Din Kejhusrev bin Kejkubad (perzijsko غياث الدين كيخسرو بن كيقباد) je bil sultan seldžuškega Sultanata Rum, ki je vladal od leta 1237 do svoje smrti leta 1246, * ni znano, † 1246.
Poglej Vezir in Kejhusrev II.
Kejkubad II.
Kejkubad II. (staro anatolsko turško كیقباد, perzijsko علاء الدين كيقباد بن كيخسرو, ʿAlāʾ ad-Dīn Kayqubād bin Kaykhusraw) je bil najmlajši od treh sinov seldžuškega sultana Ruma Kejhusreva II., * 1239, † 1257.
Poglej Vezir in Kejkubad II.
Kejkubad III.
Kejkubad III. (staro anatolsko turško كَیقُباد سوم) ali ʿAlāʾ ad-Dīn Kejkubād bin Farāmurz (perzijsko علاء الدین کیقباد بن فرامرز) je bil v letih 1298 do 1302 trikrat sultan seldžuškega sultanata Rum, * okoli 1283, † 1302.
Poglej Vezir in Kejkubad III.
Kilič Arslan II.
Kilič Arslan II. (staro anatolsko turško قِلِج اَرسلان دوم) ali ʿIzz ad-Dīn Kilidž Arslān bin Masʿūd (perzijsko عز الدین قلج ارسلان بن مسعود, sodobno turško Kılıç Arslan, poslovenjeno Meč lev) je bil od leta 1156 do svoje smrti sultan seldžuškega Sultanata Rum, * 1113, † 1192.
Poglej Vezir in Kilič Arslan II.
Kleopatra I. Sirijka
Kleopatra I. Sirijka (grško, Kleopátra Sýra) je bila princesa Selevkidskega cesarstva, s poroko s Ptolemajem V. Epifanom kraljica ptolemajskega Egipta in od leta 180 pr.
Poglej Vezir in Kleopatra I. Sirijka
Koptoški odloki
Metropolitanske, muzeju umetnosti Koptoški odloki so zbirka osemnajst popolnih ali razdrobljenih staroegipčanskih kraljevih odlokov, objavljenih od Šeste (2345–2180 pr. n. št.) do pozne Osme dinastije (okoli 2170 pr. n. št.). Odloki so označeni s črkami latinske abecede, prvi s »Koptoški odlok a« in zadnji s »Koptoški odlok r«.
Poglej Vezir in Koptoški odloki
Krvni davek
"Devşirme", gravura v palači Topkapi, ki prikazuje mlade fante, ki jih na silo jemljejo njihovim družinam in vodijo v suženjstvo Krvni davek (turško: devşirme (devširme), "zbiranje") je bilo sistematično zbiranje nemuslimanskih otrok v Osmanskem cesarstvu in njihovo prisilno spreobračanje v islam.
Poglej Vezir in Krvni davek
Malik Šah I.
Džalal Ad Davlah Malik Šah ali preprosto Malik Šah (perzijsko ملکشاه, arabsko (celo ime) معز الدنيا والدين جلال الدولة حسن ملكشاه), seldžuški sultan, * 1055, † 19. november 1092, Bagdad, Irak.
Poglej Vezir in Malik Šah I.
Medresa
Portal medrese Kasımiye v Mardinu, Turčija Medresa (arabsko مدرسة, madrasa, mn. مدارس, madāris, slovensko šola) je arabski naziv vseh vrst šolskih ustanov, posvetnih ali verskih (vseh verstev), od osnovnih do visokih.
Poglej Vezir in Medresa
Mehmed II. Osvajalec
Mehmed II., bolj znan kot Mehmed Osvajalec (turško Fatih Sultan Mehmet), je bil sultan Osmanskega cesarstva, ki je vladal od avgusta 1444 do septembra 1446 in ponovno od februarja 1451 do maja 1481, * 30. marec 1432, † 3. maj 1481.
Poglej Vezir in Mehmed II. Osvajalec
Mehmed Paša Sokolović
Mehmed Paša Sokolović, osmanski vojskovodja in veliki vezir, * 1506, Sokolovići, Bosna, Osmansko cesarstvo, † 11. oktober 1579, Istanbul, Osmansko cesarstvo.
Poglej Vezir in Mehmed Paša Sokolović
Menkaure
Menkaure ali Menkaura (egipčanska transliteracija mn-k3w-Rˁ, helenizirano, Mikerinos) je bil faraon iz Četrte dinastije Starega egipčanskega kraljestva.
