Kazalo
115 odnosi: Ašdod, Aldobrandinijeve »tazze«, Antične rimske merske enote, Armazi, Avgustov tempelj, Batavska vstaja, Bazilika svetega Janeza v Lateranu, Betika, Cezar (naslov), Cremona, Dardanci, Davek na urin, Denarij, Domicijan, Domus Aurea, Družbena ureditev v antičnem Rimu, Esna, Fectio, Flavijci, Flavijev amfiteater (Puzzuoli), Forum, Gemonijske stopnice, Gnej Domicij Corbulon, II. legija Adiutrix, II. legija Augusta, III. legija Cirenajka, III. legija Gallica, IV. legija Flavia Felix, Jožef Flavij, Judovsko-rimske vojne, Julij Civil, Kapadokija (rimska provinca), Kilikija, Kirena, Kolizej, Kolizej, Ljubljana, Kolosej, Komagena, Komod, Korintska ožina, Kvint Kurcij Ruf, Kvintilijan, Latinske pravice, León, Španija, Leto štirih cesarjev, Likija, Likija in Pamfilija (rimska provinca), Limes Germanicus, Ljudska latinščina, Menora, ... Razširi indeks (65 več) »
Ašdod
Ašdod (hebrejsko אַשְׁדּוֹד, arabsko أَشْدُود Ašdud ali إِسْدُود Išdud) je šesto največje mesto in največje pristanišče v Izraelu.
Poglej Vespazijan in Ašdod
Aldobrandinijeve »tazze«
Aldobrandinijeve Tazze so komplet 12 srebrno pozlačenih stoječih posod v obliki plitve tazze, ki jih včasih opisujejo kot sklede ali posode.
Poglej Vespazijan in Aldobrandinijeve »tazze«
Antične rimske merske enote
Bronasti mernik (''modius'') iz 4. stoletja n. št. z napisom, da ustreza cesarskim predpisom o merah in utežeh Antični rimski merski sistem je bil zasnovan na helenskem merskem sistemu z egipčanskimi, hebrejskimi in mezopotamskimi primesmi.
Poglej Vespazijan in Antične rimske merske enote
Armazi
Armazi (gruzijsko: არმაზი) je kraj v Gruziji, 4 km jugozahodno od Mchete in 22 km severozahodno od Tbilisija.
Poglej Vespazijan in Armazi
Avgustov tempelj
Avgustov tempelj ali Tempelj Divusa Avgusta je bil velik tempelj, prvotno zgrajen v spomin na poveličanega prvega rimskega cesarja, Augusta.
Poglej Vespazijan in Avgustov tempelj
Batavska vstaja
Batavska vstaja leta 69-70 je bila vstaja germanskih in keltskih plemen v rimski provinci Spodnji Germaniji (sodobna južna Nizozemska in severno Porenje) proti Rimskemu cesarstvu.
Poglej Vespazijan in Batavska vstaja
Bazilika svetega Janeza v Lateranu
Nadbazilika Presvetega Odrešenika in svetega Janeza Krstnika ter Evangelista v Lateranu, rimska stolnica (italijansko: Santissimo Salvatore e Santi Giovanni Battista ed Evangelista in Laterano), znana tudi kot Papeška nadškofija svetega Janeza Lateranu, Sveti Janez Lateranski ali Lateranska bazilika je stolna cerkev rimske škofije v mestu Rim in služi kot sedež rimskega papeža.
Poglej Vespazijan in Bazilika svetega Janeza v Lateranu
Betika
Betika (latinsko), ena od treh cesarskih rimskih provinc v Hispaniji na Iberskem polotoku.
Poglej Vespazijan in Betika
Cezar (naslov)
Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.
Poglej Vespazijan in Cezar (naslov)
Cremona
Cremona (emilijsko Carmona, lombardsko Cremùna) je mesto in občina z okoli 70.000 prebivalci v severni Italiji v deželi Lombardija na levem bregu reke Pad sredi Padske nižine.
