Odpri v Google MapsKazalo
258 odnosi: A.C. Chievo Verona, Achille Starace, Ad abolendam, Adalgis, Adiža, Adolfo Consolini, Aiken Veronika Prosenc, Air Moldova, Alboin, Alessandra Amoroso, Alessandro, Marquis de Maffei, All the Lovers, Alpe, Altichiero, Amfiteater, Antonio Balestra, Antonio Vivaldi, Aphrodite (album), Arena, Arnulf Bavarski, Asiago, Autari, Avstrijsko cesarstvo, Árpád Madžarski, Šelestenje, Škofija Verona, Babenberžani, Balkon, Bartolomeo Bacilieri, Bazilika san Zeno, Verona, Benečija, Beneška gotska arhitektura, Beneška renesančna arhitektura, Beneška renesansa, Beneška republika, Beneški plebiscit, Beneško slikarstvo, Berengar I., Bergamo, Berliner Börsen-Zeitung, Bitka na Soči, Bitka pri Custozzi (1848), Bitka pri Visu (1866), Borut Belec, Brennerska železnica, Bruno Veliki, Capuleti in Montegi, Caravaggisti, Carlo Crivelli (slikar), Castelfranco Veneto, ... Razširi indeks (208 več) »
A.C. Chievo Verona
A.C. Chievo Verona je italijanski nogometni klub, imenovan po manjšem predmestju Verone.
Poglej Verona in A.C. Chievo Verona
Achille Starace
Achille Starace, italijanski general in politik, * 18. avgust 1889, Sannicola, Apulija, Kraljevina Italija, † 29. april 1945, Milano, Kraljevina Italija.
Poglej Verona in Achille Starace
Ad abolendam
Ad abolendam ("Za izkoreninjenje" ali "Za odpravo" po prvi vrstici, Za izkoreninjenje različnih izprijenih krivoverstev, ali Za odpravo različnih krivoverskih popačenosti) je bil odlok in bula Lucija III., ki jo je napisal v Veroni in dal na svetlo 4.
Poglej Verona in Ad abolendam
Adalgis
Adalgis (''Codex legum Langobardorum'', 11. stoletje) Adalgis ali Adelhis je kot pridruženi kralj Langobardskega kraljestva vladal skupaj z očetom Deziderijem od avgusta 759 do očetove odstavitve junija 774,Ottorino Bertolini.
Poglej Verona in Adalgis
Adiža
Adíža (furlansko Adis, beneško Àdexe, ladinsko Adesc ali Adiç, Etsch) je za Padom druga najdaljša reka v Italiji.
Poglej Verona in Adiža
Adolfo Consolini
Adolfo Consolini, italijanski atlet * 5. januar 1917, Costermano, Verona, Italija, † 20. december 1969, Milano, Italija.
Poglej Verona in Adolfo Consolini
Aiken Veronika Prosenc
Aiken Veronika Prosenc, slovenska filmska producentka in režiserka, * 12. februar 1970, Jesenice, Slovenija.
Poglej Verona in Aiken Veronika Prosenc
Air Moldova
Air Moldova je moldavska nacionalna letalska družba s sedežem v glavnem mestu Kišinjev.
Poglej Verona in Air Moldova
Alboin
Alboin je bil legendarni kralj Langobardov, ki je vladal približno od leta 560 do 572, * 530.
Poglej Verona in Alboin
Alessandra Amoroso
Alessandra Amoroso, italijanska pop, soul pevka, * 12. avgust 1986 Galatina, Lecce, Italija.
Poglej Verona in Alessandra Amoroso
Alessandro, Marquis de Maffei
Alessandro Scipione, Marquis de Maffei, italijanski maršal, * 3. oktober 1662, Verona, † januar 1730.
Poglej Verona in Alessandro, Marquis de Maffei
All the Lovers
»All the Lovers« je pesem avstralske pevke Kylie Minogue.
Poglej Verona in All the Lovers
Alpe
Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.
Poglej Verona in Alpe
Altichiero
Altichiero da Verona (ok. 1330 - ok. 1390), imenovan tudi Aldighieri da Zevio, je bil italijanski slikar gotskega sloga.
Poglej Verona in Altichiero
Amfiteater
Rimska arena v Arlesu, Francija. Amfiteater, Nîmes Arena di Verona v Veroni Amfiteater v Pulju Amfiteater v Budimpešti Amfiteater v Trierju Amfiteater je odprto prizorišče, ki se uporablja za zabavo, kulturne in druge prireditve ter šport.
Poglej Verona in Amfiteater
Antonio Balestra
Antonio Balestra, italijanski rokoko slikar, * 12. avgust 1666, Verona, † 21. april 1740, Verona.
Poglej Verona in Antonio Balestra
Antonio Vivaldi
Antonio Lucio Vivaldi, italijanski skladatelj, violinist, dirigent in mojster italijanske glasbe za godala, * 4. marec 1678, Benetke, Italija, † 28. julij 1741, Dunaj, Avstrija.
Poglej Verona in Antonio Vivaldi
Aphrodite (album)
Aphrodite je enajsti studijski album avstralske pevke Kylie Minogue.
Poglej Verona in Aphrodite (album)
Arena
Notranjost Veronske arene Arena v Münchnu Arena je zaprto območje, pogosto okrogle ali ovalne oblike, namenjeno predstavam gledališča, glasbenih prireditev ali športnih prireditev.
Poglej Verona in Arena
Arnulf Bavarski
Nagrobni napis vojvode Arnulfa Arnulf I., bavarski vojvoda (907-937).
