Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Vesoljska postaja

Index Vesoljska postaja

Mednarodna vesoljska postaja leta 2007 Vesoljska postaja (tudi orbitalna postaja) je umetno nebesno telo, zgrajeno z namenom prebivanja ljudi v vesolju.

Kazalo

  1. 37 odnosi: Aleksej Arhipovič Leonov, Duke Nukem 3D, Herman Potočnik, Holokrov, Jupiter, Komandno-servisni modul Apolla, Konstantin Edvardovič Ciolkovski, Lagrangeeva točka, Mednarodna vesoljska postaja, Mir (vesoljska postaja), NASA, Odo, Oglaševanje, Orbiter (simulator), Out of the Blue, Potovanje v času, Pristajalni sistem SSVP, Problem vožnje po Vesolju - Raketni motor, Program Sojuz, Raketoplan Atlantis, Raketoplan Columbia, Raketoplan Ptička, Rekordi vesoljskih poletov, Seznam slovenskih besed ruskega izvora, Solaris (film, 1972), System Shock, Tachyon: The Fringe, Vesoljsko izstrelišče, Vesoljsko plovilo, Vozilo, Zvezdne steze, Zvezdno mesto, 14. maj, 19. februar, 1971, 1975, 26. september.

Aleksej Arhipovič Leonov

Aleksej Arhipovič Leonov, ruski vojaški pilot, kozmonavt, generalmajor letalstva in dvojni heroj Sovjetske zveze, * 30. maj 1934, vas Listvjanka, Tusilski rajon, Zahodnosibirski kraj, Sovjetska zveza (danes Kemerovska oblast, Rusija), † 11. oktober 2019, Moskva.

Poglej Vesoljska postaja in Aleksej Arhipovič Leonov

Duke Nukem 3D

Duke Nukem 3D je prvoosebna strelska videoigra razvijalcev 3D Realms, ki je prvič izšla v začetku leta 1996 pri založniku GT Interactive Software.

Poglej Vesoljska postaja in Duke Nukem 3D

Herman Potočnik

Herman Potočnik (psevdonim Hermann Noordung), slovenski raketni inženir, častnik, pionir kozmonavtike (astronavtike), vesoljskih poletov in tehnologij, * 22. december 1892, Pulj, Avstro-Ogrska (sedaj Hrvaška), † 27. avgust 1929, Dunaj, Avstrija.

Poglej Vesoljska postaja in Herman Potočnik

Holokrov

Holokrov (angleško holodeck - dobesedno holografski krov) je v namišljenem vesolju Zvezdnih stez oblika navidezne resničnosti.

Poglej Vesoljska postaja in Holokrov

Jupiter

Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.

Poglej Vesoljska postaja in Jupiter

Komandno-servisni modul Apolla

Komandno-servisni modul Apolla je ameriško vesoljsko plovilo, ki je bilo najprej skupaj z lunarnim modulom uporabljeno v programu Apollo, samostojno pa pri poletih na vesoljsko postajo Skylab in združeni ameriško-ruski odpravi Apollo-Sojuz.

Poglej Vesoljska postaja in Komandno-servisni modul Apolla

Konstantin Edvardovič Ciolkovski

vesoljske ladje Ciolkovskega, iz rokopisa ''Свободное пространство'', 1883 Skica aerostata Ciolkovskega iz članka ''Возможен ли металлический аэростат'', ''Nauka i žizn'', 1893, 51 - 52, str.

Poglej Vesoljska postaja in Konstantin Edvardovič Ciolkovski

Lagrangeeva točka

Konturni graf razpoložljivega potenciala problema dveh teles (Sonce in Zemlja), kaže 5 Lagrangeevih točk. Lagrangeeve tóčke (tudi L-točke ali libracijske točke) v nebesni mehaniki predstavljajo pet leg v medplanetarnem prostoru, v katerih lahko rečemo, da manjše telo, na katerega vpliva le gravitacija, teoretično miruje glede na dve večji telesi, kot na primer satelit glede na Zemljo in Luno.

