Kazalo
127 odnosi: Admiral Graf Spee (križarka), Admiral Scheer (križarka), Adolf Hitler, Alfred Krauss, Alzacija, Andorra la Vella, Anschluss, Anthony Fokker, Šelda, Španija v prvi svetovni vojni, Štirinajst točk, Čepinci, Balkansko bojišče, Belgija, Blokada Nemčije, Britanski imperij, Bukareški mir (1918), Carl von Ossietzky, Cerkev svetega Petra, Leuven, Citadela Petersberg, Clara Zetkin, Colmar, Curzonova linija, David Lloyd George, Delovno pravo, Druga svetovna vojna, Edmund Rumpler, Fašizem v Italiji, Ferdinand Foch, Francoska Tretja republika, Frank B. Kellogg, Frankfurt ob Majni, Frankfurtski mir (1871), Gdansk, Gentski oltar, Georges Clemenceau, Gniezno, Gora svete Ane, Šlezija, Grad Haut-Koenigsbourg, Halberstadt, Hel, Poljska, Helski polotok, Hermann Müller (politik), Johannes Bell, John Maynard Keynes, Južnoafriška unija, Kappov puč, Köln, Kielski prekop, Klajpeda, ... Razširi indeks (77 več) »
Admiral Graf Spee (križarka)
Admiral Graf Spee (vzdevek: Graf Spee) je bila ena izmed najbolj znanih nemških težkih križark druge svetovne vojne.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Admiral Graf Spee (križarka)
Admiral Scheer (križarka)
Admiral Scheer je bila nemška težka križarka iz druge svetovne vojne.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Admiral Scheer (križarka)
Adolf Hitler
Adolf Hitler, nemški diktator in nacistični voditelj avstrijskega rodu, * 20. april 1889, Braunau am Inn pri Linzu, Avstro-Ogrska (danes Avstrija), † 30. april 1945, Berlin, Tretji Rajh (danes Nemčija).
Poglej Versajska mirovna pogodba in Adolf Hitler
Alfred Krauss
Alfred Krauss, avstrijski pehotni general in vojaški zgodovinar, * 26. april 1862, Zadar, Dalmacija, † 29. september 1938.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Alfred Krauss
Alzacija
Alzacija (francosko Alsace, nemško Elsass, alzaško ’s Elsàss ali ’s Elses) je bila do leta 2015 severovzhodna francoska regija ob meji z Nemčijo in Švico.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Alzacija
Andorra la Vella
Andorra la Vella (katalonsko za Stara Andora) je glavno mesto kneževine Andore.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Andorra la Vella
Anschluss
Adolf Hitler razglaša Anschluss na dunajskem Heldenplatzu, 15. marec 1938 Anschluss (nemško:, tudi Anschluß ali poslovenjeno anšlus) je nemški izraz za aneksijo Avstrije Tretjemu rajhu 13.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Anschluss
Anthony Fokker
Anton Herman Gerard »Anthony« Fokker, nizozemski letalski konstruktor in pilot, * 6. april 1890, Blitar, Java, Nizozemska vzhodna Indija (danes Indonezija) † 23. december 1939, New York, Združene države Amerike.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Anthony Fokker
Šelda
Šelda (francosko l'Escaut, valonsko Escô, flamsko ali nizozemsko Schelde) je 360 km dolga reka v severni Franciji, zahodni Belgiji in jugozahodnem delu Nizozemske..