Poglej Verona in Arnulf Bavarski
Asiago
Asiago je manjše mesto (približno 6500 prebivalcev) na planoti (Altopiano di Asiago ali Altopiano dei Sette Comuni) v pokrajini Vicenza v deželi Benečija v severovzhodni Italiji, v bližini meje med deželama Benečija in Trentinsko - Zgornje Poadižje/Južna Tirolska ter na vznožju Alp.
Poglej Verona in Asiago
Autari
Autari, znan tudi kot Agilolf, je bil kralj Langobardov, ki je vladal od leta 584 do svoje smrti, * okrog 540, † 5. september 590, Pavia, Langobardsko kraljestvo.
Poglej Verona in Autari
Avstrijsko cesarstvo
Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.
Poglej Verona in Avstrijsko cesarstvo
Árpád Madžarski
Árpád, veliki knez Madžarov (–), * ca. 845, † ca. 907, utemeljitelj dinastije Árpádovcev, ki se je na oblasti obdržala do leta 1301. V času njegove vladavine so Madžari zasedli Panonijo oziroma Panonsko nižino.
Poglej Verona in Árpád Madžarski
Šelestenje
Šelestenje je slovenski celovečerni igrani film, 2002.
Poglej Verona in Šelestenje
Škofija Verona
Škofija Verona je ena izmed škofij Rimskokatoliške cerkve v Italiji, katere sedež se nahaja v Veroni.
Poglej Verona in Škofija Verona
Babenberžani
samostanu Klosterneuburg Leopold III. Sveti, deželni zavetnik Spodnje Avstrije; podoba iz rodbinskega drevesa Babenberžani so bili ena od najvplivnejših dinastij nemškega cesarstva (Vojvodina Bavarska) v visokem srednjem veku.
Poglej Verona in Babenberžani
Balkon
Balkon sestavljajo ograja na ploščadi, na vsaki strani podprti s podzidkom, stebri ali konzolnimi nosilci Modernistični katalanski balkon z jekleno ograjo Balkón (iz italijanske besede balcone, gradbeni oder, francosko balcon; staro-visokonemško balcho - bruno - tram, prečnik; verjetno sorodno perzijskemu بالكانه bālkāneh ali starejši različici پالكانه pālkāneh) je vrsta ploščadi, police iz zidu, ki jo podpirajo stebri ali konzolni nosilci, in je zaprta z ograjo.
Poglej Verona in Balkon
Bartolomeo Bacilieri
Bartolomeo Kardinal Bacilieri, italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 28. marec 1842, Breonio, Italija, † 14. februar 1923, Verona, Italija.
Poglej Verona in Bartolomeo Bacilieri
Bazilika san Zeno, Verona
Bazilika San Zeno (znana tudi kot San Zeno Maggiore ali San Zenone) je manjša v Veroni v severni Italiji.
Poglej Verona in Bazilika san Zeno, Verona
Benečija
Benečija (v italijanskem izvirniku Veneto, beneško Vèneto), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Verona in Benečija
Beneška gotska arhitektura
Beneška gotika je izraz, ki se uporablja za posebno obliko italijanske gotske arhitekture, značilne za Benetke, ki izvira iz lokalnih gradbenih zahtev, z nekaj vpliva bizantinske arhitekture, nekaj pa iz islamske arhitekture, ki odraža trgovinsko mrežo Benetk.
Poglej Verona in Beneška gotska arhitektura
Beneška renesančna arhitektura
Beneška renesančna arhitektura je začela nastajati precej pozneje kot v Firencah, pravzaprav ne pred 1480-imi, in je skozi celotno obdobje večinoma povezana z arhitekti, ki so prišli delat v Benetke iz drugih delov Italije.
Poglej Verona in Beneška renesančna arhitektura
Beneška renesansa
Beneška renesansa je imela izrazit značaj v primerjavi s splošno italijansko renesanso drugod.
Poglej Verona in Beneška renesansa
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Poglej Verona in Beneška republika
Beneški plebiscit
Benéški plebiscít, uradno znan tudi kot plebiscit Benetk, beneških pokrajin in Mantove, je bil plebiscit, ki je potekal v nedeljo, 21.
Poglej Verona in Beneški plebiscit
Beneško slikarstvo
Beneško slikarstvo je bilo glavna sila v italijanskem renesančnem slikarstvu in širše.
Poglej Verona in Beneško slikarstvo
Berengar I.
Berengar I. (latinsko Berengarius, Perngarius, italijansko Berengario) je bil od leta 887 kralj Italije, * okoli 845, † 7. april 924.
Poglej Verona in Berengar I.
Bergamo
Bergamo (lombardsko Bèrghem) je mesto v Lombardiji v Italiji, ki leži okoli 40 km severovzhodno od Milana in 30 km od jezer Como in Iseo.
Poglej Verona in Bergamo
Berliner Börsen-Zeitung
Berliner Börsen-Zeitung (kratica BBZ) je bila slovenska ilegalna obveščevalna služba, ki je bila ustanovljena aprila 1941, po aprilski vojni.
Poglej Verona in Berliner Börsen-Zeitung
Bitka na Soči
Bitka na Soči je bila spopad med vojsko ostrogotskega kralja Teoderika in germansko vojsko kralja Italije Odoakra.
Poglej Verona in Bitka na Soči
Bitka pri Custozzi (1848)
Bitka pri Custozzi je bila prva pomembnejša bitka prve italijanske vojne za neodvisnost, ki je potekala 24. julija in 25. julija 1848 med vojsko Avstrijskega cesarstva, ki jo je vodil Josef Radetzky in vojsko Kraljevine Sardinije, ki jo je vodil sardinski kralj Karel Albert.
Poglej Verona in Bitka pri Custozzi (1848)
Bitka pri Visu (1866)
Bitka pri Visu je bila največja pomorska bitka v Jadranskem morju.
