Hitreje kot brskalnik!
95 odnosi: Absolutizem, Alzacija, Augsburški verski mir, Škofija Utrecht (695–1580), Šlezijske cerkve milosti, Švica, Belfort, Brandenburg (volilna kneževina), Breda, Nizozemska, Bremen-Verden, Bremenska mestna hiša, Cerkev svete Trojice miru, Świdnica, Cerkvi miru, Devetletna vojna, Ferdinand III. Habsburški, Friderik III. Danski, Friderik V. Pfalški, Friderik Viljem, Veliki volilni knez, Geografija Švice, Grad Heidelberg, Grad Moritzburg, Grad Stahleck, Grof Holandski, Habsburška monarhija, Haguenau, Halberstadt, Johan de Witt, John Wilkins, Južna Nizozemska, Jurij I. Rakoczi, Karel X. Gustav Švedski, Kneževina Transilvanija, Kraljica Kristina (film 1933), Kristina Švedska Katoliška, Lens, Magdeburg, Maksimilijan I. Bavarski, Marionetna država, Münster, Mestna država, Mestna hiša, Osnabrück, Metz, Navigacijska listina, Nizozemska, Nizozemska osamosvojitvena vojna, Nizozemska osamosvojitvena vojna (1621–1648), Nizozemska zlata doba, Obleganje Brede (1624), Osmanski kalifat, Osnabrück, ..., Pacte de Famille, Palatinat, Papež Aleksander VII., Papež Inocenc X., Pax Austriaca, Potop (zgodovina), Propad Španije v 17. stoletju, Prusija, Raimondo Montecuccoli, Rügen, Reichskammergericht, Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo), Renesansa, Republika Nizozemska, Restitucijski edikt, Reunije, Rodbina Schönborn, Saška (volilna kneževina), Samostan Maulbronn, Sedemnajst provinc, Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Poljskem, Seznam salzburških škofov in nadškofov, Seznam zgodovinskih vsebin, St. Gallen, Stade, Stolnica sv. Mavricija in Katarine, Magdeburg, Stolnica svete Marije, Hamburg, Sveto rimsko cesarstvo, Svobodno cesarsko mesto, Tolerančni patent, Toul, Tridesetletna vojna, Triumf Frederika Hendrika, Velika severna vojna, Verdun, Meuse, Vojvodina Bavarska, Vojvodina Brabant, Vojvodina Braunschweig-Lüneburg, Volilna kneževina Bavarska, Wittelsbachi, Zgodovina Španije, Zgodovinska mestna hiša, Münster, Znak Evropske dediščine, 1648, 24. oktober. Razširi indeks (45 več) »
Absolutizem
Ludvik XIV. je klasičen predstavnik absolutističnih vladarjev Absolutízem (iz latinske besede absolutus: 'popolno') je režim popolne in neomejene monarhove oblasti brez pomoči plemstva.
Novo!!: Vestfalski mir in Absolutizem · Poglej več »
Alzacija
Alzacija (francosko Alsace, nemško Elsass, alzaško ’s Elsàss ali ’s Elses) je bila do leta 2015 severovzhodna francoska regija ob meji z Nemčijo in Švico.
Novo!!: Vestfalski mir in Alzacija · Poglej več »
Augsburški verski mir
Naslovnica dokumenta. Mainz, 1555. Augsburški verski mir je listina, ki so jo 25. septembra 1555 na državnem zboru v Augsburgu sprejeli cesar Karel V. (ki ga je zastopal brat Ferdinand I., tedaj nemški kralj) in državni stanovi.
Novo!!: Vestfalski mir in Augsburški verski mir · Poglej več »
Škofija Utrecht (695–1580)
Zgodovinska škofija Utrecht (695–1580) je bila rimskokatoliška škofija in (od 1559) nadškofija v Nizozemskih deželah pred in med protestantsko reformacijo.
Novo!!: Vestfalski mir in Škofija Utrecht (695–1580) · Poglej več »
Šlezijske cerkve milosti
Cerkev milosti v Miliczu/Militschu Šest protestantskih cerkev v Šleziji nosi naziv cerkve milosti, ker so jih v skladu z Alstadtsko konvencijo iz leta 1707 zgradili po milosti cesarja Jožefa. I., (katoliškega) vladarja Šlezije.