Poglej Versajska mirovna pogodba in Šelda
Španija v prvi svetovni vojni
Španija je bila v prvi svetovni vojni politično nevtralna, vendar je kljub temu vojna vplivala na špansko ekonomijo, družbo, prinesla pa je tudi politične spremembe.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Španija v prvi svetovni vojni
Štirinajst točk
Štirinajst točk je sestavil ameriški predsednik Woodrow Wilson v začetku leta 1918. Štirinajst točk je bila izjava o načelih miru, ki naj bi se uporabila za mirovna pogajanja, da bi končali prvo svetovno vojno in preprečili izbruh nove svetovne vojne.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Štirinajst točk
Čepinci
Čépinci (madžarsko Kerkafő, prekmursko Čöpinci, nemško Ober-Gurkdorf) so druga najbolj severna vas v Sloveniji in spadajo v občino Šalovci.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Čepinci
Balkansko bojišče
Balkansko bojišče (znano tudi kot balkanska fronta) je bilo eno izmed stranskih bojišč prve svetovne vojne.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Balkansko bojišče
Belgija
Bélgija, uradno Kraljevína Bélgija (flamsko/nizozemsko Koninkrijk België; francosko Royaume de Belgique; nemško Königreich Belgien), je država v severozahodni Evropi.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Belgija
Blokada Nemčije
Loreni med prvo svetovno vojno. Blokada Nemčije, velikokrat znana tudi kot blokada Evrope, je potekala od leta 1914 do 1919.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Blokada Nemčije
Britanski imperij
Ozemlja, ki so bila pod nadzorom britanskega imperija (rožnato) Britanski imperij je poimenovanje za politično in ekonomsko skupnost kolonialnih držav in ozemelj pod vlado angleške, nato britanske, kraljevine.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Britanski imperij
Bukareški mir (1918)
Bukareški mir je ime za separatno mirovno pogodbo, ki so jo 7. maja 1918 podpisale centralne sile in Romunija.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Bukareški mir (1918)
Carl von Ossietzky
Carl von Ossietzky, nemški pacifist, novinar, nobelovec, * 3. oktober 1889, Hamburg, † 4. maj 1938, Berlin, Nemčija.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Carl von Ossietzky
Cerkev svetega Petra, Leuven
Cerkev svetega Petra (nizozemsko Sint-Pieterskerk) v Leuvnu v Belgiji stoji na Velikem trgu (Grote Markt) nasproti razkošni mestni hiši.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Cerkev svetega Petra, Leuven
Citadela Petersberg
Citadela Petersberg (nemško Zitadelle Petersberg) v Erfurtu v osrednji Nemčiji je ena največjih in najbolje ohranjenih mestnih utrdb v Evropi.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Citadela Petersberg
Clara Zetkin
Clara Josephine Zetkin, (rojena Eißner), nemška političarka, * 5.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Clara Zetkin
Colmar
Colmar (alzaško Colmer; nemško (med 1871–1918 in 1940–1945) Kolmar) je tretja največja občina v Alzaciji v severovzhodni Franciji.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Colmar
Curzonova linija
Curzonova linija ali Curzonova črta je bila predlagana demarkacijska črta med Drugo poljsko republiko in Sovjetsko zvezo, ki sta nastali po prvi svetovni vojni.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Curzonova linija
David Lloyd George
David Lloyd George, 1.
Poglej Versajska mirovna pogodba in David Lloyd George
Delovno pravo
Delovno pravo je celota zakonov, upravnih odločb in precedenčnih judikatov, ki obravnavajo pravice in obveznosti delavcev ter njihovih delodajalcev.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Delovno pravo
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Druga svetovna vojna
Edmund Rumpler
Edmund Rumpler, avstrijski avtomobilski in letalski inženir, * 4. januar 1872, Dunaj † 7. september 1940, Neu Tollow, Nemčija Rumpler je čeprav rojen v Avstro-Ogrski deloval v Nemčiji.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Edmund Rumpler
Fašizem v Italiji
Fašízem (italijansko fascismo) je politični sistem, ki ga je v Kraljevini Italiji vzpostavil Benito Mussolini po prvi svetovni vojni in je trajal do nastanka Republike Italije leta 1945.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Fašizem v Italiji
Ferdinand Foch
Ferdinand Foch, francoski maršal, * 2. oktober 1851, Tarbes, † 20. marec 1929, Pariz.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Ferdinand Foch
Francoska Tretja republika