Poglej Vespazijan in Cremona
Dardanci
Zemljevid naselitve Ilirov Dardanci (grško Δαρδάνιοι, Dardanoi, tudi Δαρδανεις, Dardaneis; Δαρδανιαται, Dardaniatai) so bilo ilirski plemenski sklop z močnimi tračanskimi elementi, ki so živeli v Dardaniji, sedanjem Kosovu, južni Srbiji in severni Makedoniji.
Poglej Vespazijan in Dardanci
Davek na urin
Javno stranišče ''(vespasienne)'' na bulevarju Arago v Parizu) Davek na urin je med bolj nenavadnimi davki.
Poglej Vespazijan in Davek na urin
Denarij
Gornja vrsta od leve na desno: Rimska republika (157 pr. n. št.), Vespazijan (73 n. št.), Mark Avrelij (161 n. št.), Septimij Sever (194 n. št.) Spodnja vrsta od leve na desno: Karakala (199 n. št.), Julija Domna (200 n. št.), Elagabal (219 n. št.), Maksimin Tračan (236 n.
Poglej Vespazijan in Denarij
Domicijan
Domicijan (latinsko), 11.
Poglej Vespazijan in Domicijan
Domus Aurea
Domus Aurea (latinsko za 'Zlata hiša') je bila ogromna krajinsko urejena palača, ki jo je cesar Neron zgradil v središču starega Rima po velikem požaru leta 64., ki je uničil velik del mesta in plemiške vile na Palatinskem griču.
Poglej Vespazijan in Domus Aurea
Družbena ureditev v antičnem Rimu
Pladenj ''Po lovu'' iz četrtega stoletja (Seusov zaklad, najdišče ''Lacus Pelso'', danes Balatonsko jezero), z napisom v latinščini Rimsko cesarstvo je bilo izredno multikulturno in je imelo "precej osupljivo zmožnost povezovanja", da je ustvarilo občutek skupne identitete, čeprav je v svojem političnem sistemu več stoletij zajemalo zelo različna ljudstva.
Poglej Vespazijan in Družbena ureditev v antičnem Rimu
Esna
Esna (egipčanska arabščina إسنا IPA:, staroegipčansko: jwny.t ali tꜣ-snt; koptsko ⲥⲛⲏ Snē od tꜣ-snt; grški kojne Λατόπολις Latópolis ali πόλις Λάτων (Pólis Látōn) ali Λάττων (Lattōn); latinsko Lato) je mesto v Egiptu.
Poglej Vespazijan in Esna
Fectio
Fectio v prikazu poteka Spodnjegermanskega limesa Utrdba Vechten Nagrobnik Tračana Valensa, sina Bititralisa, 2. st.,Najdeno: Fectio,Razstavljeno: Rijksmuseum van Oudheden, Leiden Fectio, v stari nizozemščini znan kot Vechten, je bil rimski kastelum v provinci Spodnja Germanija, ustanovljen leta 4 ali 5 našega štetja.
Poglej Vespazijan in Fectio
Flavijci
Flávijci, tudi flávijska rodbina, je bila rodbina treh rimskih cesarjev, ki so vladali med letoma 69 in 96, ko je bil umorjen njen zadnji pripadnik.
Poglej Vespazijan in Flavijci
Flavijev amfiteater (Puzzuoli)
Flavijev amfiteater (italijansko Anfiteatro Flavio Puteolano) v Pozzuoliju, je tretji največji rimski amfiteater v Italiji.
Poglej Vespazijan in Flavijev amfiteater (Puzzuoli)
Forum
Forum v Jerashu, Jordanija; stebri so ostanki pokritega hodnika (stoa), kamor so trgovci v slabem vremenu postavili svoje stojnice Forum (lat. forum, mn. fora, dobesedno "mesto na prostem") je bil v Starem Rimu sprva naziv za ograjen prostor pred grobom, kasneje pa je dobil več pomenov.
Poglej Vespazijan in Forum
Gemonijske stopnice
Gemonijske stopnice (latinsko Scalae Gemoniae, italijansko Scale Gemonie) so bile stopnice v antičnem mestu Rimu.
