Hitreje kot brskalnik!
98 odnosi: Adrasteja (luna), Alkan, Amorski asteroid, Asteroid, Asteroidna luna, Atlas (luna), Bleda modra pika, Brans-Dickeova teorija, Cassini, Cassini-Huygens, Christiaan Huygens, Edward Emerson Barnard, Ekliptika, Enkelad, Ernst Wilhelm Leberecht Tempel, Eugène Michel Antoniadi, Fobos (luna), Galileo (sonda), Genesis (vesoljska sonda), Gerard Peter Kuiper, HMS Beagle, Ionski pogon, Japet (luna), Jedrska energija, Juno (vesoljsko plovilo), Jupiter, Jupitrovi naravni sateliti, Karl Wilhelm Reinmuth, Komet Tempel 1, Konstantin Edvardovič Ciolkovski, Laboratorij za reaktivni pogon, Lagrangeeva točka, Mariner 10, Mariner 5, Mariner 9, Mars, Marsovi naravni sateliti, Naravni satelit, Naseljivi planet, Neprava barva, Neptun, Nezemeljsko življenje, Obraz na Marsu, Ogljikovodik, Osončje, Pioneer 10, Pioneer 11, Planet X, Plošča s Pioneerja 10, Plutonij, ..., Počasniki, Prapok, Pristanek na Luni, Program Luna, Program Mariner, Program Viking, Program Voyager, Raketoplan Atlantis, Raziskovanje Marsa, SAR (radar), Satelit, Seznam astronomskih vsebin, Space Shuttle, Stardust (sonda), Svetlobno leto, Tesla (enota), Titan (luna), Trojanski satelit, Uran (planet), Uranovi naravni sateliti, Vega, Velika rdeča pega, Veliki Atraktor, Venus Express, Vesoljska tekma, Vesoljsko plovilo, Voyager 1, Voyager 2, 12. november, 12. september, 14. julij, 14. junij, 15. september, 1959, 1964, 1966, 1967, 1970, 1989, 20. avgust, 2004, 2014, 2061: Tretja odiseja, 21 Lutecija, 27. avgust, 3. november, 433 Eros, 5535 Annefrank. Razširi indeks (48 več) »
Adrasteja (luna)
Adrasteja (grško Αδράστεια: Adrásteia) je Jupitrov naravni satelit (luna).
Novo!!: Vesoljska sonda in Adrasteja (luna) · Poglej več »
Alkan
Model molekule metana Alkani, znani tudi kot parafini, so kemijske spojine ogljika (C) in vodika (H).
Novo!!: Vesoljska sonda in Alkan · Poglej več »
Amorski asteroid
Amorski asteroid ali Amorec je asteroid iz skupine blizuzemeljskih asteroidov, ki so jih poimenovali po asteroidu Amor.
Novo!!: Vesoljska sonda in Amorski asteroid · Poglej več »
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Novo!!: Vesoljska sonda in Asteroid · Poglej več »
Asteroidna luna
243 Ida in njena luna Daktil. Asteroidna luna je asteroid, ki kroži okoli drugega asteroida kot naravni satelit.
Novo!!: Vesoljska sonda in Asteroidna luna · Poglej več »
Atlas (luna)
Átlas (grško Άτλας: Átlas) je Saturnov notranji naravni satelit.
Novo!!: Vesoljska sonda in Atlas (luna) · Poglej več »
Bleda modra pika
Z razdalje 6 milijard kilometrov je Zemlja majhna pika (približno na sredini slike, v rjavem pasu na desni strani) Z zeleno je označena približna lokacija Voyagerja 1, ko je bila narejena fotografija Bleda modra pika (v izvirniku) je znana fotografija Zemlje, ki jo je leta 1990 posnela ameriška vesoljska sonda Voyager 1.
Novo!!: Vesoljska sonda in Bleda modra pika · Poglej več »
Brans-Dickeova teorija
Brans-Dickeova teorija gravitacije (včasih tudi Jordan-Brans-Dickeova teorija) je v teoretični fiziki teorija gravitacije, ki se razlikuje od Einsteinove splošne teorije relativnosti.