Francoska Tretja republika (francosko La Troisième République, včasih zapisano La IIIe République) je bilo obdobje v zgodovini francoske države od konca francosko-pruske vojne (po porazu Ludvika-Napoleona v francosko-pruski vojni) leta 1870 do uvedbe vichyjskega režima po udoru vojske nemškega Tretjega rajha v Francijo leta 1940.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Francoska Tretja republika
Frank B. Kellogg
Frank Billings Kellogg, ameriški pravnik, politik in državnik, nobelovec, * 22. december 1856, † 21. december 1937.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Frank B. Kellogg
Frankfurt ob Majni
Frankfurt ob Majni (nemško Frankfurt am Main; lokalno hessensko Frangford am Maa) je največje mesto v nemški zvezni deželi Hessen in peto največje mesto v Nemčiji.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Frankfurt ob Majni
Frankfurtski mir (1871)
Mirovna listina Frankfurtski mir (francosko Le traité de Francfort, nemško Friede von Frankfurt) je bil mirovni sporazum med Nemškim cesarstvom in francosko Tretjo republiko, podpisan 10. maja 1871 v Frankfurtu na Majni, s katerim se je formalno končala francosko-pruska vojna.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Frankfurtski mir (1871)
Gdansk
Gdansk je mesto na obali Baltskega morja na severu Poljske.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Gdansk
Gentski oltar
Gentski oltar ali Čaščenje mističnega jagnjeta (nizozemsko Het Lam Gods) je zelo velik in zapleten staronizozemski oltarni poliptih v stolnici svetega Bava v Gentu v Belgiji, ki ga pripisujejo bratoma Hubertu in Janu van Eycku.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Gentski oltar
Georges Clemenceau
Georges Benjamin Clemenceau, francoski politik, fizik in novinar, * 28. september 1841 Mouilleron-en-Pareds † 24. november 1929, Pariz, Francija.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Georges Clemenceau
Gniezno
Gniezno (Gnesen, Gnesna) je mesto v osrednjii zahodni Poljski okoli 50 km vzhodno od Poznanja.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Gniezno
Gora svete Ane, Šlezija
Gora Svete Ane (Góra Świętej Anny, ali; spodnješlezijsko Anaberg; Świyntŏ Anna) je osamelec v Šleziji na Poljskem v istoimenski občini.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Gora svete Ane, Šlezija
Grad Haut-Koenigsbourg
Grad Haut-Koenigsbourg (francosko Château du Haut-Koenigsbourg, nemško Hohkönigsburg) je srednjeveški grad nad naseljem Orschwiller v Alzaciji v Franciji v gorovju Vogezi, nekoliko zahodno od Sélestata.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Grad Haut-Koenigsbourg
Halberstadt
Halberstadt je mesto v nemški deželi Saška - Anhalt, glavno mesto okrožja Harz.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Halberstadt
Hel, Poljska
Hel je mesto v okrožju Puck, v Pomorjanskem vojvodstvu, v državi Poljska.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Hel, Poljska
Helski polotok
Satelitska slika Helskega polotoka Lega Helskega polotoka na Poljskem Helski polotok poleti Plaža v bližini mesta Hel Helski polotok (poljsko Półwysep Helski, Mierzeja Helska; kašubsko Hélskô Sztremlëzna; nemško Halbinsel Hela, Putziger Nehrung) je ozek in podolgovat peščeni polotok oziroma kosa, ki leži na obali Baltskega morja v Pomorjanskem vojvodstvu na Poljskem.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Helski polotok
Hermann Müller (politik)
Hermann Müller, nemški politik, * 18. maj 1876, Mannheim, Nemško cesarstvo, † 20. marec 1931, Berlin, Weimarska republika.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Hermann Müller (politik)
Johannes Bell
Johannes Bell, nemški politik in pravnik, * 23. september 1868 Essen, Prusija † 21. oktober 1949 Würgassen.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Johannes Bell
John Maynard Keynes
John Maynard Keynes, 1.
Poglej Versajska mirovna pogodba in John Maynard Keynes
Južnoafriška unija
Južnoafriška unija je bila zgodovinska predhodnica današnje Republike Južne Afrike.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Južnoafriška unija
Kappov puč
Kappov puč je bil poskus strmoglavljenja weimarske republike in obnovitve nemške monarhije v dneh 13.–17.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Kappov puč
Köln
Köln (kölnsko Kölle, slovenski poskus, ki pa ni obstal, tudi Kelmorajn) je največje mesto v nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija in četrto največje mesto v Nemčiji (po Berlinu, Hamburgu in Münchnu).