Poglej Vespazijan in Gemonijske stopnice
Gnej Domicij Corbulon
Centrale Montemartini, Rim) Gnej Domicij Korbulon (Peltuinum ok. AD 7 – 67) je bil priljubljen rimski general, svak cesarja Kaligule in tast Domicijana.
Poglej Vespazijan in Gnej Domicij Corbulon
II. legija Adiutrix
II.
Poglej Vespazijan in II. legija Adiutrix
II. legija Augusta
Druga Avgustova legija (latinsko), rimska legija, ki jo je leta 43 pr.
Poglej Vespazijan in II. legija Augusta
III. legija Cirenajka
menapijskih enot Marka Antonija, s katerim je plačeval svoje legije; na hrbtni strani kovanca je napis LEG(ija) III in njen prapor (''aquilla'') III.
Poglej Vespazijan in III. legija Cirenajka
III. legija Gallica
III.
Poglej Vespazijan in III. legija Gallica
IV. legija Flavia Felix
Četrta legija Flavia Felix (latinsko, Četrta srečna flavijska legija), rimska legija, ki jo je leta 70 ustanovil cesar Vespazijan iz ostankov razpuščene IV. legije Macedonica.
Poglej Vespazijan in IV. legija Flavia Felix
Jožef Flavij
Jožef Flavij ali Titus Flavius Josephus (grško: Φλάβιος Ἰώσηπος) (Jeruzalem, 37 - c. 100), rojen Yosef ben Matityahu (hebrejsko יוסף בן מתתיהו, Yosef ben Matityahu) je bil rimsko-judovski zgodovinar iz prvega stoletja, ki se je rodil v Jeruzalemu - tedaj del rimske Judeje - očetu duhovniškega porekla in materi, ki je trdila kraljevsko poreklo.
Poglej Vespazijan in Jožef Flavij
Judovsko-rimske vojne
Judovsko-rimske vojne so bile niz velikih uporov Judov v rimski provinci Judeji proti Rimskemu cesarstvu.
Poglej Vespazijan in Judovsko-rimske vojne
Julij Civil
Rembrandts različica Zarota Batavcev pod vodstvom Klavdija Civila (1661/1662) Gaj Julij Civil (25 - ?) je vodil vstajo Batavijcev proti Rimljanom v letih 69.
Poglej Vespazijan in Julij Civil
Kapadokija (rimska provinca)
Kapadokija (latinsko), rimska provinca v vzhodni Mali Aziji z upravnim središčem v Cezareji.
Poglej Vespazijan in Kapadokija (rimska provinca)
Kilikija
Kilikija na zemljevidu Rimskega imperija okrog leta 125. Kilikija, današnja Çukurova, je bila antična pokrajina in upravna enota Rimskega cesarstva na jugovzhodni sredozemski obali Male Azije severno od Cipra.
Poglej Vespazijan in Kilikija
Kirena
Kirena je bilo starogrško in pozneje rimsko mesto blizu današnjega Šahhata v Libiji.
Poglej Vespazijan in Kirena
Kolizej
Ljubljanski Kolizej leta 2006 Kolizej (Coliseum) je tip monumentalne, večnamenske in večnadstropne zgradbe, ki se je razvil na področju Avstrije v drugi četrtini 19.
Poglej Vespazijan in Kolizej
Kolizej, Ljubljana
Palača Kolizej (po navadi le Kolizej; ColiseumBranko C. Šuštar: Spodnja Šiška - pušeljc Ljubljane: Arhivski zapisi s poti vasi v predmestje 1885 - 1914 (Zgodovinski arhiv Ljubljana, 1996), 297.) je nekdanja večstilna (neogotska, neorenesančna in neoklasicistična arhitektura), večnadstropna in večnamenska zgradba (kolizej), ki je bila zasnovana kot vojašnica, poslovni in stanovanjski objekt ter se je nahajala na Gosposvetski cesti 13 v Ljubljani.
Poglej Vespazijan in Kolizej, Ljubljana
Kolosej
Kolosêj, prvotno Flávijski amfiteáter (ali), je velikanski amfiteater sredi mesta Rim.