Novo!!: Vesoljska sonda in Brans-Dickeova teorija · Poglej več »
Cassini
Cassini je bil priimek več ljudi.
Novo!!: Vesoljska sonda in Cassini · Poglej več »
Cassini-Huygens
Umetniški prikaz utirjanja sonde Cassini v tirnico okrog Saturna. Centaur. Laboratoriju za reaktivni pogon (JPL) med preizkušanjem, 1997. Cassini-Huygens je skupni projekt vesoljskih agencij NASA, ESA in ASI in je vesoljska sonda, namenjena preučevanju Saturna in njegovih naravnih satelitov.
Novo!!: Vesoljska sonda in Cassini-Huygens · Poglej več »
Christiaan Huygens
Christiaan Huygens (Hugenius, Huyghens), nizozemski astronom, fizik in matematik, * 14. april 1629, Haag, Nizozemska, † 8. julij 1695, Haag.
Novo!!: Vesoljska sonda in Christiaan Huygens · Poglej več »
Edward Emerson Barnard
Edward Emerson Barnard, ameriški astronom, * 16. december 1857, Nashville, Tennessee, ZDA, † 6. februar 1923, Williams Bay, Wisconsin, ZDA.
Novo!!: Vesoljska sonda in Edward Emerson Barnard · Poglej več »
Ekliptika
Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).
Novo!!: Vesoljska sonda in Ekliptika · Poglej več »
Enkelad
Enkelad (Enkélados) je Saturnov naravni satelit.
Novo!!: Vesoljska sonda in Enkelad · Poglej več »
Ernst Wilhelm Leberecht Tempel
Ernst Wilhelm Leberecht Tempel, nemški astronom, * 4. december 1821, Niedercunnersdorf, Saška, Nemčija, † 16. marec 1889, Arcetri, Italija.
Novo!!: Vesoljska sonda in Ernst Wilhelm Leberecht Tempel · Poglej več »
Eugène Michel Antoniadi
Eugène Michel Antoniadi (tudi Eugenios Antoniadi), grški astronom turškega rodu, * 10. marec 1870, Konstantinopel, Turčija, † 10. februar 1944, Pariz, Francija.
Novo!!: Vesoljska sonda in Eugène Michel Antoniadi · Poglej več »
Fobos (luna)
Fóbos je eden od dveh Marsovih naravnih satelitov in je večji od Deimosa.
Novo!!: Vesoljska sonda in Fobos (luna) · Poglej več »
Galileo (sonda)
Sonda med sestavljanjem Galileo je bila prva vesoljska sonda brez človeške posadke, ki jo je izstrelila NASA ter je bila namenjena proučevanju planeta Jupiter in njegovih lun.
Novo!!: Vesoljska sonda in Galileo (sonda) · Poglej več »
Genesis (vesoljska sonda)
Umetniška upodobitev sonde v razprti konfiguraciji Genesis je bila vesoljska sonda, izstreljena 8. avgusta 2001 z namenom zbrati 10 do 20 μg vzorcev sončnega vetra, s katerimi bi znanstveniki raziskovali nastanek Osončja in zgradbo Sonca.
Novo!!: Vesoljska sonda in Genesis (vesoljska sonda) · Poglej več »
Gerard Peter Kuiper
Gerard Peter Kuiper, rojen Gerrit Pieter Kuiper, ameriški astronom nizozemskega rodu, * 7. december 1905, Harenkarspel, Severna Holandija, Nizozemska, † 23. december 1973, Mexico City, Mehika.
Novo!!: Vesoljska sonda in Gerard Peter Kuiper · Poglej več »
HMS Beagle
HMS Beagle na akvarelu Owena Stanleya, 1841 HMS Beagle je bila brig razreda cherokee, z 10 topovi, v lasti Kraljeve mornarice.
Novo!!: Vesoljska sonda in HMS Beagle · Poglej več »
Ionski pogon
Preskus ionskega pogona Ionski pogon je vrsta pogona za vesoljska plovila.