Novo!!: Vestfalski mir in Šlezijske cerkve milosti · Poglej več »
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Novo!!: Vestfalski mir in Švica · Poglej več »
Belfort
Belfort je mesto in občina v vzhodni francoski regiji Franche-Comté, prefektura istoimenskega departmaja.
Novo!!: Vestfalski mir in Belfort · Poglej več »
Brandenburg (volilna kneževina)
Grb Brandenburga od leta 1170 Brandenburg, volilna kneževina z matičnim ozemljem v mejni grofiji Brandenburg med Labo in Odro; kasneje se je močno razširila, predvsem proti vzhodu.
Novo!!: Vestfalski mir in Brandenburg (volilna kneževina) · Poglej več »
Breda, Nizozemska
Pristanišče v Bredi Breda je mesto in nekdanje baronstvo v nizozemski provinci Severni Brabant ob sotočju rek Mark in Aa.
Novo!!: Vestfalski mir in Breda, Nizozemska · Poglej več »
Bremen-Verden
Vojvodstvi Bremen in Verden Vojvodstvi Bremen (rumeno)-Verden (roza, desno spodaj) okoli 1655 Upravno združeni vojvodini Bremen in Verden sta oblikovali cesarsko ozemlje v trikotniku Elbe-Weser na območju današnjih okrožij Cuxhaven, Stade, Rotenburg (Wümme), Harburg, Osterholz, majhen del današnjega okrožja Heidekreis in Verden, na območju današnjega mesta Bremerhaven ter nekaterih območij, ki danes pripadajo mestoma Bremen in Hamburg. Upravni sedež je bil Stade.
Novo!!: Vestfalski mir in Bremen-Verden · Poglej več »
Bremenska mestna hiša
Mestna hiša v Bremnu je sedež predsednika senata in župana svobodnega Hanseatskega mesta Bremen.
Novo!!: Vestfalski mir in Bremenska mestna hiša · Poglej več »
Cerkev svete Trojice miru, Świdnica
Cerkev Svete Trojice miru v Świdnici je največji leseni baročni tempelj v Evropi,zgodovinska verska zgradba, zgrajena po sporazumih Vestfalske pogodbe, podpisane leta 1648, s katero se je končala tridesetletna vojna.
Novo!!: Vestfalski mir in Cerkev svete Trojice miru, Świdnica · Poglej več »
Cerkvi miru
Cerkvi miru (poljsko Kościoły Pokoju, nemško Friedenskirchen) v Jaworju (nemško Jauer) in Świdnici (nemško Schweidnitz) v Šleziji sta dobili ime po Vestfalskem miru, sklenjenem leta 1648, s katerim se je končala tridesetletna vojna.
Novo!!: Vestfalski mir in Cerkvi miru · Poglej več »
Devetletna vojna
Devetletna vojna ali vojna velike alianse ali pfalška nasledstvena vojna (1689-97) je tretja osvajalna vojna francoskega kralja Ludvika XIV. Med tem ko se je cesarska vojska bojevala proti Turkom na Balkanu, je Ludvik XIV.
Novo!!: Vestfalski mir in Devetletna vojna · Poglej več »
Ferdinand III. Habsburški
Ferdinand III.
Novo!!: Vestfalski mir in Ferdinand III. Habsburški · Poglej več »
Friderik III. Danski
Friderik III., danski in norveški kralj, vojvoda Schleswiga, administrator v cerkvenih kneževinah Bremen in Verden, * 18. marec 1609, Haderslev, † 9. februar 1670, Kopenhagen.
Novo!!: Vestfalski mir in Friderik III. Danski · Poglej več »
Friderik V. Pfalški
Friderikov grb. Friederik V., palatinski grof in volilni knez Palatinata (Pfalza, češki kralj, * 26. avgust 1596, lovski dvorec Deinschwang, † 29. november 1632, Mainz.