Poglej Vespazijan in Kolosej
Komagena
Komagena je antično armensko kraljestvo v jugovzhodni Mali Aziji v današnji Turčiji.
Poglej Vespazijan in Komagena
Komod
Komod (latinsko) je bil cesar Rimskega cesarstva, ki je od leta 177 do 180 vladal kot socesar s svojim očetom Markom Avrelijem, po očetovi smrti do leta 192 pa kot samostojen cesar, * 31. avgust 161, † 31. december 192.
Poglej Vespazijan in Komod
Korintska ožina
Korintska ožina je ozek pas zemljišča, ki povezuje polotok Peloponez s preostalo celinsko Grčijo v bližini mesta Korint.
Poglej Vespazijan in Korintska ožina
Kvint Kurcij Ruf
Kvint Kurcij Ruf (latinsko Quintus Curtius Rufus) je rimski zgodovinar, ki je živel v času vladavine rimskega cesarja Klavdija (41-54 n. št.) ali Vespazijana (69-79 n. št.). Njegovo edino ohranjeno delo, Historiae Alexandri Magni, je biografija Aleksandra Velikega v latinščini v desetih knjigah, od katerih sta prvi dve izgubljeni, preostalih osem pa je nepopolnih.
Poglej Vespazijan in Kvint Kurcij Ruf
Kvintilijan
Mark Fabij Kvintilijan (lat. Marcus Fabius Quintilianus), rimski retorik španskega rodu.
Poglej Vespazijan in Kvintilijan
Latinske pravice
Casino v Latium adiectum v sedanji Latinski dolini, kjer je bila ustanovljena latinska kolonija Latinske pravice ali latinsko državljanstvo (latinsko ali) je bil niz pravic, uzakonjenih v rimskem pravu, ki so se sprva podeljevale samo Latincem, se pravi prebivalcem Lacija (Latium vetus) in njihovi kolonij (Latium adiectum).
Poglej Vespazijan in Latinske pravice
León, Španija
León (španščina; leoneško Llión /Lleon) je mesto in občina v Španiji, glavno mesto province León, del avtonomne skupnosti Kastilja in Leon, na severozahodu Iberskega polotoka.
Poglej Vespazijan in León, Španija
Leto štirih cesarjev
Rimsko cesarstvo leta 69. Po smrti cesarja Nerona so položaj rimskega cesarja v enem samem letu zasedli kar štirje vplivni rimski plemiči. Leto štirih cesarjev je bilo leto 69, ko so v Rimskem cesarstvu zaporedoma vladali štirje cesarji: Galba, Oton, Vitelij in Vespazijan.
Poglej Vespazijan in Leto štirih cesarjev
Likija
Karta Likije z najpomembnejšimi antičnimi mesti (bele točke), gorami (rdeče točke) in rekami Provinca Antalya Likija (likijsko 𐊗𐊕𐊐𐊎𐊆𐊖, Trm̃mis, hetitsko Lukka, grško, Lukía, turško Likya) je bila geopolitična pokrajina v Anatoliji v sedanjih turških provincah Antalya in Muğla na obali Sredozemskega morja in Burdur v celinskem delu Anatolije.
Poglej Vespazijan in Likija
Likija in Pamfilija (rimska provinca)
Likija in Pamfilija (latinsko), provinca Rimskega cesarstva v južni Mali Aziji.
Poglej Vespazijan in Likija in Pamfilija (rimska provinca)
Limes Germanicus
(latinsko za germansko mejo) je v sodobnem času ime mejne črte fortifikacij, ki so omejevale antične rimske province Germania Inferior, Germania Superior in Raetia, ki so ločevale Rimsko cesarstvo in nepokorjena germanska plemena od leta 83 do približno 260 našega štetja.
Poglej Vespazijan in Limes Germanicus
Ljudska latinščina
Ljudska ali vulgarna latinščina (lat. vulgus - ljudstvo) je bil pogovorni jezik neizobraženega sloja v Italiji in provincah.