Novo!!: Vesoljska sonda in Ionski pogon · Poglej več »
Japet (luna)
Japet (grško Ιαπετός: Iapetós) je sedemnajsti od Saturnovih znanih naravnih satelitov in je tretji največji.
Novo!!: Vesoljska sonda in Japet (luna) · Poglej več »
Jedrska energija
vrelovodnega reaktorja, ki je v zgradbi s kupolasto streho Jêdrska energíja je energija, sproščena pri jedrski reakciji, kot so jedrski razpad, razcep jedra in jedrsko zlivanje.
Novo!!: Vesoljska sonda in Jedrska energija · Poglej več »
Juno (vesoljsko plovilo)
Upodobitev plovila Juno Juno je vesoljska sonda programa New Frontiers, ki ga je NASA izstrelila 5.
Novo!!: Vesoljska sonda in Juno (vesoljsko plovilo) · Poglej več »
Jupiter
Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.
Novo!!: Vesoljska sonda in Jupiter · Poglej več »
Jupitrovi naravni sateliti
Jupiter ima 79 potrjenih naravnih satelitov, tako da je v Osončju planet z največ naravnimi sateliti z dovolj stabilnimi tiri.
Novo!!: Vesoljska sonda in Jupitrovi naravni sateliti · Poglej več »
Karl Wilhelm Reinmuth
Karl Wilhelm Reinmuth, nemški astronom, * 4. april 1892, Heidelberg, Nemčija, † 6. maj 1979.
Novo!!: Vesoljska sonda in Karl Wilhelm Reinmuth · Poglej več »
Komet Tempel 1
Komet Tempel 1 (uradna oznaka je 9P/Tempel) je periodični komet z obhodno dobo 5,5 let.
Novo!!: Vesoljska sonda in Komet Tempel 1 · Poglej več »
Konstantin Edvardovič Ciolkovski
vesoljske ladje Ciolkovskega, iz rokopisa ''Свободное пространство'', 1883 Skica aerostata Ciolkovskega iz članka ''Возможен ли металлический аэростат'', ''Nauka i žizn'', 1893, 51 - 52, str. 809 Konstantin Edvardovič Ciolkovski (rusko Константи́н Эдуа́рдович Циолко́вский), ruski matematik, fizik, letalski, raketni konstruktor, inženir, pedagog in pisatelj, * 17. september 1857, Iževskoje, Rjazanska gubernija, Ruski imperij (sedaj republika Udmurtija, Rusija), † 19. september 1935, Kaluga, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).
Novo!!: Vesoljska sonda in Konstantin Edvardovič Ciolkovski · Poglej več »
Laboratorij za reaktivni pogon
Kompleks zgradb Laboratorija v Pasadeni. ''Z dovoljenjem NASA/JPL-Caltech.'' Nadzorna soba v Laboratoriju. ''Z dovoljenjem NASA/JPL-Caltech.'' Laboratorij za reaktivni pogon (izvirno; kratica JPL) je Nasino raziskovalno središče v Pasadeni in La Cañada Flintridgeu pri Los Angelesu v Kaliforniji, ZDA.
Novo!!: Vesoljska sonda in Laboratorij za reaktivni pogon · Poglej več »
Lagrangeeva točka
Konturni graf razpoložljivega potenciala problema dveh teles (Sonce in Zemlja), kaže 5 Lagrangeevih točk. Lagrangeeve tóčke (tudi L-točke ali libracijske točke) v nebesni mehaniki predstavljajo pet leg v medplanetarnem prostoru, v katerih lahko rečemo, da manjše telo, na katerega vpliva le gravitacija, teoretično miruje glede na dve večji telesi, kot na primer satelit glede na Zemljo in Luno.
Novo!!: Vesoljska sonda in Lagrangeeva točka · Poglej več »
Mariner 10
Sonda Mariner 10. raketo nosilko Atlas-Centaur (#34). Mariner 10 je bila zadnja medplanetarna vesoljska sonda v Nasinem vesoljskem Programu Mariner, ki je obletela planet Merkur leta 1975.