Poglej Verona in Bitka pri Visu (1866)
Borut Belec
Borut Belec, slovenski geograf, * 13. januar 1931, Maribor, † 16. januar 2022, Maribor.
Poglej Verona in Borut Belec
Brennerska železnica
Brennerska železnica (nemško Brennerbahn; italijansko Ferrovia del Brennero) je glavna proga, ki povezuje avstrijsko in italijansko železniško omrežje od Innsbrucka do Verone, vzpenja se po Wipptalu (nemško za 'dolina Wipp'), prečka prelaz Brenner in se spušča navzdol v Eisacktal (nemško za 'dolina Eisack') do Bolzana / Bozna, nato naprej po dolini Adiže do Roverta / Rofreita in vzdolž odseka doline Adige, imenovanega po italijansko Vallagarina, do Verone.
Poglej Verona in Brennerska železnica
Bruno Veliki
Bruno Veliki, nadškof Kölna, vojvoda Lotaringije, * 925, † 11. oktober 965, Reims.
Poglej Verona in Bruno Veliki
Capuleti in Montegi
Capuleti in Montegi (ital. I Capuleti e i Montecchi) so opera v dveh dejanjih (štirih slikah) Vincenza Bellinija.
Poglej Verona in Capuleti in Montegi
Caravaggisti
Caravaggisti so bili slogovni privrženci italijanskega baročnega slikarja Caravaggia iz poznega 16.
Poglej Verona in Caravaggisti
Carlo Crivelli (slikar)
Carlo Crivelli, italijanski slikar, * med 1430 in 1435, Benetke, † 7. avgust 1500, verjetno v Ascoli Piceno.
Poglej Verona in Carlo Crivelli (slikar)
Castelfranco Veneto
Castelfranco Veneto (beneško Castèo) je mesto in občina v Benečiji v severni Italiji v pokrajini Treviso, 30 km po železnici iz mesta Trevisa ali približno 40 km od celinskega dela Benetk.
Poglej Verona in Castelfranco Veneto
Damaz Rijavec
Damaz Rijavec (krstno ime Jožef Rijavec), italijanski redovnik in profesor teologije slovenskega rodu, * 23. februar 1913, Trnovo, Nova Gorica, † 4. maj 1998, Conegliano, Italija.
Poglej Verona in Damaz Rijavec
Dante Alighieri
Dante Alighieri, italijanski pesnik, * maj/junij 1265, Firence, Italija, † 13./14. september 1321, Ravenna, Italija.
Poglej Verona in Dante Alighieri
Davisov pokal 1967
Davisov pokal 1967 je bil šestinpetdeseti teniški turnir Davisov pokal.
Poglej Verona in Davisov pokal 1967
Decij
Gaj Mesij Kvint Trajan Decij (latinsko), včasih krajše Trajan Decij, je bil od leta 249 do 251 cesar Rimskega cesarstva, * okoli 201, Budalia, Gornja Mezija, Rimsko cesarstvo, † junij 251, Abrit, Spodnja Mezija, Rimsko cesarstvo. Decija so kot uglednega politika v času vladavine Filipa Arabca za cesarja proglasili njegovi vojaki po zadušitvi upora v Meziji.
Poglej Verona in Decij
Deziderij Langobardski
Deziderij (italijansko Desiderio) je bil zadnji kralj Langobardskega kraljestva v severni Italiji, ki je vladal od leta 756 do 774.
Poglej Verona in Deziderij Langobardski
Dirka po Italiji 1924
Dirka po Italiji 1924 je 12.
Poglej Verona in Dirka po Italiji 1924
Dirka po Italiji 1925
Dirka po Italiji 1925 je 13.
Poglej Verona in Dirka po Italiji 1925
Dirka po Italiji 1926
Dirka po Italiji 1926 je 14.
Poglej Verona in Dirka po Italiji 1926
Dirka po Italiji 1927
Dirka po Italiji 1927 je 15.
Poglej Verona in Dirka po Italiji 1927
Dirka po Italiji 1940
Dirka po Italiji 1940 je 28.
Poglej Verona in Dirka po Italiji 1940
Dirka po Italiji 1946
Dirka po Italiji 1946 je 29.
Poglej Verona in Dirka po Italiji 1946
Dirka po Italiji 1957
Dirka po Italiji 1957 je 40.
Poglej Verona in Dirka po Italiji 1957
Dirka po Italiji 1958
Dirka po Italiji 1958 je 41.
Poglej Verona in Dirka po Italiji 1958
Dirka po Italiji 1959
Dirka po Italiji 1959 je 42.
Poglej Verona in Dirka po Italiji 1959
Dirka po Italiji 1960
Dirka po Italiji 1960 je 43.
Poglej Verona in Dirka po Italiji 1960
Dirka po Italiji 1964
Dirka po Italiji 1964 je 47.
Poglej Verona in Dirka po Italiji 1964
Dirka po Italiji 1967
Dirka po Italiji 1967 je 50.
Poglej Verona in Dirka po Italiji 1967
Dirka po Italiji 1973
Dirka po Italiji 1973 je 56.
Poglej Verona in Dirka po Italiji 1973
Dirka po Italiji 1976
Dirka po Italiji 1976 je 59.
Poglej Verona in Dirka po Italiji 1976
Dirka po Italiji 1979
Dirka po Italiji 1979 je 62.
Poglej Verona in Dirka po Italiji 1979
Dirka po Italiji 1981
Dirka po Italiji 1981 je 64.
Poglej Verona in Dirka po Italiji 1981
Dirka po Italiji 1984
Dirka po Italiji 1984 je 67.