Novo!!: Vestfalski mir in Friderik V. Pfalški · Poglej več »
Friderik Viljem, Veliki volilni knez
Friderik Viljem, grof marke Brandenburg, višji komornik in volilni knez Svetega rimskega cesarstva in vojvoda v Prusiji, * 16. februar 1620, Berlin, † 29. april 1688, Potsdam.
Novo!!: Vestfalski mir in Friderik Viljem, Veliki volilni knez · Poglej več »
Geografija Švice
Geografija Švice zajema geografske značilnosti Švice, gorske in celinske države, ki leži v zahodni in srednji Evropi.
Novo!!: Vestfalski mir in Geografija Švice · Poglej več »
Grad Heidelberg
Grad Heidelberg je ena izmed najbolj znanih nemških ruševin in znamenitost mesta Heidelberg.
Novo!!: Vestfalski mir in Grad Heidelberg · Poglej več »
Grad Moritzburg
Moritzburg je utrjen grad v Halleju (Nemčija).
Novo!!: Vestfalski mir in Grad Moritzburg · Poglej več »
Grad Stahleck
Grad Stahleck (nemško Burg Stahleck) je utrjen grad ostrog iz 12.
Novo!!: Vestfalski mir in Grad Stahleck · Poglej več »
Grof Holandski
Grb grofov Holandskih Holandski grofje so vladali grofiji Holandiji v Nizozemskih deželah med 10.
Novo!!: Vestfalski mir in Grof Holandski · Poglej več »
Habsburška monarhija
Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.
Novo!!: Vestfalski mir in Habsburška monarhija · Poglej več »
Haguenau
Haguenau (nemško Hagenau) je mesto in občina v severovzhodni francoski regiji Alzaciji, podprefektura departmaja Bas-Rhin.
Novo!!: Vestfalski mir in Haguenau · Poglej več »
Halberstadt
Halberstadt je mesto v nemški deželi Saška - Anhalt, glavno mesto okrožja Harz.
Novo!!: Vestfalski mir in Halberstadt · Poglej več »
Johan de Witt
Johan de Witt, nizozemski pravnik, politik in državnik, * 24. september 1625, Dordrecht, † 20. avgust 1672, Haag.
Novo!!: Vestfalski mir in Johan de Witt · Poglej več »
John Wilkins
John Wilkins, anglikanski duhovnik, filozof in pisatelj, ustanovitelj Kraljevega društva, Škof Chesterja od 1668 do smrti.
Novo!!: Vestfalski mir in John Wilkins · Poglej več »
Južna Nizozemska
Pod nazivom Južna Nizozemska je obravnavano zgodovinsko območje, ki je ostalo Habsburžanom od Sedemnajstih provinc po odcepitvi Republike Nizozemske leta 1581.
Novo!!: Vestfalski mir in Južna Nizozemska · Poglej več »
Jurij I. Rakoczi
Jurij I. Rákóczi (madžarsko I. Rákóczi György), transilvanski knez, * 8. junij 1593, Szerencs, 11. oktober 1648, Gyulafehérvár.
Novo!!: Vestfalski mir in Jurij I. Rakoczi · Poglej več »
Karel X. Gustav Švedski
Karel X. Gustav ali Karel Gustav (švedsko Karl X Gustav) je bil od leta 1654 do svoje smrti kralj Švedske, * 8. november 1622, Nyköpinški grad, Švedska, † 13. februar 1660, Göteborg, Švedska.
Novo!!: Vestfalski mir in Karel X. Gustav Švedski · Poglej več »
Kneževina Transilvanija
Kneževina Transilvanija, tudi Sedmograška, notranje avtonomna vladavina na Balkanu v obdobju 1570 – 1867.
Novo!!: Vestfalski mir in Kneževina Transilvanija · Poglej več »
Kraljica Kristina (film 1933)
V filmu iz leta 1933 Kraljica Kristina (Queen Christina), v katerem je igrala kraljico Kristino kot glavno vlogo svetovno znana švedska igralka Greta Garbo, nastopa tudi veleposlanik Pimentel; v filmu ga kličejo običajno Antonio ali preprosto Španski veleposlanik; njegovo vlogo je komaj-komaj sprejel na vztrajno in izrecno Gretino željo John Gilbert, ki je bil njen nekdanji resnični ljubimec.
