Kazalo
94 odnosi: Absolutizem, Alzacija, Augsburški verski mir, Škofija Utrecht (695–1580), Šlezijske cerkve milosti, Švica, Belfort, Brandenburg (volilna kneževina), Breda, Nizozemska, Bremen-Verden, Bremenska mestna hiša, Cerkev svete Trojice miru, Świdnica, Cerkvi miru, Devetletna vojna, Ferdinand III. Habsburški, Friderik III. Danski, Friderik V. Pfalški, Friderik Viljem, Veliki volilni knez, Geografija Švice, Grad Heidelberg, Grad Moritzburg, Grad Stahleck, Grof Holandski, Habsburška monarhija, Haguenau, Halberstadt, Johan de Witt, John Wilkins, Južna Nizozemska, Jurij I. Rakoczi, Karel X. Gustav Švedski, Kneževina Transilvanija, Kraljica Kristina (film 1933), Kristina Švedska Katoliška, Lens, Magdeburg, Maksimilijan I. Bavarski, Marionetna država, Münster, Mestna država, Mestna hiša, Osnabrück, Metz, Navigacijska listina, Nizozemska, Nizozemska osamosvojitvena vojna, Nizozemska osamosvojitvena vojna (1621–1648), Nizozemska zlata doba, Obleganje Brede (1624), Osmanski kalifat, Osnabrück, ... Razširi indeks (44 več) »
Absolutizem
Ludvik XIV. je klasičen predstavnik absolutističnih vladarjev Absolutízem (iz latinske besede absolutus: 'popolno') je režim popolne in neomejene monarhove oblasti brez pomoči plemstva.
Poglej Vestfalski mir in Absolutizem
Alzacija
Alzacija (francosko Alsace, nemško Elsass, alzaško ’s Elsàss ali ’s Elses) je bila do leta 2015 severovzhodna francoska regija ob meji z Nemčijo in Švico.
Poglej Vestfalski mir in Alzacija
Augsburški verski mir
Naslovnica dokumenta. Mainz, 1555. Augsburški verski mir je listina, ki so jo 25. septembra 1555 na državnem zboru v Augsburgu sprejeli cesar Karel V. (ki ga je zastopal brat Ferdinand I., tedaj nemški kralj) in državni stanovi.
Poglej Vestfalski mir in Augsburški verski mir
Škofija Utrecht (695–1580)
Zgodovinska škofija Utrecht (695–1580) je bila rimskokatoliška škofija in (od 1559) nadškofija v Nizozemskih deželah pred in med protestantsko reformacijo.
Poglej Vestfalski mir in Škofija Utrecht (695–1580)
Šlezijske cerkve milosti
Cerkev milosti v Miliczu/Militschu Šest protestantskih cerkev v Šleziji nosi naziv cerkve milosti, ker so jih v skladu z Alstadtsko konvencijo iz leta 1707 zgradili po milosti cesarja Jožefa. I., (katoliškega) vladarja Šlezije.
Poglej Vestfalski mir in Šlezijske cerkve milosti
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Poglej Vestfalski mir in Švica
Belfort
Belfort je mesto in občina v vzhodni francoski regiji Franche-Comté, prefektura istoimenskega departmaja.
Poglej Vestfalski mir in Belfort
Brandenburg (volilna kneževina)
Grb Brandenburga od leta 1170 Brandenburg, volilna kneževina z matičnim ozemljem v mejni grofiji Brandenburg med Labo in Odro; kasneje se je močno razširila, predvsem proti vzhodu.
Poglej Vestfalski mir in Brandenburg (volilna kneževina)
Breda, Nizozemska
Pristanišče v Bredi Breda je mesto in nekdanje baronstvo v nizozemski provinci Severni Brabant ob sotočju rek Mark in Aa.
Poglej Vestfalski mir in Breda, Nizozemska
Bremen-Verden
Vojvodstvi Bremen in Verden Vojvodstvi Bremen (rumeno)-Verden (roza, desno spodaj) okoli 1655 Upravno združeni vojvodini Bremen in Verden sta oblikovali cesarsko ozemlje v trikotniku Elbe-Weser na območju današnjih okrožij Cuxhaven, Stade, Rotenburg (Wümme), Harburg, Osterholz, majhen del današnjega okrožja Heidekreis in Verden, na območju današnjega mesta Bremerhaven ter nekaterih območij, ki danes pripadajo mestoma Bremen in Hamburg.