Poglej Verona in Dirka po Italiji 1984
Dirka po Italiji 1985
Dirka po Italiji 1985 je 68.
Poglej Verona in Dirka po Italiji 1985
Dirka po Italiji 1997
Dirka po Italiji 1997 je 80.
Poglej Verona in Dirka po Italiji 1997
Dirka po Italiji 2007
Dirka po Italiji 2007 je 90.
Poglej Verona in Dirka po Italiji 2007
Dirka po Italiji 2008
Dirka po Italiji 2008 je 91.
Poglej Verona in Dirka po Italiji 2008
Dirka po Italiji 2010
Dirka po Italiji 2010 je 93.
Poglej Verona in Dirka po Italiji 2010
Dirka po Italiji 2012
Dirka po Italiji 2012 je 95.
Poglej Verona in Dirka po Italiji 2012
Dirka po Italiji 2019
Dirka po Italiji 2019 je 102.
Poglej Verona in Dirka po Italiji 2019
Dirka po Italiji 2021
Dirka po Italiji 2021 je 104.
Poglej Verona in Dirka po Italiji 2021
Dirka po Italiji 2022
Dirka po Italiji 2022 je 105.
Poglej Verona in Dirka po Italiji 2022
Ditrik I. Albeški
Ditrik Albeški († med 3. in 21 marca 1194) je bil Ditrik I. Krški škof.
Poglej Verona in Ditrik I. Albeški
Eberhard Bavarski
Eberhard, bavarski vojvoda (937-938).
Poglej Verona in Eberhard Bavarski
Emilio De Bono
Emilio De Bono, italijanski maršal, politik in fašist, * 19. marec 1866, Cassano d'Adda, Lombardija, Italija, † 11. januar 1944, Verona, Benečija, Italija.
Poglej Verona in Emilio De Bono
Evropska pot E70
Od zahoda proti vzhodu: A Coruña, Bilbao, San Sebastián, Bordeaux, Saint-Étienne, Lyon, Torino, Verona, Benetke, Trst, Ljubljana, Zagreb, Beograd, Timişoara, Craiova, Bukarešta, Rousse, Varna, Samsun, Trabzon, Poti. Evropska pot E70 je cesta in del vseevropskega cestnega omrežja, ki je serija glavnih cest na kontinentu.
Poglej Verona in Evropska pot E70
Evropske pešpoti
Karta Evropskih pešpoti Logotip Evropske pešpoti Evropske pešpoti so mednarodni sistem pešpoti, namenjen rekreacijskemu pohodništvu prek različnih evropskih dežel.
Poglej Verona in Evropske pešpoti
France Rotar
Wiesbadnu, Nemčija France Rotar, slovenski kipar, * 1933, Ljubljana, † 22. april 2001.
Poglej Verona in France Rotar
Francesco Bianchini
Francesco Bianchini, italijanski astronom, fizik, anatom, botanik, filozof, teolog, orientalist, historiograf in arheolog, * 13. december 1662, Verona, Italija, † 2. marec 1729, Rim.
Poglej Verona in Francesco Bianchini
Franco Faccio
Franco (Francesco Antonio) Faccio, italijanski skladatelj in dirigent, * 8. marec 1840, Verona, Italija, † 21. julij 1891, Monza, Italija.
Poglej Verona in Franco Faccio
Friderik I. Barbarossa
Friderik I. Barbarossa, cesar Svetega rimskega cesarstva in nemški kralj, * okoli 1122, † 10. junij 1190, Mala Azija.
Poglej Verona in Friderik I. Barbarossa
Friderik II. Prepirljivi
Friderik II. (25. april 1211 – 15. junij 1246), znan kot Friderik Prepirljivec (Friedrich der Streitbare), je bil Vojvoda Avstrije in Štajerske od leta 1230 do svoje smrti.
Poglej Verona in Friderik II. Prepirljivi
Frottola
Frottola je bila vrsta italijanske renesančne posvetne pesmi in njene uglasbitve.
Poglej Verona in Frottola
Gaetano Rossi
Gaetano Rossi, italijanski libretist, * 18. maj 1774, Verona, Italija, † 25. januar 1855, Verona, Italija.
Poglej Verona in Gaetano Rossi
Gaj Valerij Katul
Gaj Valerij Katul (latinsko Gaius Valerius Catullus), rimski pesnik, * 84 pr. n. št., Verona, † 54 pr. n. št., Rim.
Poglej Verona in Gaj Valerij Katul
Gardaland
Gardaland je največji zabaviščni park v Italiji in se nahaja blizu Verone ob Gardskem jezeru.
Poglej Verona in Gardaland
Gigliola Cinquetti
Gigliola Cinquetti je italijanska pevka; * 20. december 1947, Verona, Italija.
Poglej Verona in Gigliola Cinquetti
Gino Fano
Gino Fano, italijanski matematik, * 5. januar 1871, Mantova, Italija, † 8. november 1952, Verona, Italija.
Poglej Verona in Gino Fano
Giovanni Urbani
Kardinal Urbani (levo) in Girolamo Bartolomeo Bortignon (desno) Giovanni Urbani, italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof, nadškof in kardinal, * 26. marec 1900, Benetke, † 17. september 1969, Benetke.
Poglej Verona in Giovanni Urbani
Girolamo Fracastoro
Girolamo Fracastoro, italijanski učenjak, književnik, zdravnik, pesnik, astronom in geolog, * 1478, Verona, Beneška republika, (danes Italija), † 8. avgust 1553, Caffi, (danes Affi pri Veroni).