Novo!!: Vestfalski mir in Kraljica Kristina (film 1933) · Poglej več »
Kristina Švedska Katoliška
Kristina (18. december 1626 – 19. april 1689), je bila edini preživeli otrok kralja Gustava Adolfa Švedskega in njegove žene Marije Eleonore Brandenburške; kot švedska kraljica.
Novo!!: Vestfalski mir in Kristina Švedska Katoliška · Poglej več »
Lens
Panorama Lensa Lens je mesto in občina v severni francoski regiji Nord-Pas-de-Calais, podprefektura departmaja Pas-de-Calais.
Novo!!: Vestfalski mir in Lens · Poglej več »
Magdeburg
Magdeburg (nizko saško Meideborg) je glavno mesto in s skoraj 240.000 prebivalci drugo največje mesto dežele Saška - Anhalt v Nemčiji, malenkost za približno enako velikim Hallejem.
Novo!!: Vestfalski mir in Magdeburg · Poglej več »
Maksimilijan I. Bavarski
Maksimilijan I., bavarski vojvoda, volilni knez, * 17. april 1573, München, † 27. september 1651, Ingolstadt.
Novo!!: Vestfalski mir in Maksimilijan I. Bavarski · Poglej več »
Marionetna država
Marionetna država, marionetni režim, marionetna vlada ali navidezna vlada je država, ki je de jure neodvisna, a de facto popolnoma odvisna od zunanje sile in je podvržena njenim ukazom.
Novo!!: Vestfalski mir in Marionetna država · Poglej več »
Münster
za drug pomen glej Bernski Münster Münster (/ mʊnstər /; nemški izgovor:; nizozemsko Mönster; latinsko Monasterium, iz grške μοναστήριον monastērion – 'samostan') je neodvisno mesto (Kreisfreie Stadt) v Severnem Porenju - Vestfaliji, v Nemčiji.
Novo!!: Vestfalski mir in Münster · Poglej več »
Mestna država
Mestna država je majhna suverena država, ki običajno obsega eno samo mesto in njegovo neodvisno ozemlje.
Novo!!: Vestfalski mir in Mestna država · Poglej več »
Mestna hiša, Osnabrück
Zgodovinska mestna hiša (nemško Rathaus) v Osnabrücku, Nemčija, je bila zgrajena v poznogotskem slogu med letoma 1487 do 1512.
Novo!!: Vestfalski mir in Mestna hiša, Osnabrück · Poglej več »
Metz
Metz je glavno mesto severovzhodne francoske regije Lorene, občina in prefektura departmaja Moselle.
Novo!!: Vestfalski mir in Metz · Poglej več »
Navigacijska listina
Navigacijska listina so angleški pomorski zakoni, ki jih je Anglija sprejela za zaščito svojih interesov na morju; od njih si je obetala hitrejši razvoj in napredek ladjedelništva, ribištva in pomorske trgovine.
Novo!!: Vestfalski mir in Navigacijska listina · Poglej več »
Nizozemska
Kraljevina Nizozemska (ali Nizozemska; nizozemsko Nederland) je evropska ustavna monarhija z ozemlji tudi izven Evrope.
Novo!!: Vestfalski mir in Nizozemska · Poglej več »
Nizozemska osamosvojitvena vojna
Nizozemska osamosvojitvena vojna ali osemdesetletna vojna (1568 - 1648) med Španijo in nizozemskimi provincami oziroma Republiko Nizozemsko je potekala v dveh delih z vmesnim dvanajstletnim premirjem (1609 - 1621).
Novo!!: Vestfalski mir in Nizozemska osamosvojitvena vojna · Poglej več »
Nizozemska osamosvojitvena vojna (1621–1648)
Nizozemska osamosvojitvena vojna (1621–1648) je bojevanje med Španijo in Republiko Nizozemsko, ki se je po koncu dvanajstletnega premirja (1609-1621) nadaljevalo in je časovno sovpadalo s tridesetletno vojno (1618 - 1648) v Evropi.