Poglej Vestfalski mir in Bremen-Verden
Bremenska mestna hiša
Mestna hiša v Bremnu je sedež predsednika senata in župana svobodnega Hanseatskega mesta Bremen.
Poglej Vestfalski mir in Bremenska mestna hiša
Cerkev svete Trojice miru, Świdnica
Cerkev Svete Trojice miru v Świdnici je največji leseni baročni tempelj v Evropi,zgodovinska verska zgradba, zgrajena po sporazumih Vestfalske pogodbe, podpisane leta 1648, s katero se je končala tridesetletna vojna.
Poglej Vestfalski mir in Cerkev svete Trojice miru, Świdnica
Cerkvi miru
Cerkvi miru (poljsko Kościoły Pokoju, nemško Friedenskirchen) v Jaworju (nemško Jauer) in Świdnici (nemško Schweidnitz) v Šleziji sta dobili ime po Vestfalskem miru, sklenjenem leta 1648, s katerim se je končala tridesetletna vojna.
Poglej Vestfalski mir in Cerkvi miru
Devetletna vojna
Devetletna vojna ali vojna velike alianse ali pfalška nasledstvena vojna (1689-97) je tretja osvajalna vojna francoskega kralja Ludvika XIV. Med tem ko se je cesarska vojska bojevala proti Turkom na Balkanu, je Ludvik XIV.
Poglej Vestfalski mir in Devetletna vojna
Ferdinand III. Habsburški
Ferdinand III.
Poglej Vestfalski mir in Ferdinand III. Habsburški
Friderik III. Danski
Friderik III., danski in norveški kralj, vojvoda Schleswiga, administrator v cerkvenih kneževinah Bremen in Verden, * 18. marec 1609, Haderslev, † 9. februar 1670, Kopenhagen.
Poglej Vestfalski mir in Friderik III. Danski
Friderik V. Pfalški
Friderikov grb. Friederik V., palatinski grof in volilni knez Palatinata (Pfalza, češki kralj, * 26. avgust 1596, lovski dvorec Deinschwang, † 29. november 1632, Mainz.
Poglej Vestfalski mir in Friderik V. Pfalški
Friderik Viljem, Veliki volilni knez
Friderik Viljem, grof marke Brandenburg, višji komornik in volilni knez Svetega rimskega cesarstva in vojvoda v Prusiji, * 16. februar 1620, Berlin, † 29. april 1688, Potsdam.
Poglej Vestfalski mir in Friderik Viljem, Veliki volilni knez
Geografija Švice
Geografija Švice zajema geografske značilnosti Švice, gorske in celinske države, ki leži v zahodni in srednji Evropi.
Poglej Vestfalski mir in Geografija Švice
Grad Heidelberg
Grad Heidelberg je ena izmed najbolj znanih nemških ruševin in znamenitost mesta Heidelberg.
Poglej Vestfalski mir in Grad Heidelberg
Grad Moritzburg
Moritzburg je utrjen grad v Halleju (Nemčija).
Poglej Vestfalski mir in Grad Moritzburg
Grad Stahleck
Grad Stahleck (nemško Burg Stahleck) je utrjen grad ostrog iz 12.
Poglej Vestfalski mir in Grad Stahleck
Grof Holandski
Grb grofov Holandskih Holandski grofje so vladali grofiji Holandiji v Nizozemskih deželah med 10.
Poglej Vestfalski mir in Grof Holandski
Habsburška monarhija
Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.
Poglej Vestfalski mir in Habsburška monarhija
Haguenau
Haguenau (nemško Hagenau) je mesto in občina v severovzhodni francoski regiji Alzaciji, podprefektura departmaja Bas-Rhin.
Poglej Vestfalski mir in Haguenau
Halberstadt
Halberstadt je mesto v nemški deželi Saška - Anhalt, glavno mesto okrožja Harz.
Poglej Vestfalski mir in Halberstadt
Johan de Witt
Johan de Witt, nizozemski pravnik, politik in državnik, * 24. september 1625, Dordrecht, † 20. avgust 1672, Haag.
Poglej Vestfalski mir in Johan de Witt
John Wilkins
John Wilkins, anglikanski duhovnik, filozof in pisatelj, ustanovitelj Kraljevega društva, Škof Chesterja od 1668 do smrti.
Poglej Vestfalski mir in John Wilkins
Južna Nizozemska
Pod nazivom Južna Nizozemska je obravnavano zgodovinsko območje, ki je ostalo Habsburžanom od Sedemnajstih provinc po odcepitvi Republike Nizozemske leta 1581.