Poglej Versajska mirovna pogodba in Köln
Kielski prekop
Kielski prekop (ali Kiel Canal, do leta 1948 tudi Kaiser-Wilhelm-Kanal) je 98 kilometrov dolg prekop v nemški pokrajini Schleswig-Holstein.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Kielski prekop
Klajpeda
Klajpeda (ali Mimmelburg) je pomembno pristaniško mesto na vzhodni obali Baltskega morja. Po velikosti je z okoli 200.000 prebivalci tretje največje litovsko mesto in hkrati edino večje pristanišče v državi.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Klajpeda
Kronologija druge svetovne vojne
Kronologija druge svetovne vojne zajema tudi dogodke, ki so se zgodili pred drugo svetovno vojno in po njej, a imajo z njo neposredno zvezo.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Kronologija druge svetovne vojne
Kronologija prve svetovne vojne
Kronologija prve svetovne vojne zajema tudi dogodke, ki so se zgodili pred in po njej, ampak so neposredno povezani.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Kronologija prve svetovne vojne
Kurska kosa
Kurska kosa (litovsko Kuršių nerija, rusko Ку́ршская коса́ (Kuršskaja kosa), nemško Kurische Nehrung, latvijsko Kuršu kāpas) je 98 km dolga, 0,4–4 km široka, ukrivljena peščena sipina - kosa, ki ločuje Kursko laguno od obale Baltskega morja.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Kurska kosa
Laba
Elba (dolnje nemško Elv) je ena glavnih rek Srednje Evrope.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Laba
Levičarstvo: otroška bolezen komunizma
Naslovnica angleškega prevoda Delo »Levičarstvo: otroška bolezen komunizma« je Vladimir Lenin napisal in izdal leta 1920.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Levičarstvo: otroška bolezen komunizma
Lied der Deutschen
Besedilo pesmi Lied der Deutschen (Pesem Nemcev), tudi Deutschlandlied (Pesem Nemčije), ki obsega tri kitice, je napisal August Heinrich Hoffmann von Fallersleben dne 26. avgusta 1841 na otoku Helgoland.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Lied der Deutschen
Linke-Hofmann R.II
Linke-Hofmann R.II je bil nemški štirimotorni dvokrilni bombnik, ki je prvič poletel leta 1919, kmalu po koncu 1.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Linke-Hofmann R.II
Londonski sporazum (1915)
Lóndonski spórazum (italijansko Patto di Londra) je bil tajni sporazum med Italijo na eni strani in silami antante na drugi strani, ki so ga 26. aprila 1915 v Londonu podpisali predstavniki Italije, Združenega kraljestva, Francije in Rusije.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Londonski sporazum (1915)
Mainz
Mainz, glavno mesto nemške zvezne dežele Porenje - Pfalška in ima dobrih 200.000 prebivalcev.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Mainz
Malbork
Malbork (latinsko Mariaeburgum, Mariae castrum, Marianopolis, nemško Marienburg) je okrajno mesto ob reki Nogat v Pomorjanskem vojvodstvu.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Malbork
Messerschmitt Me 264 Amerikabomber
Messerschmitt Me 264 je bil nemški strateški bombnik velikega dosega, ki je bil razvit za Luftwaffe v obdobju druge svetovne vojne.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Messerschmitt Me 264 Amerikabomber
Mestna država
Mestna država je majhna suverena država, ki običajno obsega eno samo mesto in njegovo neodvisno ozemlje.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Mestna država
Metz
Metz je glavno mesto severovzhodne francoske regije Lorene, občina in prefektura departmaja Moselle.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Metz
Most Evrope, Strasbourg
Most Evrope (nemško Europabrücke, francosko Pont de l'Europe) je cestni most s štirimi prometnimi pasovi ter kolesarsko stezo in pešpotjo na obeh straneh med Kehlom in Strasbourgom čez Ren na meji med Nemčijo in Francijo.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Most Evrope, Strasbourg
Nemški vogal
Nemški vogal (nemško Deutsches Eck) je rt v Koblenzu v Nemčiji, kjer se reka Mozela izliva v Ren.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Nemški vogal
Nemško-poljski odnosi
Nemčija (zelena) in Poljska (oranžna) Nemško-poljski odnosi se nanašajo na odnose med Nemčijo in Poljsko.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Nemško-poljski odnosi
Nemško-sovjetski gospodarski sporazum