Novo!!: Vestfalski mir in Nizozemska osamosvojitvena vojna (1621–1648) · Poglej več »
Nizozemska zlata doba
Nizozemska zlata doba je bilo obdobje v zgodovini Nizozemske, ki je približno zajemalo obdobje od leta 1588 (rojstvo Nizozemske republike) do leta 1672 (Rampjaar, »leto katastrofe«), v katerem so bili nizozemska trgovina, znanost, umetnost in nizozemska vojska med najbolj cenjenimi v Evropi.
Novo!!: Vestfalski mir in Nizozemska zlata doba · Poglej več »
Obleganje Brede (1624)
Obleganje Brede 1624–25 se je zgodilo med osemdesetletno vojno.
Novo!!: Vestfalski mir in Obleganje Brede (1624) · Poglej več »
Osmanski kalifat
Osmanski kalifat ali Kalifat Osmanskega cesarstva je bila trditev sultanov turške Osmanske dinastije v poznem srednjem in zgodnjem novem veku, da so kalifi islama. V obdobju osmanske ekspanzije so Selimu I. po osvojitvi mameluškega Egipta leta 1517 podelili naslov »branilec svetih mest Meke in Medine«, kar je okrepilo osmanske zahteve po kalifatu v islamskem svetu. Osmanski kalifat je propadel zaradi postopne erozije moči Osmanskega cesarstva v odnosu do Zahodne Evrope in konca osmanske države kot posledice delitve Osmanskega cesarstva po mandatu Društva narodov. Abdulmedžid II., zadnji osmanski kalif, je svoj kalifski položaj zasedal še nekaj let po delitvi cesarstva s posvetnimi reformami Mustafe Kemala Atatürka in kasnejšim izgonom cesarske družine Osmanoğlu iz Turčije. Položaj kalifa je bil dokončno ukinjen leta 1924. Mustafa Kemal je položaj kalifa ponudil Ahmedu Šarifu as-Senusiju pod pogojem, da prebiva zunaj Turčije. Senussi je ponudbo zavrnil in potrdil svojo podporo Abdulmedžidu II.Özoğlu 2011, str. 5. Z ustanovitvijo bektaških in mevlevskih redov so zacveteli heterodoksni, sinkretični in mistični pristopi k islamu, kot je sufizem.
Novo!!: Vestfalski mir in Osmanski kalifat · Poglej več »
Osnabrück
240px Osnabrück (nemški izgovor; vestfalsko Ossenbrügge) je neodvisno mesto v nemški zvezni deželi Spodnja Saška, približno 80 km severovzhodno od Dortmunda, 45 km severovzhodno od Münstra in približno 100 km zahodno od Hanovra.
Novo!!: Vestfalski mir in Osnabrück · Poglej več »
Pacte de Famille
Pacte de Famille (družinski pakti; Pacto de Familia) je ena od treh ločenih, a podobnih zavezništev med bourbonskimi kralji Francije in Španije.
Novo!!: Vestfalski mir in Pacte de Famille · Poglej več »
Palatinat
Grb Palatinata Palatinat (nemško: Pfalz) ali Renski palatinat (Rheinische Pfalzgrafschaft, Pfalzgrafschaft bei Rhein) ali Volilni palatinat (Kurpfalz) je grofija nemškega palatina ob srednjem Renu in volilna kneževina v Svetem rimskem cesarstvu.
Novo!!: Vestfalski mir in Palatinat · Poglej več »
Papež Aleksander VII.
Papež Aleksander VII. (rojen kot Fabio Chigi), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 13. februar 1599, Siena (Nadvojvodina Toskana), † 22. maj 1667 Rim (Papeška država).
Novo!!: Vestfalski mir in Papež Aleksander VII. · Poglej več »
Papež Inocenc X.
Papež Inocenc X. (rojen kot Giovanni Battista Pamphilj), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 6. maj 1574, Rim, † 7. januar 1655 Rim (Papeška država).