Poglej Verona in Girolamo Fracastoro
Giulio Cabianca
Giulio Cabianca, italijanski dirkač Formule 1, * 19. februar 1923, Verona, Italija, † 15. junij 1961, Modena, Italija.
Poglej Verona in Giulio Cabianca
Giulio Viozzi
Giulio Viozzi, italijanski skladatelj, pianist in kritik, * 5. julij 1912, Trst, † 29. november 1984, Verona, Italija.
Poglej Verona in Giulio Viozzi
Giuseppe Carraro
Giuseppe Carraro, italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof, * 26. junij 1899, Mira, † 30. december 1980, Verona.
Poglej Verona in Giuseppe Carraro
Grand Tour
Grand Tour (francosko za 'veliko potovanje') je bilo ime za potovanje sinov evropskega plemstva, kasneje tudi višjega srednjega razreda, skozi srednjo Evropo, Italijo, Španijo in prav tako obvezno od renesanse dalje do Svete dežele.
Poglej Verona in Grand Tour
Grobnica
Grobnica Grobnica ((iz grščine: τύμβος tumbos) je spomenik in spominsko obeležje na grobu mrtvega človeka. Gomila, grobna hišica in grobna komora so grobnice v širšem smislu. Arhitektonsko oblikovan spomenik je lahko del grobnice ali grobne hišice.
Poglej Verona in Grobnica
Guarino Guarini
Palazzo Carignano v Torinu. Camillo-Guarino Guarini, italijanski arhitekt, * 7. januar 1624, Modena, † 6. marec 1683, Milano.
Poglej Verona in Guarino Guarini
Hanija
Pogled na pristanišče Hanija (grško Χανιά) je drugo največje mesto na Kreti in glavno mesto istoimenske prefekture.
Poglej Verona in Hanija
Hellas Verona F.C.
Hellas Verona Football Club, Hellas Verona ali na kratko Verona je italijanski nogometni klub iz mesta Verona.
Poglej Verona in Hellas Verona F.C.
Henrik I. Bavarski
Henrik I. Bavarski, bavarski vojvoda, * 919/921, Nordhausen, † 1. november 955, Regensburg.
Poglej Verona in Henrik I. Bavarski
Henrik II. Bavarski
Henrik II.
Poglej Verona in Henrik II. Bavarski
Henrik II. Sveti
Henrik, vzhodnofrankovski (nemški) kralj (kot II.), cesar Svetega rimskega cesarstva, bavarski vojvoda (kot IV.), italijanski kralj, Sveti, * 6. maj 973, Abbach, † 13. julij 1024, Grona pri Göttingenu.
Poglej Verona in Henrik II. Sveti
Henrik III. Bavarski
Henrik, koroški vojvoda (kot I.), bavarski vojvoda (kot III.), * 940, † 5. oktober 989.
Poglej Verona in Henrik III. Bavarski
Henrik IV. Nemški
Henrik IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 11. november 1050, Goslar, † 7. avgust 1106, Liège. Henrik IV. je znan po bojevanju s papeži in visokim plemstvom za ohranitev kraljeve in cesarske avtoritete in s tem povezanim romanjem v Cannoso.
Poglej Verona in Henrik IV. Nemški
Hiša (glasbena skupina)
Hiša je slovenska folk rock glasbena skupina.
Poglej Verona in Hiša (glasbena skupina)
Honorij (rimski cesar)
Honorij (latinsko) je bil od leta 395 do 423 cesar Zahodnega rimskega cesarstva, * 9. september 384, Konstantinopel, † 15. avgust 423, Ravena, Italija.
Poglej Verona in Honorij (rimski cesar)
Hostilijan
Hostilijan (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal od julija do novembra 251, * okoli 230, Sirmium, Spodnja Panonija, † november 251, Rim, Rimsko cesarstvo.
Poglej Verona in Hostilijan
Huni
Huni so bili azijsko nomadsko ljudstvo.
Poglej Verona in Huni
Ignacij Mrak
Ignacij Mrak, slovenski škof v Združenih državah Amerike, * 16. oktober 1810, Hotovlja, † 2. januar 1901, Marquette, Michigan, Združene države Amerike.
Poglej Verona in Ignacij Mrak
Ildibad
Ildibad, včasih tudi Hildebad (latinsko, grško, Ildíbados) je bil leta 540–541 kralj italskega Ostrogotskega kraljestva, * ni znano, † 541.
Poglej Verona in Ildibad
Innocenzo Maria Lirutti
Innocenzo Maria Lirutti, O.S.B., italijanski rimskokatoliški duhovnik, benediktinec, škof, * 7. oktober 1741, Villafreda, † 11. avgust 1827, Verona.
Poglej Verona in Innocenzo Maria Lirutti
Irena Tratnik
Irena Tratnik Dosso, slovenska pevka zabavne glasbe, * ca.
Poglej Verona in Irena Tratnik
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Verona in Italija
Italijanska mesta
Beseda mesto (it. città) je častni naslov za nekatere italijanske občine, ki je podeljen z zakonom državnega predsednika; mesta imajo pravico do grba, ki ga določi Ministrski svet.
Poglej Verona in Italijanska mesta
Italijanski renesančni vrt
Italijanski renesančni vrt je bil nov slog vrta, ki se je pojavil konec 15.
Poglej Verona in Italijanski renesančni vrt
Italijansko nogometno prvenstvo 1922-23
Italijansko nogometno prvenstvo 1922-23.
Poglej Verona in Italijansko nogometno prvenstvo 1922-23
Italijansko renesančno kiparstvo
Italijansko renesančno kiparstvo je bilo pomemben del umetnosti italijanske renesanse, v zgodnjih fazah pa je verjetno predstavljalo vodilno prednost.