Novo!!: Vesoljska sonda in Mariner 10 · Poglej več »
Mariner 5
Mariner 5 Mariner 5 je bila vesoljska sonda v Nasinem medplanetarnem vesoljskem Programu Mariner, ki naj bi jo poslali proti Marsu, vendar so jo izboljšali in prilagodili za polet proti Veneri.
Novo!!: Vesoljska sonda in Mariner 5 · Poglej več »
Mariner 9
raketo nosilko Atlas-Centaur (#23) Mariner 9 je bila Nasina medplanetarna vesoljska sonda iz Programa Mariner.
Novo!!: Vesoljska sonda in Mariner 9 · Poglej več »
Mars
Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.
Novo!!: Vesoljska sonda in Mars · Poglej več »
Marsovi naravni sateliti
Foobos (zgoraj) in Deimos (spodaj) Mars ima dva naravna satelita Deimos in Fobos, ki sta verjetno zajeta asteroida.
Novo!!: Vesoljska sonda in Marsovi naravni sateliti · Poglej več »
Naravni satelit
Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog pvečjega spremljevalca Harona, kar včasih obravnavajo kot edini dvojni planet v našem Osončju.
Novo!!: Vesoljska sonda in Naravni satelit · Poglej več »
Naseljivi planet
Zemlji, saj je trenutno edini znani planet, ki vzdržuje življenje oživljenega Marsa Naseljívi planét je planet ali naravni satelit (redkeje tudi asteroid), ki je zmožen razviti in ohranjati življenje.
Novo!!: Vesoljska sonda in Naseljivi planet · Poglej več »
Neprava barva
Galileo'' ob njenem prehodu sistema Zemlja-Luna 8. decembra 1992 Neprava barva se nananaša na slike, fotografije ipd., ki prikazujejo objekte v barvah, različnih od tistih, ki bi jih prikazovale prave fotografije.
Novo!!: Vesoljska sonda in Neprava barva · Poglej več »
Neptun
Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni ledeni orjak (do leta 1990 je spadal v kategorijo plinastih orjakov) v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto. Okrog tega modrega planeta so bili odkriti šibki temni obroči, ki pa so manj izdatni kot Saturnovi. Ob njihovem odkritju so sprva domnevali, da niso zaključeni, vendar so podatki z vesoljskega plovila Voyager 2 to domnevo ovrgli. Neptun ima tudi vetrove, ki pihajo s hitrostjo 2000 km/h, v ozračju pa so znatne količine vodika, helija in metana, ki dajejo planetu značilno modro barvo. Ob mimoletu Voyagerja 2 leta 1989 se je na južni polobli nahajala Velika temna pega, primerljiva z Veliko rdečo pego planeta Jupitra. Neptun dokazano obkroža 14 lun. Neptunovo največjo luno Triton označujejo njen vzvratni tir, izredno nizke temperature (38 K) in zelo redka (14 mikrobarov) atmosfera iz dušika in metana. Zaradi svojega modrega izgleda se planet imenuje po rimskem bogu morja Neptunu. Njegov astronomski simbol predstavlja stilizirani trizob. Neptun je bil odkrit 23. septembra 1846 in ga je do sedaj obiskala samo ena vesoljska sonda; Voyager 2 je letel mimo 25. avgusta 1989. V letu 2003 je bil predstavljen predlog, da bi izvedli odpravo Neptunov orbiter s sondami, ki bi imela podobne raziskovalne zmogljivosti kot Cassini-Huygens, vendar brez pomoči fisije pri pogonu ali električnemu napajanju.
Novo!!: Vesoljska sonda in Neptun · Poglej več »
Nezemeljsko življenje
Zemlji kopejk iz leta 1967, s satelitom izmišljene nezemeljske civilizacije Nezêmeljsko oziroma zúnajzêmeljsko življênje je življenje, ki morda obstaja in izvira zunaj planeta Zemlje.
Novo!!: Vesoljska sonda in Nezemeljsko življenje · Poglej več »
Obraz na Marsu
Obraz na Marsu je velika tvorba na površini Marsa v območju Kidonija.