Novo!!: Vestfalski mir in Papež Inocenc X. · Poglej več »
Pax Austriaca
Izraz pax austriaca, včasih pax habsburgica, slovensko avstrijski mir ali habsburški mir, opisuje osnovno cesarsko usmeritev Habsburžanov.
Novo!!: Vestfalski mir in Pax Austriaca · Poglej več »
Potop (zgodovina)
Potop (poljsko pоtор szwedzki, litovsko švedų tvanas) je skupno ime niza vojnih pohodov v poljsko-litovski Republiki obeh narodov sredi 17.
Novo!!: Vestfalski mir in Potop (zgodovina) · Poglej več »
Propad Španije v 17. stoletju
17.stoletje je obdobje, ki je v zgodovini španske monarhije zaznamovano z gospodarsko in socialno krizo, propadom ter izgubo nadvlade, vendar je vse našteto značilno za celoten mediteranski prostor.
Novo!!: Vestfalski mir in Propad Španije v 17. stoletju · Poglej več »
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Novo!!: Vestfalski mir in Prusija · Poglej več »
Raimondo Montecuccoli
Raimondo Montecuccoli (21. februar 1609 - 16. oktober 1680) je bil v Italiji rojen poklicni vojak, ki je služil Habsburški monarhiji.
Novo!!: Vestfalski mir in Raimondo Montecuccoli · Poglej več »
Rügen
Satelitski posnetek V Narodnem parku Jasmund Rügen (lat. Rugia) je največji otok v Nemčiji.
Novo!!: Vestfalski mir in Rügen · Poglej več »
Reichskammergericht
Zasedanje Cesarskega komornega sodišča Wetzlarju leta 1750 Reichskammergericht (latinsko Iudicium imperii, slovensko Cesarsko komorno sodišče) je bilo ena od dveh najvišjih sodnih ustanov v Svetem rimskem cesarstvu.
Novo!!: Vestfalski mir in Reichskammergericht · Poglej več »
Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo)
Zasedanje Reichstaga v Regensburgu leta 1640 (po gravuri Matthäusa Meriana Cesarski zbor (latinsko Dieta Imperii ali Comitium Imperiale; nemško Reichstag) je bil posvetovalni organ Svetega rimskega cesarstva.
Novo!!: Vestfalski mir in Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo) · Poglej več »
Renesansa
Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.
Novo!!: Vestfalski mir in Renesansa · Poglej več »
Republika Nizozemska
Republika sedmih združenih provinc (nizozemsko: Republiek der Zeven Verenigde Provinciën) ali Združene Nizozemske (Verenigde Nederlanden) ali na kratko Republika Nizozemska je zveza formalno suverenih provinc, ki niso hotele imeti nad seboj oblasti monarha in so svoje možnosti videle v svobodnem razvoju trgovine, pomorstva, podjetništva in kmetijstva.
Novo!!: Vestfalski mir in Republika Nizozemska · Poglej več »
Restitucijski edikt
Restitucijski edikt je odlok cesarja Ferdinanda II. z dne 6.
Novo!!: Vestfalski mir in Restitucijski edikt · Poglej več »
Reunije
Reunije (fr. réunions) so priključitve ozemelj Svetega rimskega cesarstva in Španske Nizozemske Franciji, ki jih je francoski kralj Ludvik XIV. nasilno izvedel v letih 1679-81.
Novo!!: Vestfalski mir in Reunije · Poglej več »
Rodbina Schönborn
Družinski grb Schönbornov Rodbina Schönborn je ime starodavne plemiške in posredovane nekdanje suverene družine nekdanjega Svetega rimskega cesarstva.
Novo!!: Vestfalski mir in Rodbina Schönborn · Poglej več »
Saška (volilna kneževina)
Grb volilne kneževine, vojvodine Saške Volilna kneževina, vojvodina Saška, tudi Volilna Saška (nemško: Kursachsen), je bila vladavina saškega vojvode in volilnega kneza v obdobju 1356-1806, približno na ozemlju današnje (Zgornje) Saške in Turingije.
Novo!!: Vestfalski mir in Saška (volilna kneževina) · Poglej več »
Samostan Maulbronn
Samostan Maulbronn je nekdanja cistercijanska opatija v središču mesta Maulbronn.