Poglej Vestfalski mir in Južna Nizozemska
Jurij I. Rakoczi
Jurij I. Rákóczi (madžarsko I. Rákóczi György), transilvanski knez, * 8. junij 1593, Szerencs, 11. oktober 1648, Gyulafehérvár.
Poglej Vestfalski mir in Jurij I. Rakoczi
Karel X. Gustav Švedski
Karel X. Gustav ali Karel Gustav (švedsko Karl X Gustav) je bil od leta 1654 do svoje smrti kralj Švedske, * 8. november 1622, Nyköpinški grad, Švedska, † 13. februar 1660, Göteborg, Švedska.
Poglej Vestfalski mir in Karel X. Gustav Švedski
Kneževina Transilvanija
Kneževina Transilvanija, tudi Sedmograška, notranje avtonomna vladavina na Balkanu v obdobju 1570 – 1867.
Poglej Vestfalski mir in Kneževina Transilvanija
Kraljica Kristina (film 1933)
V filmu iz leta 1933 Kraljica Kristina (Queen Christina), v katerem je igrala kraljico Kristino kot glavno vlogo svetovno znana švedska igralka Greta Garbo, nastopa tudi veleposlanik Pimentel; v filmu ga kličejo običajno Antonio ali preprosto Španski veleposlanik; njegovo vlogo je komaj-komaj sprejel na vztrajno in izrecno Gretino željo John Gilbert, ki je bil njen nekdanji resnični ljubimec.
Poglej Vestfalski mir in Kraljica Kristina (film 1933)
Kristina Švedska Katoliška
Kristina (18. december 1626 – 19. april 1689), je bila edini preživeli otrok kralja Gustava Adolfa Švedskega in njegove žene Marije Eleonore Brandenburške; kot švedska kraljica.
Poglej Vestfalski mir in Kristina Švedska Katoliška
Lens
Panorama Lensa Lens je mesto in občina v severni francoski regiji Nord-Pas-de-Calais, podprefektura departmaja Pas-de-Calais.
Poglej Vestfalski mir in Lens
Magdeburg
Magdeburg (nizko saško Meideborg) je glavno mesto in s skoraj 240.000 prebivalci drugo največje mesto dežele Saška - Anhalt v Nemčiji, malenkost za približno enako velikim Hallejem.
Poglej Vestfalski mir in Magdeburg
Maksimilijan I. Bavarski
Maksimilijan I., bavarski vojvoda, volilni knez, * 17. april 1573, München, † 27. september 1651, Ingolstadt.
Poglej Vestfalski mir in Maksimilijan I. Bavarski
Marionetna država
Marionetna država, marionetni režim, marionetna vlada ali navidezna vlada je država, ki je de jure neodvisna, a de facto popolnoma odvisna od zunanje sile in je podvržena njenim ukazom.
Poglej Vestfalski mir in Marionetna država
Münster
za drug pomen glej Bernski Münster Münster (/ mʊnstər /; nemški izgovor:; nizozemsko Mönster; latinsko Monasterium, iz grške μοναστήριον monastērion – 'samostan') je neodvisno mesto (Kreisfreie Stadt) v Severnem Porenju - Vestfaliji, v Nemčiji.
Poglej Vestfalski mir in Münster
Mestna država
Mestna država je majhna suverena država, ki običajno obsega eno samo mesto in njegovo neodvisno ozemlje.
Poglej Vestfalski mir in Mestna država
Mestna hiša, Osnabrück
Zgodovinska mestna hiša (nemško Rathaus) v Osnabrücku, Nemčija, je bila zgrajena v poznogotskem slogu med letoma 1487 do 1512.
Poglej Vestfalski mir in Mestna hiša, Osnabrück
Metz
Metz je glavno mesto severovzhodne francoske regije Lorene, občina in prefektura departmaja Moselle.
Poglej Vestfalski mir in Metz
Navigacijska listina
Navigacijska listina so angleški pomorski zakoni, ki jih je Anglija sprejela za zaščito svojih interesov na morju; od njih si je obetala hitrejši razvoj in napredek ladjedelništva, ribištva in pomorske trgovine.
Poglej Vestfalski mir in Navigacijska listina
Nizozemska
Kraljevina Nizozemska (ali Nizozemska; nizozemsko Nederland) je evropska ustavna monarhija z ozemlji tudi izven Evrope.