Poglej Vezir in Menkaure
Merenre I.
Merenre Nemtjemsaf I. je bil četrti faraon Šeste egipčanske dinastije, ki je vladal od 2287 do 2278 pr.
Poglej Vezir in Merenre I.
Meritaton
Meritaton (egipčansko mrii.t-itn) je bila princesa iz Osemnajste eipčanske dinastije in velika kraljeva žena faraona Smenhkareja.
Poglej Vezir in Meritaton
Mesud II.
Mesud II. (staro anatolsko turško مَسعود دوم, Ghiyāth ad-Dīn Mas'ūd bin Kaykāwūs, perzijsko غياث الدين مسعود بن كيكاوس, Ghiasuddin Massoud bin Kikkaus) je bil od leta 1284 do 1308 večkrat sultan Ruma.
Poglej Vezir in Mesud II.
Miklova Zala
Pozna izdaja povesti Miklova Zala Jakoba Sketa spada med večerniške zgodovinske pripovedi (natančneje v žanrski tip turške povesti).
Poglej Vezir in Miklova Zala
Mitani
Mitani (hetitski klinopis Mi-ta-an-ni) ali Hanigalbat (hetitski klinopis Ḫa-ni-gal-bat) v asirskih besedilih ali Naharin v egipčanskih besedilih je bila od leta 1500-1300 pr.
Poglej Vezir in Mitani
Mošeja Mustafa paše
Mošeja Mustafe paše (albansko Xhamia e Mustafa Pashës, makedonsko Мустафа-пашина џамија, turško Mustafa Paşa Cami) stoji v severnomakedonski prestolnici Skopje.
Poglej Vezir in Mošeja Mustafa paše
Mogulski cesarji
Mogulski cesarji, Veliki Moguli, so med zgodnjim 16.
Poglej Vezir in Mogulski cesarji
Mohamed bin Tugluk
Mohamed bin Tugluk ali Mohamed Salman kan Tugluk (turško Muhammed bin Tuğluk, arabsko محمد بن طغلق), je bil turški sultan Delhijskega sultanata, ki je vladal od leta 1324 do 1351, * ni znano, † 20. marec 1351.
Poglej Vezir in Mohamed bin Tugluk
Mongolsko cesarstvo
Mongolsko cesarstvo oz.
Poglej Vezir in Mongolsko cesarstvo
Most Mehmed Paše Sokolovića
Most Mehmed Paše Sokolovića, stari most preko Drine v Višegradu, spada med največje stvaritve osmanske arhitekture od 15. do 19. stoletja na ozemlju Bosne in Hercegovine.
Poglej Vezir in Most Mehmed Paše Sokolovića
Murat I.
Murat I. (turško: I. Murat ali Murad Hüdavendigâr, iz perzijskega خداوندگار, Hodāvandgār - "Božanski"), vladar Osmanskega cesarstva (1359-1389), * 29. junij 1326, † 28. junij 1389, Kosovsko polje.
Poglej Vezir in Murat I.
Murat III.
Murat III., (turško مراد ثالث, Murād-i sālis, III. Murat) sultan Osmanskega cesarstva, * 4. julij 1546, Manisa, Anatolija, Osmansko cesarstvo, † 15. januar 1595, Istanbul, Osmansko cesarstvo.
Poglej Vezir in Murat III.
Muzej anatolskih civilizacij, Ankara
Muzej anatolskih civilizacij (turško Anadolu Medeniyetleri Müzesi) je na južni strani ankarskega gradu v mestni četrti Atpazarı, Ankara, Turčija.
Poglej Vezir in Muzej anatolskih civilizacij, Ankara
Nekropola v Gizi
Nekropola v Gizi (IPAː, »piramide v Gizi«) je obseženo arheološko najdišče na planoti Giza ob istoimenskem naselju, devet kilometrov zahodno od Nila in 13 kilometrov od središča mesta Kairo v Egiptu.
Poglej Vezir in Nekropola v Gizi
Nikola IV. Zrinski
Lastnoročni podpis Nikole IV. Zrinskega Star portret Zrinskega s konca 16. stoletja Grof Nikola IV. Zrinski ali Nikola Šubić Zrinski (v madžarščini: Zrínyi Miklós) (Zrin, okoli 1508 - Siget, 7. september 1566), je bil hrvaški državnik in vojskovodja, eden najslavnejših velikanov hrvaške in madžarske zgodovine, član plemiške rodbine Zrinski.