Novo!!: Vestfalski mir in Samostan Maulbronn · Poglej več »
Sedemnajst provinc
''Sedemnajst provinc'' Sedemnajst provinc je personalna unija vojvodin, grofij in gospostev, ki so si jih Habsburžani pridobili v obdobju 1477 -1543 na ozemlju, ki se približno pokriva z današnjim Beneluksom.
Novo!!: Vestfalski mir in Sedemnajst provinc · Poglej več »
Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Poljskem
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) imenuje kraje svetovne dediščine, ki so pomembni kot svetovna naravna ali kulturna dediščina.
Novo!!: Vestfalski mir in Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Poljskem · Poglej več »
Seznam salzburških škofov in nadškofov
Službo salzburškega nadškofa kot vodje salzburške nadškofije so opravljali naslednji ljudje.
Novo!!: Vestfalski mir in Seznam salzburških škofov in nadškofov · Poglej več »
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Novo!!: Vestfalski mir in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »
St. Gallen
St.
Novo!!: Vestfalski mir in St. Gallen · Poglej več »
Stade
Stade (uradno Hansestadt Stade, nizozemsko Hansestadt Stood) je mesto v Spodnji Saški na severu Nemčije.
Novo!!: Vestfalski mir in Stade · Poglej več »
Stolnica sv. Mavricija in Katarine, Magdeburg
Križni hodnik na južni strani ladje. Zatrepi na zadnji steni do bili do 19. stoletja leseni. Glavna ladja proti vzhodu Stolnica sv.
Novo!!: Vestfalski mir in Stolnica sv. Mavricija in Katarine, Magdeburg · Poglej več »
Stolnica svete Marije, Hamburg
Stolnica svete Marije v Hamburgu (nemško Sankt Mariendom, tudi Mariendom ali preprosto Dom ali Domkirche ali Hamburger Dom) je bila stolnica stare rimskokatoliške nadškofije (ne sme se zamenjati s sodobno Hamburško nadškofijo, 1994) ki se je leta 847 združila v personalno unijo z Bremensko škofijo, kasneje pa v resnični unijo, da bi od leta 1027 ustanovili nadškofijo Hamburg-Bremen.
Novo!!: Vestfalski mir in Stolnica svete Marije, Hamburg · Poglej več »
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Novo!!: Vestfalski mir in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »
Svobodno cesarsko mesto
V Svetem rimskem cesarstvu se skupni izraz Svobodno cesarsko mesto (nemško: Freie und Reichsstädte ali Freie Reichsstadt, latinsko: urbs imperialis libera), uporablja od 15.
Novo!!: Vestfalski mir in Svobodno cesarsko mesto · Poglej več »
Tolerančni patent
Tolerančni patent je izraz za serijo predpisov, ki jih je izdal cesar Jožef II. v okviru svojih reform v Habsburški monarhiji.
Novo!!: Vestfalski mir in Tolerančni patent · Poglej več »
Toul
Toul (nemško Tull) je naselje in občina v severovzhodni francoski regiji Loreni, podprefektura departmaja Meurthe-et-Moselle.
Novo!!: Vestfalski mir in Toul · Poglej več »
Tridesetletna vojna
Brez opisa.
Novo!!: Vestfalski mir in Tridesetletna vojna · Poglej več »
Triumf Frederika Hendrika
Triumf Frederika Hendrika, princa Oranskega, je slika flamskega baročnega slikarja Jacoba Jordaensa, podpisana in datirana spodaj levo »J JOR fec / 1652«.