Novo!!: Vesoljska sonda in Obraz na Marsu · Poglej več »
Ogljikovodik
Surovo nafto v več korakih predelajo v ustrezne ogljikovodike za gorivo in druge namene. Ogljikovodik (skovanka iz besed ogljik in vodik) je organska spojina, ki je zgrajena izključno iz ogljika in vodika.
Novo!!: Vesoljska sonda in Ogljikovodik · Poglej več »
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Novo!!: Vesoljska sonda in Osončje · Poglej več »
Pioneer 10
Izstrelitev sonde Pioneer 10 Plošča s Pioneerja 10 Pioneer 10 (tudi Pioneer F) je Nasina vesoljska sonda, ki je bila izstreljena 2. marca 1972 z raketo nosilko Atlas-Centaur.
Novo!!: Vesoljska sonda in Pioneer 10 · Poglej več »
Pioneer 11
Umetnikova upodobitev ''Pioneerja 11'' ob približevanju Saturnu Pioneer 11 (tudi Pioneer G) je bila druga vesoljska sonda Nasinega Programa Pioneer (za svojo dvojnico Pioneer 10).
Novo!!: Vesoljska sonda in Pioneer 11 · Poglej več »
Planet X
Planet X je domnevni planet za Plutonom.
Novo!!: Vesoljska sonda in Planet X · Poglej več »
Plošča s Pioneerja 10
Risba na plošči s Pioneerja 10 Fotografija plošče iz pozlačenega aluminija, ki je bila poslana Vesoljski plovili Pioneer 10 in Pioneer 11 nosita plošči, na katerih je slikovni pozdrav nezemljanom, ki bi utegnili na sondi naleteti.
Novo!!: Vesoljska sonda in Plošča s Pioneerja 10 · Poglej več »
Plutonij
Plutónij je radioaktiven kovinski kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Pu in atomsko število 94.
Novo!!: Vesoljska sonda in Plutonij · Poglej več »
Počasniki
Počasniki ali tardigradi, znani tudi kot medvedki (znanstveno ime Tardigrada), so deblo mikroskopskih, dvobočno somernih, členjenih živali z osmimi nogami.
Novo!!: Vesoljska sonda in Počasniki · Poglej več »
Prapok
galaksije. Prápòk (prápók) ali velíki pòk (véliki ~) je v fizikalni kozmologiji znanstvena teorija nastanka Vesolja, ki naj bi nastalo z velikansko eksplozijo prostora in snovi v nekem končnem času v preteklosti.
Novo!!: Vesoljska sonda in Prapok · Poglej več »
Pristanek na Luni
Pristanek na Luni je prihod vesoljskega plovila na površje Lune, Zemljinega edinega naravnega satelita.
Novo!!: Vesoljska sonda in Pristanek na Luni · Poglej več »
Program Luna
Program Luna je skupno ime za serijo robotskih vesoljskih sond za preučevanje Lune, ki jih je Sovjetska zveza izstrelila v letih 1959 do 1976.
Novo!!: Vesoljska sonda in Program Luna · Poglej več »
Program Mariner
Vesoljski program Mariner je bil projekt uresničenih medplanetarnih vesoljskih sond ZDA za raziskave Marsa, Venere in Merkurja.
Novo!!: Vesoljska sonda in Program Mariner · Poglej več »
Program Viking
''Obraz na Marsu'' je znana slika sonde Viking 1 Program Viking je Nasin vesoljski program, ki vsebuje dve vesoljski sondi (Viking 1 in 2) in katerega namen je raziskovanje površine Marsa oz.
Novo!!: Vesoljska sonda in Program Viking · Poglej več »
Program Voyager
Program Voyager (dobesedno »program popotnik«) je ameriški raziskovalni vesoljski program, ki ga sestavljata vesoljski sondi Voyager 1 in Voyager 2, izstreljeni leta 1977.
Novo!!: Vesoljska sonda in Program Voyager · Poglej več »
Raketoplan Atlantis
Raketoplan ''Atlantis'' med pristankom leta 2002 Raketoplan Atlantis je NASIN raketoplan z uradno oznako OV-104.