Poglej Vezir in Nikola IV. Zrinski
Nizam Al Mulk
Abu Ali Al Hasan Al Tusi Nizam Al Mulk, bolj znan kot kot Haga Nizam Al Mulk (arabsko نظامالملك أبو علي الحسن بن علي بن إسحاق الطوسي, DIN Niẓām al-Mulk Abū ʿAlī al-Ḥasan ibn ʿAlī ibn Isḥāq aṭ-Ṭūsī, farsi خواجه نظامالملک طوسی, DIN Ḫāǧa Niẓām al-Mulk Ṭūsī) je bil perzijski učenjak in veliki vezir seldžuških sultanov Alp Arslana in Malik Šaha I., * 10.
Poglej Vezir in Nizam Al Mulk
Nizamijev mavzolej
Nizamijev mavzolej, zgrajen v čast perzijskega pesnika iz 12.
Poglej Vezir in Nizamijev mavzolej
Novo brdo
Novo brdo (Novo Brdo/Ново Брдо; Novobërda ali Novobërdë; tudi Artana ali Artanë; Novus Mons ali Novamonte; srednjeveško-saško-nemško Nyeu-berghe; srednjeveško-beneško Novomonte; srednjeveško-turško) je naselje v istoimeni občini Novo brdo v okraju Gnjilane na vzhodnem delu Kosova; po oceni je 2015 živelo v občini 9,670 prebivalcev.
Poglej Vezir in Novo brdo
Novo egipčansko kraljestvo
Novo egipčansko kraljestvo, včasih tudi Egipčansko cesarstvo, je obdobje egipčanske zgodovine od 16.
Poglej Vezir in Novo egipčansko kraljestvo
Nur ad-Din
Uti al-Malik al-Adil Nur ad-Din Abu al-Qasim Mahmud Ibn 'Imad ad-Din Zengi, bolj znan tudi kot Nur ed-Din in Nur al-Din, (arabsko نور الدين, Nūr ad-Dīn, kar pomeni Luč vere), vojskovodja iz dinastije Zengidov, ki je vladal v Siriji od leta 1146 do 1174, * februar 1118, 15. maj 1174.
Poglej Vezir in Nur ad-Din
Omar Hajam
Gijat al-Din Abulfat Omar ibn Ibrahim an-Nišapuri Hajam, perzijski pesnik, astronom, matematik, pisatelj in filozof, * 31. maj 1048, Najšabur (Nišapur), ali neka vas blizu Najšaburja, provinca Korasan, (danes Iran), † 4. december 1131, Nišapur.
Poglej Vezir in Omar Hajam
Orhan I.
Orhan I. (osmansko turško: اورخان غازی, Orhan Gazi ali Orhan Bey), drugi beg Osmanskega cesarstva, * 1281, Söğüt, † 1361 ali 1362, Bursa.
Poglej Vezir in Orhan I.
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Vezir in Osmansko cesarstvo
Paša
Bayrak Paša (turško: paşa iz perzijskega padšah ali padišah, kar pomeni »kralj«) je bil visok naslov v političnem sistemu Osmanskega cesarstva, ki so ga običajno podeljevali guvernerjem provinc in generalom.
Poglej Vezir in Paša
Padiisetov kip
Padiisetov ali Pateesetov kip,Lemche, str.
Poglej Vezir in Padiisetov kip
Papirus Boulaq 18
Papirus Boulaq 18 je staroegipčanski hieratični dokument iz obdobja Trinajste dinastije.
Poglej Vezir in Papirus Boulaq 18
Peloponez
Peloponez (Peloponnesus; grško Πελοπόννησος, Pelopónnēsos) je polotok ali otok in geografska regija v južni Grčiji.
Poglej Vezir in Peloponez
Pepi II.
Pepi II. je bil faraon iz Šeste egipčanske dinastije Starega kraljestva, ki je vladal od 2284 do po 2247 pr.
Poglej Vezir in Pepi II.
Perzija
Pêrzija je država, ki so jo stari Perzijci osnovali pod kraljem Ahemenom (okoli 700 do 675 pr. n. št.) iz vladarske rodbine Ahemenidov.
Poglej Vezir in Perzija
Peta egipčanska dinastija
Peta dinastija Starega egipčanskega kraljestva je vladala približno 150 let od okoli 2494 do 2345 pr.