Poglej Vespazijan in Ljudska latinščina
Menora
Rekonstrukcija tempeljske menore, ki jo je ustvaril Tempeljski inštitut Menóra (hebrejska izgovarjava: ) je v Svetem pismu opisana kot antični hebrejski svečnik s sedmimi svetilkami (šest vej), narejen iz čistega zlata in uporabljen v tabernaklju (prenosnem zemeljskem bivališču izraelskega Boga), ki ga je postavil Mojzes v puščavi in pozneje v templju v Jeruzalemu.
Poglej Vespazijan in Menora
Neronov kolos
Lega Neronovega kolosa na karti Rima Neronov kolos (latinsko) je bil ogromen, 30 m visok bronast kip cesarja Nerona (vladal 37-68 n. št.), ki je stal v preddverju njegove vile Domus Aurea na severni strani Palatina.
Poglej Vespazijan in Neronov kolos
Neviodunum
Ostanki Neviodunuma Neviodunum (dobesedno Novo mesto) je bila rimska naselbina na področju današnjega kraja Drnovo na Krškem polju.
Poglej Vespazijan in Neviodunum
Noviomagus Reginorum
Noviomagus Reginorum je bilo rimsko mesto v provinci Britanija, ki se danes imenuje Chichester in stoji v današnji angleški grofiji Zahodni Sussex.
Poglej Vespazijan in Noviomagus Reginorum
Pafos
Pafos je obmorsko mesto na jugovzhodu Cipra in glavno mesto okrožja Pafos.
Poglej Vespazijan in Pafos
Papež Lin
Papež Lin, sveti, mučenec; drugi papež, * okrog Kr.
Poglej Vespazijan in Papež Lin
Papež Sikst V.
Papež Sikst V. (rojen kot Felice Piergentile da Montalto oziroma: Felice Peretti, pa tudi samo Montalto, OFM Conv), italijanski minorit, rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 13. december 1521, Grottamare, † 27. avgust 1590 Rim (Papeška država, danes: Italija) Papež je bil med letoma 1585 in 1590.
Poglej Vespazijan in Papež Sikst V.
Patara
Pátara (likijsko 𐊓𐊗𐊗𐊀𐊕𐊀, Pttara), kasneje preimenovana v Arsinoe (grško, Arsinón), je bila cvetoče mesto in trgovsko središče na jugozahodni sredozemski obali Likije v bližini sedanjega majhnega turškega mesta Gelemiş v Provinci Antalya.
Poglej Vespazijan in Patara
Plovdiv
Plovdiv je drugo največje mesto v Bolgariji in središče okraja Plovdiv.
Poglej Vespazijan in Plovdiv
Predor
Predori na A1 proti Slovenskim Konjicam Predòr je pot skozi goro, pod površjem zemlje ali pod vodo.
Poglej Vespazijan in Predor
Pretorijska straža
Pretorijska straža (latinsko) so bili posebej izbrani rimski legionarji, ki so bili osebna straža cesarja in pomembnih vojskovodij.
Poglej Vespazijan in Pretorijska straža
Principat
Gaj Avgust Oktavijan, prvi rimski cesar v obdobju principata Principat je splošno uveljavljen naziv za državno ureditev, ki jo je v Rimskem cesarstvu vzpostavil prvi cesar Gaj Avgust Oktavijan (vladal 27 pr. n. št.-14 n. št.). Končal se je leta 284, ko je po krizi tretjega stoletja, v kateri so se na rimskem prestolu stalno menjavali cesarji uzurpatorji, ki so jih kar po vrsti samovoljno proglašali vojaki po celem cesarstvu, na rimski prestol prišel cesar Dioklecijan.
Poglej Vespazijan in Principat
Prva judovsko-rimska vojna
Prva judovsko-rimska vojna (66-73) (hebrejsko המרד הגדול, latinsko), včasih tudi velika judovska vstaja, je bila prva od treh velikih vstaj Judov v rimski provinci Judeji proti Rimskemu imperiju.