Poglej Vestfalski mir in Nizozemska
Nizozemska osamosvojitvena vojna
Nizozemska osamosvojitvena vojna ali osemdesetletna vojna (1568 - 1648) med Španijo in nizozemskimi provincami oziroma Republiko Nizozemsko je potekala v dveh delih z vmesnim dvanajstletnim premirjem (1609 - 1621).
Poglej Vestfalski mir in Nizozemska osamosvojitvena vojna
Nizozemska osamosvojitvena vojna (1621–1648)
Nizozemska osamosvojitvena vojna (1621–1648) je bojevanje med Španijo in Republiko Nizozemsko, ki se je po koncu dvanajstletnega premirja (1609-1621) nadaljevalo in je časovno sovpadalo s tridesetletno vojno (1618 - 1648) v Evropi.
Poglej Vestfalski mir in Nizozemska osamosvojitvena vojna (1621–1648)
Nizozemska zlata doba
Nizozemska zlata doba je bilo obdobje v zgodovini Nizozemske, ki je približno zajemalo obdobje od leta 1588 (rojstvo Nizozemske republike) do leta 1672 (Rampjaar, »leto katastrofe«), v katerem so bili nizozemska trgovina, znanost, umetnost in nizozemska vojska med najbolj cenjenimi v Evropi.
Poglej Vestfalski mir in Nizozemska zlata doba
Obleganje Brede (1624)
Obleganje Brede 1624–25 se je zgodilo med osemdesetletno vojno.
Poglej Vestfalski mir in Obleganje Brede (1624)
Osmanski kalifat
Osmanski kalifat ali Kalifat Osmanskega cesarstva je bila trditev sultanov turške Osmanske dinastije v poznem srednjem in zgodnjem novem veku, da so kalifi islama. V obdobju osmanske ekspanzije so Selimu I. po osvojitvi mameluškega Egipta leta 1517 podelili naslov »branilec svetih mest Meke in Medine«, kar je okrepilo osmanske zahteve po kalifatu v islamskem svetu.
Poglej Vestfalski mir in Osmanski kalifat
Osnabrück
240px Osnabrück (nemški izgovor; vestfalsko Ossenbrügge) je neodvisno mesto v nemški zvezni deželi Spodnja Saška, približno 80 km severovzhodno od Dortmunda, 45 km severovzhodno od Münstra in približno 100 km zahodno od Hanovra.
Poglej Vestfalski mir in Osnabrück
Pacte de Famille
Pacte de Famille (družinski pakti; Pacto de Familia) je ena od treh ločenih, a podobnih zavezništev med bourbonskimi kralji Francije in Španije.
Poglej Vestfalski mir in Pacte de Famille
Palatinat
Grb Palatinata Palatinat (nemško: Pfalz) ali Renski palatinat (Rheinische Pfalzgrafschaft, Pfalzgrafschaft bei Rhein) ali Volilni palatinat (Kurpfalz) je grofija nemškega palatina ob srednjem Renu in volilna kneževina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Vestfalski mir in Palatinat
Papež Aleksander VII.
Papež Aleksander VII. (rojen kot Fabio Chigi), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 13. februar 1599, Siena (Nadvojvodina Toskana), † 22. maj 1667 Rim (Papeška država).
Poglej Vestfalski mir in Papež Aleksander VII.
Papež Inocenc X.
Papež Inocenc X. (rojen kot Giovanni Battista Pamphilj), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 6. maj 1574, Rim, † 7. januar 1655 Rim (Papeška država).
Poglej Vestfalski mir in Papež Inocenc X.
Pax Austriaca
Izraz pax austriaca, včasih pax habsburgica, slovensko avstrijski mir ali habsburški mir, opisuje osnovno cesarsko usmeritev Habsburžanov.
Poglej Vestfalski mir in Pax Austriaca
Potop (zgodovina)
Potop (poljsko pоtор szwedzki, litovsko švedų tvanas) je skupno ime niza vojnih pohodov v poljsko-litovski Republiki obeh narodov sredi 17.
Poglej Vestfalski mir in Potop (zgodovina)
Propad Španije v 17. stoletju
17.stoletje je obdobje, ki je v zgodovini španske monarhije zaznamovano z gospodarsko in socialno krizo, propadom ter izgubo nadvlade, vendar je vse našteto značilno za celoten mediteranski prostor.
Poglej Vestfalski mir in Propad Španije v 17. stoletju
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Poglej Vestfalski mir in Prusija
Raimondo Montecuccoli
Raimondo Montecuccoli (21. februar 1609 - 16. oktober 1680) je bil v Italiji rojen poklicni vojak, ki je služil Habsburški monarhiji.