Novo!!: Vestfalski mir in Triumf Frederika Hendrika · Poglej več »
Velika severna vojna
Velika severna vojna – tudi velika nordijska vojna – je bila vojna za prevlado na območju Baltskega morja v severni, srednji in vzhodni Evropi med leti 1700 in 1721. Tri zaveznice, Rusko cesarstvo in dve osebni uniji Saška-Poljska in Danska-Norveška, so marca 1700 napadle Švedsko kraljestvo, ki mu je kraljeval osemnajstletni kralj Karl XII. Kljub neugodnemu izhodiščnemu položaju je švedski kralj sprva zmagoval, tako da mu je uspelo iz vojne izločiti Dansko-Norveško (1700) in Saško-Poljsko (1706). Ko pa se je leta 1708 odločil, da v še enem poslednjem pohodu premaga Rusijo, je v bitki pri Poltavi julija 1709 doživel uničujoč poraz, in z njim tudi preobrat vojne sreče. Danska in Saška, spodbujeni ob porazu njunega nekdanjega nasprotnika, sta se ponovno vstopili v vojno proti Švedski. Odtlej pa do konca vojne so zavezniki ohranili pobudo in Švede prisilili v obrambo. Šele ko je švedski kralj, nerazumno obseden z vojno, jeseni 1718 padel med obleganjem Frederikshalda na Norveškem, se je vojna, v kateri je Švedska ni imela več kakršnegakoli upanja na zmago, lahko končala. Pogoji mirovnih pogodb iz Stockholma, Frederiksborga in Nystada so pomenili konec Švedske kot evropske velesile in sočasni vzpon Petra I. in leta 1721 ustanovljenega ruskega cesarstva.
Novo!!: Vestfalski mir in Velika severna vojna · Poglej več »
Verdun, Meuse
Verdun (do 1970 Verdun-sur-Meuse) je mesto in občina v severovzhodni francoski regiji Loreni, podprefektura departmaja Meuse.
Novo!!: Vestfalski mir in Verdun, Meuse · Poglej več »
Vojvodina Bavarska
Vojvodina Bavarska, sprva plemenska vojvodina, kasneje vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu.
Novo!!: Vestfalski mir in Vojvodina Bavarska · Poglej več »
Vojvodina Brabant
Vojvodina Brabant je bila država Svetega rimskega cesarstva, ustanovljena leta 1183.
Novo!!: Vestfalski mir in Vojvodina Brabant · Poglej več »
Vojvodina Braunschweig-Lüneburg
Vojvodina Braunschweig-Lüneburg je bila vojvodina Svetega rimskega cesarstva na območju današnje nemške zvezne dežele Spodnje Saške, v obdobju 1235-1806.
Novo!!: Vestfalski mir in Vojvodina Braunschweig-Lüneburg · Poglej več »
Volilna kneževina Bavarska
Volilna kneževina Bavarska, volilna kneževina Svetega rimskega cesarstva.
Novo!!: Vestfalski mir in Volilna kneževina Bavarska · Poglej več »
Wittelsbachi
Svetem rimskem cesarstvu pod oblastjo Witteslbachov so obarvana zeleno; 14. stoletje Grb iz 13. in 14. stoletja; belo-modri rombasti vzorec so prevzeli po rodbini Bogen. Rodbina Wittelsbach, južnonemška knežja rodbina, poznana od 11. stoletja, na položaju bavarskih kraljev do leta 1918.
Novo!!: Vestfalski mir in Wittelsbachi · Poglej več »
Zgodovina Španije
Španija se lahko pohvali z izjemno zgodovino.
Novo!!: Vestfalski mir in Zgodovina Španije · Poglej več »
Zgodovinska mestna hiša, Münster
Zgodovinska mestna hiša je v Münstru v Vestfaliji v Nemčiji na glavnem trgu nedaleč stolnice svetega Pavla, ene od znamenitosti mesta.
Novo!!: Vestfalski mir in Zgodovinska mestna hiša, Münster · Poglej več »
Znak Evropske dediščine
Znak evropske dediščine je priznanje, ki ga Evropska unija podeljuje objektom ali območjem, dokumentom, muzejem, arhivom, spomenikom ali dogodkom, ki so mejniki v ustvarjanju današnje združene Evrope in so zgled evropskega povezovanja ali evropskih vrednot.
Novo!!: Vestfalski mir in Znak Evropske dediščine · Poglej več »
1648
1648 (MDCXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: Vestfalski mir in 1648 · Poglej več »
24. oktober
24.
Novo!!: Vestfalski mir in 24. oktober · Poglej več »
Preusmerja sem:
Vestfalijski mir, Westfalski mir.