Novo!!: Vesoljska sonda in Raketoplan Atlantis · Poglej več »
Raziskovanje Marsa
Prva barvna slika Marsa, ki jo je posnel Viking 1 Raziskovanje Marsa je pomenben del osvajanja in raziskovanja vesolja.
Novo!!: Vesoljska sonda in Raziskovanje Marsa · Poglej več »
SAR (radar)
Namestitev SAR na levi bok letala DC-8 Radar s sintetično odprtino (angl. Synthetic Aperture Radar - SAR) je vrsta radarja za snemanje terena, ki z gibanjem radarske antene, postavljene pravokotno na smer njenega gibanja izdela celotno radarsko sliko površine.
Novo!!: Vesoljska sonda in SAR (radar) · Poglej več »
Satelit
Prvi satelit Sputnik 1. oktobra 1957 Satelít je naravno ali umetno telo (predmet), ki se giblje po tiru (krožnici, elipsi) okrog nebesnega telesa.
Novo!!: Vesoljska sonda in Satelit · Poglej več »
Seznam astronomskih vsebin
Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Novo!!: Vesoljska sonda in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »
Space Shuttle
Ameriški raketoplan Discovery ob vzletu Space Shuttle (dobesedno angleško vesoljski čolniček, uradno ime Space Transportation System – STS) je bil sistem vesoljskega plovila za polete v nizkozemeljsko orbito z možnostjo delne ponovne uporabe, ki ga je razvila ameriška vesoljska agencija NASA.
Novo!!: Vesoljska sonda in Space Shuttle · Poglej več »
Stardust (sonda)
Umetnikova upodobitev sonde med približevanjem kometu Tempel 1 Kapsula sonde ''Stardust'' z vzorci kometa, ki je pristala na Zemlji Stardust (slovensko Zvezdni prah) je ameriška vesoljska sonda agencije NASA, katere prvotni namen je bil raziskovanje sestave kometa Wild 2 in njegove kome.
Novo!!: Vesoljska sonda in Stardust (sonda) · Poglej več »
Svetlobno leto
Sonca, leva rumena črta pa je tir kometa C/1910 A1. Notranja lupina je 1 svetlobni mesec. Svetlòbno léto (oznaka sv. l., mednarodna pa ly) je enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo svetloba premosti v enem julijanskem letu, v prostoru brez ovir neskončno daleč od gravitacijskih ali magnetnih polj.
Novo!!: Vesoljska sonda in Svetlobno leto · Poglej več »
Tesla (enota)
Tesla (oznaka T) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za gostoto magnetnega polja.
Novo!!: Vesoljska sonda in Tesla (enota) · Poglej več »
Titan (luna)
Titan v naravnih barvah, kot ga je posnela sonda ''Cassini''. Slika je zamegljena zaradi oblakov organodušikovih spojin. Titan (grško: Titán) je največji Saturnov naravni satelit in drugi največji naravni satelit v Osončju.
Novo!!: Vesoljska sonda in Titan (luna) · Poglej več »
Trojanski satelit
sonde Cassini-Huygens oktobra 2005 km Trojánski satelít (Trojánska lúna) je naravni satelit planeta, ki se nahaja v enako oddaljenih Lagrangeevih trikotniških točkah L4 ali L5 sistema starševskega planeta z luno.
Novo!!: Vesoljska sonda in Trojanski satelit · Poglej več »
Uran (planet)
Urán je zunanji, sedmi planet od Sonca v Osončju.
Novo!!: Vesoljska sonda in Uran (planet) · Poglej več »
Uranovi naravni sateliti
Uran ima 27 znanih naravnih satelitov.
Novo!!: Vesoljska sonda in Uranovi naravni sateliti · Poglej več »
Vega
Vega je lahko.
Novo!!: Vesoljska sonda in Vega · Poglej več »
Velika rdeča pega
Velika rdeča pega je anticiklonska nevihta (visokega pritiska) na planetu Jupiter, 22° južno od njegovega ekvatorja.