Poglej Vespazijan in Prva judovsko-rimska vojna
Ratiaria
Severni Balkan v 6. stoletju dekurionu in pontifiku rimske kolonije Ratiaria; napis se glasi: D (is) M (Anibus) / L (uci) Tetti / Rufi dec(urionis) / Pontif (ICIS) / col (onia) Svet (Iaria) / Fonteia / nus frat (s); lapidarij Narodnega arheološkega institute in muzeja, Sofija Ratiaria Raetiaria, Retiaria, Reciaria ali Razaria (bolgarsko Рациария, Raciarija, grško, Razaría metrópolis) je bilo mesto, ki so ga v 4.
Poglej Vespazijan in Ratiaria
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Vespazijan in Rim
Rimska Britanija
Rimska Britanija (latinsko), del Velike Britanije, ki je od leta 43 do leta 410 pripadal Rimskemu cesarstvu.
Poglej Vespazijan in Rimska Britanija
Rimska umetnost
Rimska umetnost se nanaša na vizualne umetnosti, ki so nastale v antičnem Rimu in na ozemlju rimskega imperija.
Poglej Vespazijan in Rimska umetnost
Rimski amfiteater
Rimski amfiteater je amfiteater - veliko, krožno ali ovalno prizorišče na prostem z dvignjenimi sedeži - ki so jih gradili stari Rimljani.
Poglej Vespazijan in Rimski amfiteater
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Vespazijan in Rimsko cesarstvo
Roma (mitologija)
V starodavni rimski veri je bila Roma žensko božanstvo, ki je poosebljalo mesto Rim in širše rimsko državo.
Poglej Vespazijan in Roma (mitologija)
Sabinci
Sabinci (latinsko, starogrško, Sabĩnoi, italijansko Sabini) so bili italsko ljudstvo, ki je živelo v osrednjih Apeninih in pred ustanovitvijo Rima v Laciju severno od Ania.
Poglej Vespazijan in Sabinci
Sefardski Judje
Sefardski Judje ali Sefardi (iz hebrejščine ספרדים, «Judje iz Španije»), so Judje, ki so živeli v Španiji do leta 1492 ter vsi njihovi potomci, ki živijo na Iberskem polotoku ali drugih koncih sveta, vendar ostajajo povezani s špansko kulturo.
Poglej Vespazijan in Sefardski Judje
Selevkija Pierija
Selevkija v Pieriji (grško Σελεύκεια ἐν Πιερίᾳ), kasneje preimenovana v Suedijo, je bila v antiki najpomembnejše pristaniško mesto Antiohije na Orontu.
Poglej Vespazijan in Selevkija Pierija
Sesterc
Sesterc cesarja Galiena (253–268) Sesterc (latinsko ali samo) je bil rimski kovanec, ki se je sprva imenoval semis-tertius – poltretji, ker je bil vreden 2 ½ asa.
Poglej Vespazijan in Sesterc
Seznam latinskih izrekov
To je seznam nekaterih latinskih in starorimskih izrekov in rekov, urejenih po abecedi, s slovenskimi prevodi in pomenom.
Poglej Vespazijan in Seznam latinskih izrekov
Seznam rimskih cesarjev
Gaj Avgust Oktavijan, prvi rimski cesar v obdobju principata. Rimski cesar je dokaj sodoben pojem, ki uspešno opisuje položaj posameznikov, ki so imeli vrhovno oblast v Rimskem cesarstvu.
Poglej Vespazijan in Seznam rimskih cesarjev
Seznam rimskih uzurpatorjev
Seznam rimskih uzurpatorjev vsebuje uzurpatorje v Rimskem cesarstvu do leta 476.
Poglej Vespazijan in Seznam rimskih uzurpatorjev
Seznam rimskih vojskovodij
Seznam rimskih vojskovodij.
Poglej Vespazijan in Seznam rimskih vojskovodij
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Poglej Vespazijan in Seznam zgodovinskih vsebin
Sirija (rimska provinca)
Sirija, zgodnja rimska provinca.
Poglej Vespazijan in Sirija (rimska provinca)
Somerset (grofija)
Ovčjereja v grofiji Somerset Somerset je grofija na jugozahodu Anglije.
Poglej Vespazijan in Somerset (grofija)
Svetišče Afrodite Pafijske
Svetišče Afrodite Pafijske je bilo svetišče v starodavnem Pafosu na Cipru, posvečeno boginji Afroditi.