Poglej Vestfalski mir in Raimondo Montecuccoli
Rügen
Satelitski posnetek V Narodnem parku Jasmund Rügen (lat. Rugia) je največji otok v Nemčiji.
Poglej Vestfalski mir in Rügen
Reichskammergericht
Zasedanje Cesarskega komornega sodišča Wetzlarju leta 1750 Reichskammergericht (latinsko Iudicium imperii, slovensko Cesarsko komorno sodišče) je bilo ena od dveh najvišjih sodnih ustanov v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Vestfalski mir in Reichskammergericht
Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo)
Zasedanje Reichstaga v Regensburgu leta 1640 (po gravuri Matthäusa Meriana Cesarski zbor (latinsko Dieta Imperii ali Comitium Imperiale; nemško Reichstag) je bil posvetovalni organ Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Vestfalski mir in Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo)
Renesansa
Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.
Poglej Vestfalski mir in Renesansa
Republika Nizozemska
Republika sedmih združenih provinc (nizozemsko: Republiek der Zeven Verenigde Provinciën) ali Združene Nizozemske (Verenigde Nederlanden) ali na kratko Republika Nizozemska je zveza formalno suverenih provinc, ki niso hotele imeti nad seboj oblasti monarha in so svoje možnosti videle v svobodnem razvoju trgovine, pomorstva, podjetništva in kmetijstva.
Poglej Vestfalski mir in Republika Nizozemska
Restitucijski edikt
Restitucijski edikt je odlok cesarja Ferdinanda II. z dne 6.
Poglej Vestfalski mir in Restitucijski edikt
Reunije
Reunije (fr. réunions) so priključitve ozemelj Svetega rimskega cesarstva in Španske Nizozemske Franciji, ki jih je francoski kralj Ludvik XIV. nasilno izvedel v letih 1679-81.
Poglej Vestfalski mir in Reunije
Rodbina Schönborn
Družinski grb Schönbornov Rodbina Schönborn je ime starodavne plemiške in posredovane nekdanje suverene družine nekdanjega Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Vestfalski mir in Rodbina Schönborn
Saška (volilna kneževina)
Grb volilne kneževine, vojvodine Saške Volilna kneževina, vojvodina Saška, tudi Volilna Saška (nemško: Kursachsen), je bila vladavina saškega vojvode in volilnega kneza v obdobju 1356-1806, približno na ozemlju današnje (Zgornje) Saške in Turingije.
Poglej Vestfalski mir in Saška (volilna kneževina)
Samostan Maulbronn
Samostan Maulbronn je nekdanja cistercijanska opatija v središču mesta Maulbronn.
Poglej Vestfalski mir in Samostan Maulbronn
Sedemnajst provinc
''Sedemnajst provinc'' Sedemnajst provinc je personalna unija vojvodin, grofij in gospostev, ki so si jih Habsburžani pridobili v obdobju 1477 -1543 na ozemlju, ki se približno pokriva z današnjim Beneluksom.
Poglej Vestfalski mir in Sedemnajst provinc
Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Poljskem
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) imenuje kraje svetovne dediščine, ki so pomembni kot svetovna naravna ali kulturna dediščina.
Poglej Vestfalski mir in Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Poljskem
Seznam salzburških škofov in nadškofov
Službo salzburškega nadškofa kot vodje salzburške nadškofije so opravljali naslednji ljudje.
Poglej Vestfalski mir in Seznam salzburških škofov in nadškofov
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Poglej Vestfalski mir in Seznam zgodovinskih vsebin
St. Gallen
St.
Poglej Vestfalski mir in St. Gallen
Stade
Stade (uradno Hansestadt Stade, nizozemsko Hansestadt Stood) je mesto v Spodnji Saški na severu Nemčije.
Poglej Vestfalski mir in Stade
Stolnica sv. Mavricija in Katarine, Magdeburg
Križni hodnik na južni strani ladje. Zatrepi na zadnji steni do bili do 19. stoletja leseni. Glavna ladja proti vzhodu Stolnica sv.
Poglej Vestfalski mir in Stolnica sv. Mavricija in Katarine, Magdeburg
Stolnica svete Marije, Hamburg
Stolnica svete Marije v Hamburgu (nemško Sankt Mariendom, tudi Mariendom ali preprosto Dom ali Domkirche ali Hamburger Dom) je bila stolnica stare rimskokatoliške nadškofije (ne sme se zamenjati s sodobno Hamburško nadškofijo, 1994) ki se je leta 847 združila v personalno unijo z Bremensko škofijo, kasneje pa v resnični unijo, da bi od leta 1027 ustanovili nadškofijo Hamburg-Bremen.