Poglej Verona in Italijansko renesančno kiparstvo
Italijansko renesančno slikarstvo
Italijansko renesančno slikarstvo je obdobje, ki se je začelo v poznem 13.
Poglej Verona in Italijansko renesančno slikarstvo
Italo Montemezzi
Italo Montemezzi, italijanski operni skladatelj, * 31. maj 1875, Vigasio blizu Verone, Italija, † 15. maj 1952, Vigasio blizu Verone.
Poglej Verona in Italo Montemezzi
Ivan Češki
Ivan Češki, tudi Ivan Slepi, luksemburški grof, češki kralj, * 10. avgust 1296, † 26. avgust 1346, Abbeville pri Crecyju.
Poglej Verona in Ivan Češki
Ivo Komjanc
Ivo Komjanc, slovenski zdravnik ortoped in kirurg, * 19. september 1924 Števerjan, Italija, † 26. avgust 1991, Malcesine ob Gardskem jezeru.
Poglej Verona in Ivo Komjanc
Janez Pirnat
Janez Pirnat, slovenski kipar, * 25. september 1932, Ljubljana, † 26. januar 2021, Postira, otok Brač, Hrvaška.
Poglej Verona in Janez Pirnat
Jože Cesar
Jože Cesar, slovenski slikar in scenograf, * 22. april 1907, Trst, † 31. julij 1980, Trst.
Poglej Verona in Jože Cesar
John Stainer
Sir John Stainer, angleški skladatelj in orglar, * 6. junij 1840, Southwark, † 31. marec 1901, Verona.
Poglej Verona in John Stainer
José Carreras
José Carreras (katalonsko Josep Maria Carreras i Coll) katalonski operni pevec tenorist, * 5. december 1946, Barcelona, Katalonija, Španija.
Poglej Verona in José Carreras
Kambrejska liga
Kambrejska liga je bilo zavezništvo proti Beneški republiki, ki se je izoblikovalo leta 1508 na pobudo papeža Julija II. Sestavljali so ga Papeška država (papež Julij II.), Francija (Ludvik XII. Francoski), Sveto Rimsko cesarstvo (Maksimilijan I. Habsburški), Španija-Kraljevina Sicilija-Neapeljsko kraljestvo (Ferdinand II.
Poglej Verona in Kambrejska liga
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Poglej Verona in Karel Veliki
Köchel-Verzeichnis
Köchel - Verzeichnis je popolni kronološki katalog kompozicij Wolfganga Amadeusa Mozarta, ki ga je zasnoval Ludwig von Köchel.
Poglej Verona in Köchel-Verzeichnis
Kiparstvo
Peščeni grad Kipárstvo je veja upodabljajočih umetnosti, ki deluje v treh dimenzijah oziroma oblikuje volumen.
Poglej Verona in Kiparstvo
Konrad (III.) Nemški
Konrad (III.) Nemški, nemški kralj, italijanski kralj (kot II.), vojvoda Spodnje Lotaringije, * 12. februar 1074, opatija Hersfeld, † 27. julij 1101, Firence.
Poglej Verona in Konrad (III.) Nemški
Konrad II. Nemški
Konrad II., poznan tudi kot Konrad Starejši ali Konrad Salijec, cesar Svetega rimskega cesarstva, rimsko-nemški kralj, italijanski in burgundski kralj, * ~ 990, Speyer, † 4. junij 1039, Utrecht.
Poglej Verona in Konrad II. Nemški
Konstantin I. Veliki
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Konstantin I. (latinsko, grško), med zahodnimi kristjani znan tudi kot Konstantin Veliki, med vzhodnimi kristjani pa kot Sveti Konstantin, rimski cesar, ilirskega porekla (306-337), * 28. februar (verjetno) 272, Naissus, Gornja Mezija (današnji Niš, Srbija), † 22.
Poglej Verona in Konstantin I. Veliki
Konya
Konya (turško; grško Ἰκόνιον Ikónion, latinsko Ikonij) je glavno mesto province na jugozahodnem robu osrednje Anatolije in je sedmo najbolj naseljeno mesto v Turčiji z metropolitanskim prebivalstvom več kot 2,1 milijona.
Poglej Verona in Konya
Koroška (vojvodina)
Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.
Poglej Verona in Koroška (vojvodina)
Kosova Airlines
Kosova airlines je bila letalska družba s sedežem v Prištini (Kosovo).
Poglej Verona in Kosova Airlines
Krf (mesto)
Stara trdnjava Krf (grško Κέρκυρα; italijansko... Corfu) je največje in glavno mesto otoka Krf iz skupine Jonskih otokov.
Poglej Verona in Krf (mesto)
Krstilnica v Cremoni
Krstilnica v Cremoni (italijansko Battistero di Cremona) je verska zgradba v Cremoni v severni Italiji.
Poglej Verona in Krstilnica v Cremoni
Langobardi
Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.
Poglej Verona in Langobardi
Laura Cereta
Laura Cereta, italijanska pisateljica, * september 1469, † 1499 Laura Cereta je bila ena izmed velikih humanističnih in feminističnih pisateljic Italije v 15.
Poglej Verona in Laura Cereta
Lauro De Marinis
Lauro De Marinis, znan pod umetniškim imenom Achille Lauro, italijanski pevec, raper in besedilopisec, *11. julij 1990.
Poglej Verona in Lauro De Marinis
Levent Çolak
Levent Çolak, tuški general, * 1961, Iskenderun.
Poglej Verona in Levent Çolak
Licinij I.