Nemško-sovjetski gospodarski sporazum je bil sporazum med nacistično Nemčijo in boljševiško Sovjetsko zvezo, s katerim se je slednja obvezala Nemčiji dobavljati surovine v zameno za nemško vzpostavitev tovarn na ozemlju Sovjetske zveze s stroji in strojnimi orodji, dobavo ladij, vozil in drugih prevoznih sredstev v skupni vrednosti 120 milijonov reichsmark.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Nemško-sovjetski gospodarski sporazum
Nida, Litva
Nida (nemško Nidden, kurško Nīde) je letoviško mesto v Litvi, upravno središče občine Neringa.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Nida, Litva
Oltar z Zadnjo večerjo (Bouts)
Oltar z Zadnjo večerjo ali oltar Svetega zakramenta je v leto 1464-68 datiran triptih, ki je pripisan Dirku Boutsu, ki je zdaj ponovno sestavljen in na svoji izvirni lokaciji v cerkvi sv. Petra v Leuvenu, v Belgiji.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Oltar z Zadnjo večerjo (Bouts)
Optant
Spominska plošča istrskim in dalmatinskim optantom (ezulom) v Veroni Optant je prebivalec pokrajine, ki je po vojni pripadla drugi državi, in ima po mednarodnem pravu pravico optirati (lat. optare izbirati, želeti, izbrati med danimi možnostmi), to pomeni uradno izbrati državljanstvo in izjaviti željo prebivati v državi, ki je ozemlje izgubila.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Optant
Palatinat
Grb Palatinata Palatinat (nemško: Pfalz) ali Renski palatinat (Rheinische Pfalzgrafschaft, Pfalzgrafschaft bei Rhein) ali Volilni palatinat (Kurpfalz) je grofija nemškega palatina ob srednjem Renu in volilna kneževina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Palatinat
Palatinski grof
Henrika VII. Volivci, ki jih prepoznavajo grbi nad glavami, so od leve proti desni nadškofje Kölna, Mainza in Trierja, renski palatinski grof, vojvoda Saške, mejni grof Brandenburga in kralj Češke Palatinski grofje (latinsko comites palatini, tudi comites palatii) so bili prvotno uradniki in zastopniki kralja ali cesarja.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Palatinski grof
Panslavizem
evropskih držav. Južni Slovani (temnozeleno), Vzhodni Slovani (zeleno) in Zahodni Slovani (svetlozeleno). Panslavizem ali vseslovanstvo je politična ideologija, ki se je ukvarjala s celostjo in enotnostjo Slovanov.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Panslavizem
Pariška mirovna konferenca (1919)
Nemški minister Johannes Bell je prikazan med podpisovanjem mirovnih pogodb 28. junija 1919 v Versialievi palači. Pariška mirovna konferenca je potekala po koncu prve svetovne vojne januarja 1919 v Versajski palači pri Parizu.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Pariška mirovna konferenca (1919)
Philippe Pétain
Henri Philippe Benoni Omer Joseph Pétain, bolj znan kot Philippe Petain ali kar Maršal Petain, francoski general in častnik, * 24. april 1856, Cauchy-à-la-Tour, Pas-de-Calais, Francija, † 23. julij 1951, Île d'Yeu, Vendée, Francija.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Philippe Pétain
Podmorniška kampanja
Podmorniška kampanja je bila vojaška aktivnost nemških U-podmornic v nemški mornarici, ki so se v prvi svetovni vojni borile proti trgovski poti držav Antante.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Podmorniška kampanja
Pohod na Rim
Benito Mussolini s črnosrajčniki med pohodom na Rim, 28. oktobra 1922. Pohod na Rim je bila protestna manifestacija, ki jo je organizirala Narodna fašistična stranka (Partito Nazionale Fascista) pod vodstvom Benita Mussolinija dne 28.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Pohod na Rim
Poljska kampanja (1939)
Poljska kampanja (na Poljskem tudi Septembrska kampanja/Kampania wrześniowa in Obrambna vojna leta 1939/Wojna obronna 1939 roku; v Nemčiji pa poljska kampanja/Polenfeldzug, nemško operacijsko ime Fall Weiβ/Zadeva Belo; tudi poljsko-nemška vojna leta 1939) je naziv za vojaško kampanjo, ki predstavlja začetni del druge svetovne vojne.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Poljska kampanja (1939)
Poljski koridor
Poljski koridor je bilo območje na skrajnem severu sedanje Poljske, ki je obstajalo med letoma 1920 in 1939.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Poljski koridor
Pomerelija
Pomerelija (nemško Pomerellen, Pommerellen, latinsko Pomerellia, Pomerania, poljsko Pomerelia (redko uporabljeno)) znana tudi kot Vzhodno Pomorjansko (poljsko Pomorze Wschodnie) in Nadvislansko Pomorjansko (poljsko Pomorze Nadwiślańskie), pred drugo svetovno vojno tudi kot Poljsko Pomorjansko, je zgodovinska podregija Pomorjanskega na južni obali Baltika.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Pomerelija