Novo!!: Vesoljska sonda in Velika rdeča pega · Poglej več »
Veliki Atraktor
Panoramski pogled celotnega neba blizu infrardečega dela spektra. Lega Velikega Atraktorja je prikazana z dolgo modro puščico spodaj desno Veliki Atraktor ali Veliki Privlačevalec je gravitacijska anomalija v medgalaktičnem prostoru v Krajevni nadjati, ki kaže na obstoj krajevne zgostitve mase, enake več deset tisoč galaksij.
Novo!!: Vesoljska sonda in Veliki Atraktor · Poglej več »
Venus Express
Umetniška upodobitev sonde v Venerini orbiti Venus Express je prva samodejna raziskovalna sonda Venere, ki jo nadzira Evropska vesoljska agencija.
Novo!!: Vesoljska sonda in Venus Express · Poglej več »
Vesoljska tekma
Vesoljska tekma je bilo rivalstvo med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo, nasprotnicama v obdobju hladne vojne v 20.
Novo!!: Vesoljska sonda in Vesoljska tekma · Poglej več »
Vesoljsko plovilo
Viking MVP Vesóljsko plovílo je vozilo, ki lahko potuje skozi vesoljski prostor.
Novo!!: Vesoljska sonda in Vesoljsko plovilo · Poglej več »
Voyager 1
Nasinega umetnika. Voyager 1 (Potnik 1) je 815 kg težka ameriška vesoljska sonda brez posadke.
Novo!!: Vesoljska sonda in Voyager 1 · Poglej več »
Voyager 2
Voyager 2 Voyager 2 je vesoljska sonda, ki je bila izstreljena leta 1977.
Novo!!: Vesoljska sonda in Voyager 2 · Poglej več »
12. november
12.
Novo!!: Vesoljska sonda in 12. november · Poglej več »
12. september
12.
Novo!!: Vesoljska sonda in 12. september · Poglej več »
14. julij
14.
Novo!!: Vesoljska sonda in 14. julij · Poglej več »
14. junij
14.
Novo!!: Vesoljska sonda in 14. junij · Poglej več »
15. september
15.
Novo!!: Vesoljska sonda in 15. september · Poglej več »
1959
1959 (MCMLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Vesoljska sonda in 1959 · Poglej več »
1964
1964 (MCMLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Vesoljska sonda in 1964 · Poglej več »
1966
1966 (MCMLXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Vesoljska sonda in 1966 · Poglej več »
1967
1967 (MCMLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Vesoljska sonda in 1967 · Poglej več »
1970
1970 (MCMLXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Vesoljska sonda in 1970 · Poglej več »
1989
1989 MCMLXXXIX je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Vesoljska sonda in 1989 · Poglej več »
20. avgust
20.
Novo!!: Vesoljska sonda in 20. avgust · Poglej več »
2004
2004 (MMIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Vesoljska sonda in 2004 · Poglej več »
2014
2014 (MMXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Vesoljska sonda in 2014 · Poglej več »
2061: Tretja odiseja
2061: Tretja odiseja je znanstvenofantastični roman iz niza romanov Vesoljska odiseja angleškega pisatelja, futurologa in izumitelja Arthurja Charlesa Clarkea iz leta 1987.
Novo!!: Vesoljska sonda in 2061: Tretja odiseja · Poglej več »
21 Lutecija
21 Lutecija (mednarodno ime 21 Lutetia, latinsko Lutētia) je izredno velik asteroid tipa M v glavnem asteroidnem pasu.
Novo!!: Vesoljska sonda in 21 Lutecija · Poglej več »
27. avgust
27.
Novo!!: Vesoljska sonda in 27. avgust · Poglej več »
3. november
3.
Novo!!: Vesoljska sonda in 3. november · Poglej več »
433 Eros
Animacija vrtenja Erosa 433 Eros (mednarodno ime je tudi 433 Eros, starogrško: Éros) je prvi odkriti blizuzemeljski asteroid.
Novo!!: Vesoljska sonda in 433 Eros · Poglej več »
5535 Annefrank
Stardust'' 5535 Annefrank je asteroid notranjega glavnega pasu, član družine Augusta.
Novo!!: Vesoljska sonda in 5535 Annefrank · Poglej več »