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Licinij I. (Gaius Valerius Licinianus Licinius Augustus),; tudi Valerius Licinianus Licinius, Iovius Licinius) grško), znan kot Licinij, je bil rimski cesar (308-324); *okrog 263 v Gornji Meziji blizu Zaječarja v današnji Srbiji; † spomladi 325 Solun Večinoma je vladal kot sovladar s Konstantinom Velikim, pa tudi njegov tekmec; z njim je sodeloval pri pripravi Milanskega odloka 313, ki je zagotovil svobodo veroizpovedi tudi za kristjane v celotnem Rimskem cesarstvu; na svojem področju pa jih je vendarle preganjal.
Poglej Verona in Licinij I.
Ludvik IV. Wittelsbaški
Ludvik IV.
Poglej Verona in Ludvik IV. Wittelsbaški
Luigi di Canossa
Luigi Kardinal di Canossa, italijanski rimskokatoliški jezuit, duhovnik, škof in kardinal, * 20. april 1809, Verona, † 12. marec 1900, Verona.
Poglej Verona in Luigi di Canossa
Maestro Piero
Maestro Piero (tudi Magister Piero, Piero), italijanski skladatelj, * pred 1300, † po letu 1350.
Poglej Verona in Maestro Piero
Maksimilijan I. Habsburški
Maksimilijan I. Habsburški, nemški kralj (1486), cesar Svetega rimskega cesarstva (1508), * 22. marec 1459, Dunajsko Novo mesto, † 12. januar 1519, Wels, Zgornja Avstrija.
Poglej Verona in Maksimilijan I. Habsburški
Margareta I. grofica Holandska, Hainautska in cesarica
Žig cesarice Margarete Margareta II.
Poglej Verona in Margareta I. grofica Holandska, Hainautska in cesarica
Maria Callas
Maria Anna Sophie Cecilia Kalogeropoulos ali Maria Callas, grška operna pevka sopranistka, * 2. december 1923, New York, ZDA, † 16. september 1977, Pariz, Francija.
Poglej Verona in Maria Callas
Mario Capecchi
Mario Ramberg Capecchi, italijansko-ameriški genetik in akademik, nobelovec, * 6. oktober 1937, Verona, Italija.
Poglej Verona in Mario Capecchi
Massimiliano Fedriga
Massimiliano Fedriga, italijanski politik, * 2. julij 1980, Verona, Benečija.
Poglej Verona in Massimiliano Fedriga
München
München (zastarelo slovensko Monakovo, staronemško Munichen, bavarsko narečno Minga) je glavno in najbolj naseljeno mesto največje nemške Zvezne dežele Bavarske.
Poglej Verona in München
Mejna grofija Istra
Mejna grofija Istra (ali Istrska marka) je nastala kot karolinška mejna marka, ki je obsegala območje Istrskega polotoka in okoliških območij, ki jih je osvojil Pipin Langobardski, sin Karla Velikega leta 789.
Poglej Verona in Mejna grofija Istra
Mesarski most, Ljubljana
Mesarski most v Ljubljani je most čez Ljubljanico, ki povezuje Ljubljansko Tržnico s Petkovškovim nabrežjem in je namenjen pešcem in kolesarjem.
Poglej Verona in Mesarski most, Ljubljana
Milan Grlj
Milan Grlj, slovenski rimskokatoliški duhovnik, ljudski pesnik in narodni delavec, * 5. januar 1904, Zarečje, † 24. april 1981, Harije.
Poglej Verona in Milan Grlj
Mirko Špacapan
Mirko Špacapan (tudi Frederico Martin Spazzapan), slovenski zdravnik pediater, športnik, politični in kulturni delavec * 20. november 1953, Lanús Oeste, Buenos Aires, † 23. november 2007, Videm.
Poglej Verona in Mirko Špacapan
Modena
Modena (etruščansko Mutna, latinsko Mutina, modensko Mòdna) je mesto in občina na južni strani Padske nižine v pokrajini Modena v deželi Emilija - Romanja v severni Italiji.
Poglej Verona in Modena
Naravni deželni park Lessinia
Skupina Carega iz Bolce Znak Naravnega deželnega parka Lessinia Naravni deželni park Lessinia je del je geografskega območja v Alpah, ki se nahaja predvsem v zgornjem delu pokrajine Verona in deloma Vicenze in meji z avtonomno regijo/pokrajino Trento.
Poglej Verona in Naravni deželni park Lessinia
Nîmes
Nîmes (antična rimska Colonia Nemausus, oksitansko Nimes, latinsko Nemausus) je prefektura departmaja Gard v regiji Oksitanija v južni Franciji.
Poglej Verona in Nîmes
Nürnberg
Nürnberg (narečno vzhodnofrankonsko Nämberch, zastarelo slovensko Norimberk) je mesto ob reki Pegnitz in kanalu Ren–Majna–Donava v nemški deželi Bavarski v upravnem območju Srednja Frankovska, približno 170 km severno od Münchna.
Poglej Verona in Nürnberg
Nova vas nad Dragonjo
Nova vas nad Dragonjo - je naselje v Slovenski Istri, ki upravno spada pod Občino Piran.
Poglej Verona in Nova vas nad Dragonjo
Oltar sv. Zenona Veronskega
Oltar sv.
Poglej Verona in Oltar sv. Zenona Veronskega
Opatija Ettal
Baročni samostan Ettal Samostan Ettal je benediktinska opatija (opatija svetega srca Jezusa in Marije) v vasi Ettal v Zgornji Bavarski in spada v bavarsko benediktinsko kongregacijo.
Poglej Verona in Opatija Ettal
Operacija Hrast
Mussolini odhaja iz hotela, v katerem je bil ujetnik. Operacija Hrast je bila nemška reševalna operacija med drugo svetovno vojno, v kateri je skupina nemških padalcev pod poveljstvom Otta Skorzenyja z gore Gran Sasso rešila italijanskega fašističnega voditelja Benita Mussolinija.