Poglej Vestfalski mir in Stolnica svete Marije, Hamburg
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Vestfalski mir in Sveto rimsko cesarstvo
Svobodno cesarsko mesto
V Svetem rimskem cesarstvu se skupni izraz Svobodno cesarsko mesto (nemško: Freie und Reichsstädte ali Freie Reichsstadt, latinsko: urbs imperialis libera), uporablja od 15.
Poglej Vestfalski mir in Svobodno cesarsko mesto
Tolerančni patent
Tolerančni patent je izraz za serijo predpisov, ki jih je izdal cesar Jožef II. v okviru svojih reform v Habsburški monarhiji.
Poglej Vestfalski mir in Tolerančni patent
Toul
Toul (nemško Tull) je naselje in občina v severovzhodni francoski regiji Loreni, podprefektura departmaja Meurthe-et-Moselle.
Poglej Vestfalski mir in Toul
Triumf Frederika Hendrika
Triumf Frederika Hendrika, princa Oranskega, je slika flamskega baročnega slikarja Jacoba Jordaensa, podpisana in datirana spodaj levo »J JOR fec / 1652«.
Poglej Vestfalski mir in Triumf Frederika Hendrika
Velika severna vojna
Velika severna vojna – tudi velika nordijska vojna – je bila vojna za prevlado na območju Baltskega morja v severni, srednji in vzhodni Evropi med leti 1700 in 1721. Tri zaveznice, Rusko cesarstvo in dve osebni uniji Saška-Poljska in Danska-Norveška, so marca 1700 napadle Švedsko kraljestvo, ki mu je kraljeval osemnajstletni kralj Karl XII.
Poglej Vestfalski mir in Velika severna vojna
Verdun, Meuse
Verdun (do 1970 Verdun-sur-Meuse) je mesto in občina v severovzhodni francoski regiji Loreni, podprefektura departmaja Meuse.
Poglej Vestfalski mir in Verdun, Meuse
Vojvodina Bavarska
Vojvodina Bavarska, sprva plemenska vojvodina, kasneje vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Vestfalski mir in Vojvodina Bavarska
Vojvodina Brabant
Vojvodina Brabant je bila država Svetega rimskega cesarstva, ustanovljena leta 1183.
Poglej Vestfalski mir in Vojvodina Brabant
Vojvodina Braunschweig-Lüneburg
Vojvodina Braunschweig-Lüneburg je bila vojvodina Svetega rimskega cesarstva na območju današnje nemške zvezne dežele Spodnje Saške, v obdobju 1235-1806.
Poglej Vestfalski mir in Vojvodina Braunschweig-Lüneburg
Volilna kneževina Bavarska
Volilna kneževina Bavarska, volilna kneževina Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Vestfalski mir in Volilna kneževina Bavarska
Wittelsbachi
Svetem rimskem cesarstvu pod oblastjo Witteslbachov so obarvana zeleno; 14. stoletje Grb iz 13. in 14. stoletja; belo-modri rombasti vzorec so prevzeli po rodbini Bogen. Rodbina Wittelsbach, južnonemška knežja rodbina, poznana od 11. stoletja, na položaju bavarskih kraljev do leta 1918.
Poglej Vestfalski mir in Wittelsbachi
Zgodovina Španije
Španija se lahko pohvali z izjemno zgodovino.
Poglej Vestfalski mir in Zgodovina Španije
Zgodovinska mestna hiša, Münster
Zgodovinska mestna hiša je v Münstru v Vestfaliji v Nemčiji na glavnem trgu nedaleč stolnice svetega Pavla, ene od znamenitosti mesta.
Poglej Vestfalski mir in Zgodovinska mestna hiša, Münster
Znak Evropske dediščine
Znak evropske dediščine je priznanje, ki ga Evropska unija podeljuje objektom ali območjem, dokumentom, muzejem, arhivom, spomenikom ali dogodkom, ki so mejniki v ustvarjanju današnje združene Evrope in so zgled evropskega povezovanja ali evropskih vrednot.
Poglej Vestfalski mir in Znak Evropske dediščine
1648
1648 (MDCXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Vestfalski mir in 1648
24. oktober
24.
Poglej Vestfalski mir in 24. oktober
Prav tako znan kot Vestfalijski mir, Westfalski mir.