Poglej Vesoljska postaja in Lagrangeeva točka

Mednarodna vesoljska postaja

raketoplana ''Endeavour'' ob vračanju z odprave STS-132 (23. maj 2010) solarnimi ploščami), 3. junij 1999, odprava STS-96 med vračanjem na Zemljo MVP, 12. december 2006, vesoljski sprehod odprave STS 116. Nadgradnja Mednarodne vesoljske postaje. Mednarodna vesoljska postaja (MVP, - ISS, - МКС) je vesoljska postaja v nizkozemeljski orbiti, skupni projekt petih vesoljskih agencij ZDA (NASA), Rusije (FKA), Japonske (JAXA), Kanade (CSA) in Evropske unije (ESA).

Poglej Vesoljska postaja in Mednarodna vesoljska postaja

Mir (vesoljska postaja)

Vesoljska postaja Mir (rusko Мир, 'mir' ali 'svet') sodi v tretjo generacijo vesoljskih postaj, saj je bil bazni modul postaje, ki je bil izstreljen 19. februarja 1986, prvikrat opremljen s šestimi spajalnimi mesti.

Poglej Vesoljska postaja in Mir (vesoljska postaja)

NASA

National Aeronautics and Space Administration, bolje znana kot NASA, je ameriška vladna agencija odgovorna za ameriški vesoljski program in dolgoročne vesoljske raziskave.

Poglej Vesoljska postaja in NASA

Odo

Odo je izmišljena oseba, ki jo v znanstvenofantastični televizijski nadaljevanki Zvezdne steze: Deep Space Nine (Star Trek: Deep Space Nine) igra René Auberjonois.

Poglej Vesoljska postaja in Odo

Oglaševanje

Oglas na jadrnici Oglaševánje je plačana oblika tržnega komuniciranja, del tržno komunikacijskega spleta, ki pa je del marketinga.

Poglej Vesoljska postaja in Oglaševanje

Orbiter (simulator)

Orbiter je zaprtokodni brezplačni simulator vesoljskih poletov za operacijski sistem MS Windows.

Poglej Vesoljska postaja in Orbiter (simulator)

Out of the Blue

Out of the Blue je sedmi studijski album skupine Electric Light Orchestra (ELO), ki je izšel oktobra 1977.

Poglej Vesoljska postaja in Out of the Blue

Potovanje v času

tekel počasneje, prav tako bi žepna ura šla počasneje. Potovánje v čásu (tudi časóvno ~ ali ~ skózi čás in ~ po čásu) je koncept domnevnega gibanja (prenosa) človeka ali drugega telesa (objekta) med dvema točkama v času v podobnem smislu kot gibanje med različnima točkama v prostoru, v splošnem s pomočjo teoretičnega izuma, znanega kot časovni stroj.

Poglej Vesoljska postaja in Potovanje v času

Pristajalni sistem SSVP

Pristajalni sistem SSVP ali Sistema Stykovki i Vnutrennego Perekhoda, SSVP (Sistem za pristajanje iz prehod v notranjost) je pristajališče za vhod na Mednarodno vesoljsko postajo (MVP), ki ga uporabljajo sovjetska in ruska vesoljska plovila.

Poglej Vesoljska postaja in Pristajalni sistem SSVP

Problem vožnje po Vesolju - Raketni motor

Prva izdaja knjige Problem vožnje po Vesolju - Raketni motor (izvirno v nemščini Das Problem der Befahrung des Weltraums - der Raketen-Motor) je knjiga, ki jo je napisal slovenski znanstvenik Herman Potočnik Noordung.

Poglej Vesoljska postaja in Problem vožnje po Vesolju - Raketni motor

Program Sojuz

Program Sojuz (rus. союз, zveza) je sovjetski (ruski) vesoljski program, ki se je začel okoli leta 1960 in je bil namenjen lunarnim odpravam.