Pomezani
Pomezani so bili pruski klan.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Pomezani
Porenje
Porenje (nemško Rheinland, francosko Rhénanie) je ime, ki se uporablja za nenatančno opredeljeno območje zahodne Nemčije vzdolž Rena, predvsem njegov srednji del.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Porenje
Porurje
Porurje (nemško Ruhrgebiet) ali okrožje Porurje, regija Porurje ali dolina reke Ruhr je policentrično urbano območje v Severnem Porenju - Vestfaliji v Nemčiji.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Porurje
Premirje 11. novembra 1918
Fotografija posneta po podpisu sporazuma, ki je končal prvo svetovno vojno. To se je zgodilo na vagonu Ferdinanda Focha v kraju Compiègne. Foch je drugi z desne, levo od njega pa je britanski predstavnik Sir Rosslyn Wemyss. Na desni je admiral George Hope. Premirje 11.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Premirje 11. novembra 1918
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Prusija
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Prva svetovna vojna
Razred podmornic VII
Podmornice razreda VII so bile v obdobju druge svetovne vojne najštevilčnejša vrsta nemških podmornic.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Razred podmornic VII
Reichswehr
Reichswehr (nemško »Državna obramba«) je bil naziv za nemške oborožene sile od 1919 do 1935, ko je bil preimenovan v Wehrmacht.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Reichswehr
Robert Cecil
Edgar Algernon Robert Gascoyne-Cecil, 1.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Robert Cecil
Ruandski genocid
Ruandski genocid je bil genocidni pokol Tutsijev in zmernih Hutujcev v Ruandi leta 1994.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Ruandski genocid
Schleswig-Holstein
Schleswig-Holstein je nemška zvezna dežela.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Schleswig-Holstein
Seznam avstrijskih vladarjev
Seznam avstrijskih vladarjev vsebuje seznam vladarjev na področju današnje Avstrije - večinoma tudi na področju današnje Slovenije in širje - od visokega srednjega veka pa do konca Prve svetovne vojne.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Seznam avstrijskih vladarjev
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Seznam zgodovinskih vsebin
Sporazuma iz Osla
Sporazuma iz Osla sta dva sporazuma med Izraelom in Palestinsko osvobodilno organizacijo (POO): sporazum iz Osla I, podpisan v Washingtonu leta 1993, (DOP), 13 September 1993.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Sporazuma iz Osla
Trentino - Zgornje Poadižje
Trentinsko - Zgornje Poadižje v dvojezičnem italijansko-nemškem izvirniku Trentino-Alto Adige/Südtirol, v ladinščini Trentin-Südtirol, je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo, in ena od petih s posebnim statutom oz.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Trentino - Zgornje Poadižje
Tretji rajh
Tretji rajh oz.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Tretji rajh
Tripolitanija
Glavne province Libije Tripolitanija (arabsko طرابلس, Ṭarābulus, berbersko Ṭrables, latinsko Regio Tripolitana iz grškega Τριπολιτάνια, Tripolitánia) je zgodovinska regija in bivša provinca Libije.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Tripolitanija
Veliki štirje (prva svetovna vojna)
Veliki štirje na mirovni konferenci v Parizu, 1919. Od leve proti desni: David Lloyd George, Vittorio Emanuele, Georges Clemenceau in Woodrow Wison. Veliki štirje, velikokrat znani tudi kot štirje narodi, se nanaša na štiri največje zavezniške sile v prvi svetovni vojni in njihove voditelje, ki so se srečali na pariški mirovni konferenci leta 1919.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Veliki štirje (prva svetovna vojna)
Versajska palača
Versajska palača (Palais et parc de Versailles) je bila rezidenca francoskih kraljev Ludvika XIV., Ludvika XV. in Ludvika XVI. Stoji na 11 hektarjih zemljišč blizu kraja Versailles, jugozahodno od Pariza in je obkrožena z 815 hektari vrtov oziroma parkov.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Versajska palača
Viktor Emanuel III.
Viktor Emanuel III.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Viktor Emanuel III.