Poglej Vespazijan in Svetišče Afrodite Pafijske
Svetonij
Gaj Svetonij Trankvil (latinsko) je bil rimski zgodovinar, pisec in državni uradnik, * okoli 69, † po letu 122.
Poglej Vespazijan in Svetonij
Tarraco
Tarraco je starodavno ime sedanjega španskega mesta Tarragona v Kataloniji.
Poglej Vespazijan in Tarraco
Tempelj Izide in Serapisa
Tempelj Izide in Serapisa je bil dvojni tempelj v Rimu, namenjen egiptovskim božanstvom Izidi in Serapisu na Marsovem polju, neposredno vzhodno od Saepta Julie.
Poglej Vespazijan in Tempelj Izide in Serapisa
Tempelj kapitolskega Jupitra
Tempelj Jupitra Optimusa Maximusa (Jupiter Najboljši in Največji), znan tudi kot tempelj kapitolskega Jupitra (lat. Aedes Iovis Optimi Maximi Capitolini, italijansko Tempio di Giove Ottimo Massimo) je bil najpomembnejši tempelj v antičnem Rimu, in je stal na Kapitolskem griču.
Poglej Vespazijan in Tempelj kapitolskega Jupitra
Tit
Tit je moško osebno ime.
Poglej Vespazijan in Tit
Tit Flavij
Tit Flavij (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal leta 79-81, * 30.
Poglej Vespazijan in Tit Flavij
Titov slavolok, Rim
Titov slavolok (ital. Arco di Tito; latinščina Arcus Titi) je triumfalni slavolok iz 1.
Poglej Vespazijan in Titov slavolok, Rim
Toulouse
Toulouse Bazilika sv. Sernina, Toulous Stolnica sv. Štefana, Toulouse Pont Neuf na Garoni Toulouse (okcitansko Tolosa) je glavno mesto in občina južne francoske regije Oksitanije, departmaja Haute-Garonne (Zgornja Garona) in zgodovinsko glavno mesto province Languedoc.
Poglej Vespazijan in Toulouse
Trajanove terme
Sodobna rekonstrukcija kompleksa. Trajanove terme so bile mogočne terme, kopališki in rekreacijski kompleks, zgrajen v antičnem Rimu od leta 104.
Poglej Vespazijan in Trajanove terme
Trgovska pot
Trgovska pot je logistično omrežje, opredeljeno kot niz poti in postankov, ki se uporabljajo za komercialni prevoz tovora.
Poglej Vespazijan in Trgovska pot
Ulpia Noviomagus Batavorum
Model vojaškega tabora na Hunnerbergu, razstavljen v ''Muzej Het Valkhof'' v Nijmegenu Ulpia Noviomagus Batavorum je ime mesta Nijmegen v poznorimskem času; predpona Ulpia se nanaša na cesarja Marcus Ulpius Trajana, zaradi česar je mogoče datirati ime v leto 104 našega štetja.
Poglej Vespazijan in Ulpia Noviomagus Batavorum
Umm Qais
Umm Qais ali Qays je mesto na severu Jordanije, ki je v glavnem znano po bližini ruševin starodavne Gadare (v nekaterih besedilih Gedaris), tudi nekdanja škofija in sedanja rimskokatoliška naslovna škofija.
Poglej Vespazijan in Umm Qais
Uzurpator
Uzurpator (iz latinskega usurpatio – prilaščanje, prisvajanje) je posameznik ali skupina posameznikov, ki s silo in brez pravne osnove pridobi in ohranja oblast ali pravice drugega.
Poglej Vespazijan in Uzurpator
V. legija Macedonica
Peta makedonska legija (latinsko), rimska legija, ki sta jo v prvi sestavi leta 43 pr.
Poglej Vespazijan in V. legija Macedonica
Ventotene
Ventotene (lokalno Vientutene; Pandataria ali Pandateria, iz Pandatería ali Πανδατωρία) je eden od otokov Pontinskega otočja, ki leži pred obalo mesta Gaeta.