Poglej Vesoljska postaja in Program Sojuz

Raketoplan Atlantis

Raketoplan ''Atlantis'' med pristankom leta 2002 Raketoplan Atlantis je NASIN raketoplan z uradno oznako OV-104.

Poglej Vesoljska postaja in Raketoplan Atlantis

Raketoplan Columbia

Columbia pri pristanku Raketoplan Columbia (uradna oznaka OV-102) je bil raketoplan, ki je bil v uporabi med letoma 1981 in 2003 kot prvi od petih raketoplanov v Nasini floti.

Poglej Vesoljska postaja in Raketoplan Columbia

Raketoplan Ptička

Ptička (Птичка – Ptička) je neuradno ime za sovjetski raketoplan 1.02, drugi raketoplan v projektu Buran.

Poglej Vesoljska postaja in Raketoplan Ptička

Rekordi vesoljskih poletov

Večina rekordov se nanaša na vesoljske polete s človeško posadko.

Poglej Vesoljska postaja in Rekordi vesoljskih poletov

Seznam slovenskih besed ruskega izvora

Veliko jezikov, vključno s slovenščino vsebuje besede, ki so verjetno izposojene iz ruščine.

Poglej Vesoljska postaja in Seznam slovenskih besed ruskega izvora

Solaris (film, 1972)

Solaris (Солярис) je sovjetski znanstvenofantastični umetniški film iz leta 1972, ki temelji na istoimenskem romanu Stanisława Lema iz leta 1961.

Poglej Vesoljska postaja in Solaris (film, 1972)

System Shock

System Shock je akcijsko-pustolovska videoigra razvijalcev Looking Glass Technologies, ki je izšla marca 1994 v založbi Origin Systems.

Poglej Vesoljska postaja in System Shock

Tachyon: The Fringe

Tachyon: The Fringe (okrajšava TTF) je vesoljska bojna simulacija razvijalca in založnika NovaLogic.

Poglej Vesoljska postaja in Tachyon: The Fringe

Vesoljsko izstrelišče

Kozmodrom Bajkonur (izstrelitvena ploščad Ploščadka št. 1 ali Gagarinov start) Vesóljsko izstrelíšče (tudi kozmodróm) je področje za izstreljevanje vesoljskih plovil, podobno kot je pomorsko pristanišče za ladje ali letališče za letala.

Poglej Vesoljska postaja in Vesoljsko izstrelišče

Vesoljsko plovilo

Viking MVP Vesóljsko plovílo je vozilo, ki lahko potuje skozi vesoljski prostor.

Poglej Vesoljska postaja in Vesoljsko plovilo

Vozilo

Kolesna rikša v Pekingu Vozílo je naprava za prevoz ljudi in/ali tovora.

Poglej Vesoljska postaja in Vozilo

Zvezdne steze

Znak ob 40. obletnici franšize ''Zvezdne steze''; na njem so uradni logotip, zvezdna ladja ''Enterprise'' in kapitana Kirk (William Shatner, levo) ter Spock (Leonard Nimoy) Zvézdne stèze (angleško Star Trek) označuje sedem znanstvenofantastičnih televizijskih nanizank, deset filmov in stotine romanov, računalniških iger in ostalih znanstvenofantastičnih del.

Poglej Vesoljska postaja in Zvezdne steze

Zvezdno mesto

Zvezdno mesto (ruskoː Звёздный Городок) (Zvyozdny gorodok), je zaprto administrativno teritorialno območje v Rusiji, upravno podrejeno Moskovski oblasti, nahaja se 32 km jugovzhodno od Moskve.

Poglej Vesoljska postaja in Zvezdno mesto

14. maj

14.

Poglej Vesoljska postaja in 14. maj

19. februar

19.

Poglej Vesoljska postaja in 19. februar

1971

1971 (MCMLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Vesoljska postaja in 1971

1975

1975 (MCMLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Vesoljska postaja in 1975

26. september

26.

Poglej Vesoljska postaja in 26. september

Prav tako znan kot Orbitalna postaja.