Vladimir Miselj
Vladimir Miselj, slovenski diplomat, * 11. november 1889, Črni Vrh, Avstro-Ogrska, 30. oktober 1944, Ženeva, Švica.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Vladimir Miselj
Vojna v kolonijah
Vojna v kolonijah zajema spopade, ki so se dogajali med prvo svetovno vojno v nemških kolonijah.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Vojna v kolonijah
Vojne reparacije
Vojne reparacije (tudi vojna odškodnina) je odškodnina, ki jo po vojni plača ena stran drugi.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Vojne reparacije
Vosges
Vosges (oznaka 88) je francoski departma, imenovan po hribovju Vogezov, ki zavzemajo njegov dobršen del.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Vosges
Vzhodna Prusija
Vzhodna Prusija (nemško Ostpreußen, poljsko Prusy Wschodnie, litovsko Rytų Prūsija, latinsko Borussia orientalis, rusko Восточная Пруссия, Vostóčnaja Prússija) je bila od leta 1773 do 1829 provinca Kraljevine Prusije in od leta 1878 skupaj s kraljestvom del Nemškega cesarstva.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Vzhodna Prusija
Vzroki druge svetovne vojne
Poljska kampanja, pri čemer je Nemčija napadla Poljsko, velja za povod za izbruh druge svetovne vojne. Vzroke za izbruh druge svetovne vojne, ki je bila najsmrtonosnejši spopad v človeški zgodovini, so iskali zgodovinarji iz mnogih držav, ki so jih preučevali in jim namenili veliko pozornosti.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Vzroki druge svetovne vojne
Weimarska republika
Weimarska republika je neuradno ime za republiko Nemčijo, ki je nastala po 1. svetovni vojni.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Weimarska republika
Yap
Zemljevid otoka Yap. Yap (domačini mu pravijo Wa'ab) je otok v Karolinskem otočju, ki spada pod Federativne države Mikronezije.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Yap
Zasedba Porurja
Zasedba Porurja leta 1923 je bil poskus Francije in Belgije, da si s silo povrneta vojno škodo iz prve svetovne vojne.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Zasedba Porurja
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Poglej Versajska mirovna pogodba in Združene države Amerike
Zgodovina BMW
Podjetje BMW je bilo uradno ustanovljeno 7.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Zgodovina BMW
Zgodovina Japonske
Zgodovina Japonske raziskuje pretekla dogajanja na območju današnje Japonske in v njeni neposredni bližini od prazgodovine do danes.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Zgodovina Japonske
Zgodovina Poljske
Tobias Mayer: Zemljevid Poljske leta 1757 Zgodovina Poljske je dolga več kot tisoč let.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Zgodovina Poljske
Zgodovina Združenih držav Amerike
Širjenje teritorija ZDA, 1810–1920Zgodovina Združenih držav Amerike se je začela, ko je trinajst britanskih kolonij leta 1776 razglasilo svojo neodvisnost.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Zgodovina Združenih držav Amerike
Zyklon B
Zyklon B je bilo trgovsko ime pesticida, ki so ga uporabljali za pobijanje zapornikov v nekaterih uničevalnih taboriščih Tretjega rajha med holokavstom.
Poglej Versajska mirovna pogodba in Zyklon B
1. pehotna divizija (Wehrmacht)
1.
Poglej Versajska mirovna pogodba in 1. pehotna divizija (Wehrmacht)
10. januar
10.
Poglej Versajska mirovna pogodba in 10. januar
16. marec
16.
Poglej Versajska mirovna pogodba in 16. marec
19. marec
19.
Poglej Versajska mirovna pogodba in 19. marec
19. november
19.
Poglej Versajska mirovna pogodba in 19. november
1919
1919 (MCMXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Versajska mirovna pogodba in 1919
1920
1920 (MCMXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Versajska mirovna pogodba in 1920
1935
1935 (MCMXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Versajska mirovna pogodba in 1935
1936
1936 (MCMXXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Versajska mirovna pogodba in 1936
28. junij
28.
Poglej Versajska mirovna pogodba in 28. junij
7. maj
7.
Poglej Versajska mirovna pogodba in 7. maj
7. marec
7.
Poglej Versajska mirovna pogodba in 7. marec
Prav tako znan kot Versajska pogodba, Versajski sporazum, Versajski sporazum (1919).