Poglej Vespazijan in Ventotene
Via Flaminia
Potek ''Via Flaminia''; purpurna pot je ''Via Flaminia nova''. Via Flaminia je bila antična rimska cesta, ki je vodila iz Rima čez Apenine do Ariminuma (sodobni Rimini) na obali Jadranskega morja, zaradi razbrazdanosti gora pa je bila glavna možnost, ki so jo Rimljani uporabljali za pot med Etrurijo, Lacijem, Kampanijo in Padsko dolino.
Poglej Vespazijan in Via Flaminia
VII. legija Gemina
Tarakonski Hispaniji, kjer je ostala do 4. stoletja VII.
Poglej Vespazijan in VII. legija Gemina
VIII. legija Augusta
VIII.
Poglej Vespazijan in VIII. legija Augusta
Vitelij
Vitelij (latinsko), 8. cesar Rimskega cesarstva, ki je v letu štirih cesarjev vladal osem mesecev od 16. aprila do 22. decembra 69, * 24. september 15, † 22. december 69.
Poglej Vespazijan in Vitelij
Vodnjak štirih rek, Bernini
Vodnjak štirih rek (italijansko Fontana dei Quattro Fiumi) je vodnjak ali vodna fontana na trgu Piazza Navona v Rimu v Italiji.
Poglej Vespazijan in Vodnjak štirih rek, Bernini
Vologas I.
Vologas I. Partski (perzijsko ولاش يکم), včasih tudi Vologes, v zoroastrskih besedilih Valahš (perzijsko بلاش, Balāš), veliki kralj Partskega cesarstva, ki je vladal približno od leta 51 do 78 n. št, * ni znano, † okoli leta 78.
Poglej Vespazijan in Vologas I.
Volubilis
Volubilis (arabsko: وليلي) je deloma izkopano rimsko mesto v severnem Maroku blizu Meknesa med Fesom in Rabatom.
Poglej Vespazijan in Volubilis
X. legija Gemina
Deseta legija Gemina (slovensko Dvojčica, latinsko Legio decima Gemina), ena od štirih rimskih legij, s katerimi je Julij Cezar leta 58 pr.
Poglej Vespazijan in X. legija Gemina
XIII. legija Gemina
Legio XIII Gemina (slovensko XIII. legija Dvojčica) je bila legija rimske cesarske armade.
Poglej Vespazijan in XIII. legija Gemina
XVI. legija Flavia Firma
Siriji XVI.
Poglej Vespazijan in XVI. legija Flavia Firma
XVI. legija Gallica
Spodnji Germaniji XVI.
Poglej Vespazijan in XVI. legija Gallica
XVIII. legija
Nagrobnih napis za Gaja Pompeja Prokula, tretjega sina Gaja, vojaškega tribuna XVIII. legije, prefekta inženircev s častnim nazivom sevirja konjeniških enot; Museo Epigrafico, Terme di Diocleziano, Rim Epitaf Marka Celija, centurija XVIII. (XIIX.) legije Osemnajsta legija (latinsko Legio duodevigesima, pisano z XVIII ali XIIX), rimska legija, ustanovljena okoli leta 41 pr.
Poglej Vespazijan in XVIII. legija
XXI. legija Rapax
XXI.
Poglej Vespazijan in XXI. legija Rapax
Zgodovina Rimskega cesarstva
Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.
Poglej Vespazijan in Zgodovina Rimskega cesarstva
Zgodovine (Tacit)
Incipit dela ''Historiae'' v editio princeps. Zgodovine je rimska zgodovinska kronika Tacita.
Poglej Vespazijan in Zgodovine (Tacit)
Zidani Most
Zídani Móst je razpotegnjeno naselje z dobrimi 200 prebivalci v Občini Laško v soteski ob izlivu reke Savinje v Savo.
Poglej Vespazijan in Zidani Most
1. julij
1.
Poglej Vespazijan in 1. julij
21. december
21.
Poglej Vespazijan in 21. december
30
30 (XXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Vespazijan in 30
Prav tako znan kot Vespasian, Vespazian.