Poglej Vezir in Peta egipčanska dinastija
Pije
Pije, v preteklosti tudi Pianki, je bil kušitski kralj in ustanovitelj Petindvajsete egipčanske dinastije, ki je v Egiptu vladal iz Napate v Nubiji od leta 744 do 714 pr.
Poglej Vezir in Pije
Pretorska prefektura
dioceze in ozemlja tetrarhov Pretorska prefektura (latinsko, grško ἐπαρχότης τῶν πραιτωρίων ali ὑπαρχία τῶν πραιτωρίων) je bila največja upravna enota poznega Rimskega cesarstva, ki je obsegala več diocez, dioceza pa več provinc.
Poglej Vezir in Pretorska prefektura
Princesa nevesta
Princesa nevesta (v izvirniku) je ameriški komični fantazijski in pustolovski film režiserja in producenta Roba Reinerja, ki je izšel leta 1987 v distribuciji 20th Century Fox.
Poglej Vezir in Princesa nevesta
Prutski mir
Prutski mir je 23. julija 1711 končal četrto rusko-turško vojno (1710–1711), manjšo stransko vojno v veliki severni vojni med Švedsko in Rusijo.
Poglej Vezir in Prutski mir
Prva križarska vojna
Prva krížarska vojna (1095–1099) je bil vojni pohod evropskih krščanskih sil, katerega namen je bil pomagati Bizantinskemu cesarstvu v boju proti seldžuškim Turkom ter iztrgati Jeruzalem in Sveto deželo iz rok muslimanov.
Poglej Vezir in Prva križarska vojna
Psametik I.
Vahibre Psametik I. (starogrško, Psammetihos) je bil prvi od treh saiških faraonov (Šestindvajseta egipčanska dinastija), ki je vladal od leta 664 do 610 pr.
Poglej Vezir in Psametik I.
Pta
Pta (tudi Ptah) je v staroegipčanski mitologiji stvarnik sveta, zaščitnik umetnikov in rokodelcev ter bog mesta Memfis, južno od sodobnega Kaira, ki je bil precej časa tudi kraljeva rezidenca.
Poglej Vezir in Pta
Rašid al-Din
Rašid al-Din Ṭabib (perzijsko رشیدالدین طبیب), znan tudi kot Rašid al-Din Fadlulah Hamadani (perzijsko رشیدالدین فضلالله همدانی) je bil državnik, zgodovinar in zdravnik iz Perzije, kjer je takrat vladal Ilkanat, * 1247, Hamadan, Ilkanat, † 18.
Poglej Vezir in Rašid al-Din
Ramzes I.
Menpehtire Ramzes I. je bil faraon in ustanovitelj Devetnajste egipčanske dinastije.
Poglej Vezir in Ramzes I.
Sahure
Sahure (helenizirano) je bil drugi faraon iz Pete egipčanske dnastije, ki je vladal dvanajst let v zgodnjem 25.
Poglej Vezir in Sahure
Saladin
Saladin (arabsko - Salah ad-Din Jusuf ibn Ajub), muslimanski vojskovodja in sultan kurdskega rodu, * 1137 ali 1138, Tikrit (današnji Irak), † 3. marec 1193, Damask (današnja Sirija).
Poglej Vezir in Saladin
Seldžuki
Veliko Seldžuško cesarstvo 1092 Seldžuki, tudi Turki Seldžuki ali Selčuki, (turško Selçuklular), so bili sunitska muslimanska dinastija, ki je od 11. do 14. stoletja vladala delu srednjeazijskih step in Bližnjega Vzhoda.
Poglej Vezir in Seldžuki
Selim II.
Selim II. (turško سليمثانى, Selīm-i sānī, imenovan tudi Sarhoş Selim – Selim Pijanec), sultan Osmanskega cesarstva od leta 1566 do smrti leta 1574, sin sultana Sulejmana I. Veličastnega in njegove druge žene Rokselane (Hürrem Sultan), * 28. maj 1524, Manisa, Anatolija, † 12.
Poglej Vezir in Selim II.
Senusret III.
Hakaure Senusret III., včasih tudi Senvosret III.
Poglej Vezir in Senusret III.
Seznam sultanov Osmanskega cesarstva
Grb Osmanskega cesarstva Zastava Osmanskega cesarstva Sultani iz Osmanove dinastije so od leta 1299 do leta 1922 vladali obsežnemu Osmanskemu cesarstvu, ki se je na višku moči raztezalo od Madžarske na severu in Somalije na jugu in od Alžirije na zahodu do Iraka na vzhodu.
Poglej Vezir in Seznam sultanov Osmanskega cesarstva
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Poglej Vezir in Seznam zgodovinskih vsebin
Silahdar Damat Ali Paša
Silahdar Damat Ali Paša (turško Silahdar Damat Ali Paşa) ali Silahdar Ali Paša je bil osmanski general in veliki vezir, * 1667, Iznik, Osmansko cesarstvo, † 5. avgust 1716, Petrovaradin, Srbija.
Poglej Vezir in Silahdar Damat Ali Paša
Smederevska trdnjava
Smederevska trdnjava (srbsko Cмeдepeвcκa твpђaвa / Smederevska tvrđava) je srednjeveško utrjeno mesto v Smederevu v Srbiji, ki je bilo v srednjem veku začasno prestolnica Srbije.
Poglej Vezir in Smederevska trdnjava
Sneferu
Sneferu, Snefru ali Snofru (grško, Sóris) je bil faraon Starega kraljestva ustanovitelj Četrte egipčanske dinastije.
Poglej Vezir in Sneferu
Sobekhotep IV.
Kaneferre Sobekhotep IV. je bil eden od najmočnejših faraonov Trinajste egipčanske dinastije, ki je vladal najmanj osem let, verjetno okoli deset let okoli 1733-1724 pr.
Poglej Vezir in Sobekhotep IV.
Srednje egipčansko kraljestvo
Srednje egipčansko kraljestvo ali krajše Srednje kraljestvo je nastalo po ponovni združitvi Egipta okoli leta 2050 pr.
Poglej Vezir in Srednje egipčansko kraljestvo
Stara čaršija, Skopje
Stara čaršija (makedonsko Стара чаршија, albansko Çarshia e Vjetër; turško Eski Çarşı ali Üsküp Türk Çarşısı) je bazar v Skopju v Severni Makedoniji.
Poglej Vezir in Stara čaršija, Skopje
Stari Egipt
Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.
Poglej Vezir in Stari Egipt
Staro egipčansko kraljestvo
Staro egipčansko kraljestvo je obdobje v 3.
Poglej Vezir in Staro egipčansko kraljestvo
Sulejman I.
Sulejman I. (najpogosteje Kanuni Sultan Süleyman), deseti sultan Osmanskega cesarstva, * 6. november 1494, † 5./6. september 1566.
Poglej Vezir in Sulejman I.
Sulejman II.
Sulejman II. je bil od leta 1687 do 1691 sultan Osmanskega cesarstva, * 15. april 1642, Istanbul, Osmansko cesarstvo, † 22. junij 1691, Edirne, Osmansko cesarstvo.
Poglej Vezir in Sulejman II.
Tűrbe
Türbe je turška beseda za "grobnico".
Poglej Vezir in Tűrbe
Tell Brak
Tell Brak, Nagar ali Navar je bil starodavno mesto v sirski pokrajini Gornji Habur v bližini sedanje vasi Tell Brak, 50 km severovzhodno od mesta Al-Hasaka v Guvernatu Al-Hasaka.
Poglej Vezir in Tell Brak
Teti
Teti ali Teti II. je bil prvi faraon iz Šeste egipčanske dinastije, ki je vladal sredi 24.
Poglej Vezir in Teti
Tisoč in ena noč
Tisoč in ena noč (arabsko كتاب ألف ليلة وليلة; perzijsko هزار و یک شب) je zbirka arabskih pravljic, pripovedk, novel, anekdot in humoresk.
Poglej Vezir in Tisoč in ena noč
Travnik (mesto)
Travnik je staro mesto in sedež istoimenske občine v Bosni in Hercegovini.
Poglej Vezir in Travnik (mesto)
Tretja križarska vojna
Tretja križarska vojna, znana tudi kot Križarski pohod kraljev, je bil poskus evropskih vladarjev, da bi ponovno osvojili Sveto deželo, ki jo je po padcu Jeruzalema leta 1187 skoraj v celoti osvojil egiptovski sultan Saladin.
Poglej Vezir in Tretja križarska vojna
Trojeručica
Triroka mati Božja (grško, Panagia Tricherousa) ali enostavneje Triročica (srbsko Тројеручица, Trojeručica) je slavna čudodelna ikona v srbskem pravoslavnem samostanu Hilandar na Sveti gori (Atos).
Poglej Vezir in Trojeručica
Tutankamon
Tutankamon (egipčansko twt-ꜥnḫ-jmn, Təwātə-ʿānəḫ-amānə, egiptološka izgovarjava Tūt-anḫ-āmen) je bil faraon, zadnji iz svoje kraljevske družine, ki je vladal proti koncu Osemnajste egipčanske dinastije od okoli 1332 do 1323 pr.
Poglej Vezir in Tutankamon
Userkare
Userkare ali Uoserkare (slovensko Močna je Rajeva Ka) je bil drugi faraon z Šeste egipčanske dinastije, ki je vladal 1 do 5 let v poznem 24.
Poglej Vezir in Userkare
Uzbeg kan
Mohammed Öz Beg (mongolsko Өзбег, Özbeg), bolj znan kot Uzbeg ali Özbeg je bil kan Modre in Zlate horde, ki je vladal od leta 1313 do 1341, * 1282, † 1341.
Poglej Vezir in Uzbeg kan
Velika severna vojna
Velika severna vojna – tudi velika nordijska vojna – je bila vojna za prevlado na območju Baltskega morja v severni, srednji in vzhodni Evropi med leti 1700 in 1721. Tri zaveznice, Rusko cesarstvo in dve osebni uniji Saška-Poljska in Danska-Norveška, so marca 1700 napadle Švedsko kraljestvo, ki mu je kraljeval osemnajstletni kralj Karl XII.
Poglej Vezir in Velika severna vojna
Veliki Iran
Geografsko in kulturološko Veliki Iran obsega področje iranske planote; razteza se od Sirije in Kavkaza na severozahodu, preko Srednje Azije (Baktrija) in Hindukuša do reke Ind v Pakistanu na jugovzhodu Veliki Iran (perz. ایران بزرگ: Irān-e Bozorg ali ایرانزمین: Irān-zamīn) ali Iranski kulturološki kontinent je naziv za področje kjer dominira iranska kultura.
Poglej Vezir in Veliki Iran
Veliki vezir
Pečat velikega vezirja Veliki vezir (osmansko turško: صدر اعظم ali وزیر اعظم, Vezir-i Azam ali Sadr-ı Azam, turško: Sadrazam, iz perzijskega وزير, wazir – tisti, ki nosi breme, pomočnik) je bil najuglednejši minister sultana Osmanskega cesarstva z absolutnim polnomočjem, ki ga je načeloma lahko razrešil samo sultan.
Poglej Vezir in Veliki vezir
Višegrad
Višegrad-panorama Višegrad (srbsko Вишеград) je mesto in občina v Bosni in Hercegovini.
Poglej Vezir in Višegrad
Vilajet
Osmansko cesarstvo 1481-1683 Vilajet (turško vilâyet, iz arabskega ولاية, wilāyah - provinca) je bila največja upravna enota poznega Osmanskega cesarstva, uvedena z Zakonom o vilajetih (turško Teşkil-i Vilayet Nizamnamesi), objavljenim 21.
Poglej Vezir in Vilajet
Visoka porta
Visoka porta v turških časih Visoka porta leta 2006 Visoka porta (turško: bâb-i-âlî) ali samo porta je naziv, ki se je v evropskih diplomatskih krogih uporabljal za Osmansko cesarstvo in divan (državni svet), pisarno velikega vezirja ali vlado Osmanskega cesarstva.
Poglej Vezir in Visoka porta
Vojna na Bližnjem vzhodu
Vojna na Bližnjem vzhodu zajema spopade, v katere je bilo med prvo svetovno vojno vpleteno Osmansko cesarstvo.
Poglej Vezir in Vojna na Bližnjem vzhodu
Vrana, Pakoštane
Vrana je naselje in arheološko najdišče na Hrvaškem, ki upravno spada pod občino Pakoštane Zadrske županije.
Poglej Vezir in Vrana, Pakoštane
Zgodovina Irana
Karta z arheološkimi kraji v Iranu Zgodovina Irana se običajno nanaša na zgodovino Velikega Irana oziroma ozemlja na katerem so živeli ali živijo številni iranski narodi.
Poglej Vezir in Zgodovina Irana
Zlata horda
Zlata horda (mongolsko Алтан Орд, Altan Ord, kazaško Алтын Орда, Altın Orda, tatarsko Алтын Урда, Altın Urda, rusko Золотая Орда, Zolotaja Orda, ukrajinsko Золота Орда, Zolota Orda) je bil prvotno mongolski in od 13.
Poglej Vezir in Zlata horda