Poglej Verona in Operacija Hrast
Origo Gentis Langobardorum
Kodeks ''Origo gentis Langobardorum'' iz Reimsa, zdaj v Berlinu (10. stoletje) Ilustrirani ''Origo gentis Langobardorum'' iz 11. stoletja, zdaj v Salernu Origo Gentis Langobardorum je kratko besedilo iz 7.
Poglej Verona in Origo Gentis Langobardorum
Oton I. Koroški
Oton Wormski ali Oton I. Koroški, koroški vojvoda, grof v Wormsu in drugih grofijah v Porenju, mejni grof v Veroni, * okrog 950, † 4. november 1004.
Poglej Verona in Oton I. Koroški
Oton I. Veliki
Oton I. Veliki, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, prvi cesar Svetega rimskega cesarstva, * 23. november 912, Wallhausen danes na Saškem - Anhaltu, † 7. maj 973, Memleben, danes na Saškem - Anhaltu.
Poglej Verona in Oton I. Veliki
Oton I., bavarski vojvoda
Oton Rdečelasec, bavarski vojvoda (kot I.), bavarski palatinski grof (kot VI.), grof von Scheyern (kot VIII.), * okrog 1117, Kelheim, † 11. julij 1183, Pfullendorf na območju Tübingena.
Poglej Verona in Oton I., bavarski vojvoda
Oton II.
Oton II., vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 955, † 7. december 983, Rim.
Poglej Verona in Oton II.
Oton III.
Oton III., vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * junij/julij 980, † 23. januar 1002, Civita Castellana.
Poglej Verona in Oton III.
Palimpsest
Biblije, je palimpsest Palimpsest je stran rokopisa, bodisi iz zvitka ali knjige, s katere je bilo besedilo spraskano ali sprano, da jo je bilo mogoče uporabiti za nov zapis.
Poglej Verona in Palimpsest
Paolo Veronese
Paolo Caliari, znan kot Paolo Veronese (1528–1588), je bil italijanski renesančni slikar, ki je deloval v Benetkah.
Poglej Verona in Paolo Veronese
Papež Evgen IV.
Papež Evgen IV., rojen kot Gabriele Condulmer, je bil italijanski katoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 1383 Benetke (Beneška republika; † 23. februar 1447, Rim (Papeška država).
Poglej Verona in Papež Evgen IV.
Papež Gregor XII.
Papež Gregor XII. (rojen kot Angelo Correr; tudi Angelo Corrario), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 1327, Benetke (Beneška republika); † 18. oktober 1417, Recanati (Marke, Papeška država danes: Italija).
Poglej Verona in Papež Gregor XII.
Papež Leon I.
Leon Veliki ali Leon I., je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve, * okrog 390 Toskana, (Italija), † 10. november 461, Rim, Zahodnorimsko cesarstvo; svetnik in cerkveni učitelj; god 10. november.
Poglej Verona in Papež Leon I.
Papež Lucij III.
Papež Lucij III. (rojen kot Ubaldo Allucingoli), papež katoliške Cerkve, * okrog 1097, Lucca, Toskana, Sveto rimsko cesarstvo; † 25. november 1185 Verona (Benečija, Beneška republika, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Verona in Papež Lucij III.
Papež Urban III.
Papež Urban III. (rojen kot Uberto Crivelli), papež katoliške Cerkve, * okrog 1120, Cuggiono (Milano, Lombardija, Sveto rimsko cesarstvo; † 20. oktober 1187 Ferrara (Emilija-Romanja, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Verona in Papež Urban III.
Paul von Airoldi
Paul Freiherr von Airoldi, avstrijski general, * 20. januar 1793, Milano, † 3. julij 1882, Verona.
Poglej Verona in Paul von Airoldi
Pavia (pokrajina)
Pokrajina Pavia (v italijanskem izvirniku Provincia di Pavia) je ena od dvanajstih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Lombardija.
Poglej Verona in Pavia (pokrajina)
Peter Černe
Peter Černe, slovenski kipar, * 16. junij 1931, Ljubljana, † september 2012, Ljubljana.
Poglej Verona in Peter Černe
Peter Pavel Vergerij
Peter Pavel Vergerij, italijansko Pier Paolo Vergerio mlajši, beneški papeški nuncij in pozneje protestantski reformator, * ok.
Poglej Verona in Peter Pavel Vergerij
Pierluigi Collina
Pierluigi Collina, italijanski nogometni sodnik, * 13. februar 1960, Bologna (Italija).
Poglej Verona in Pierluigi Collina
Pinakoteka Brera
Pinakoteka Brera (italijansko Pinacoteca di Brera) je glavna javna galerija zbirke slik v Milanu, Italija.
Poglej Verona in Pinakoteka Brera
Pisanello
Pisanello, strokovno znan kot Antonio di Puccio Pisano ali Antonio di Puccio da Cereto, ki ga je Giorgio Vasari tudi zmotno imenoval Vittore Pisano, * ok.
Poglej Verona in Pisanello
Pokrajina Videm
Pokrajina Videm, tudi Videmska pokrajina, je bila ena od štirih pokrajin, ki so sestavljale italijansko deželo Furlanija - Julijska krajina.
Poglej Verona in Pokrajina Videm
Pomeni imen asteroidov: 4001–4500
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 4001 do 4500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Verona in Pomeni imen asteroidov: 4001–4500
Pontonski most
Stalni pontonski most preko Visle, Poljska Pontonski most, poznan tudi kot plavajoči most, je oblika mostu, ki je sestavljen iz plavajočih delov, povezanih med seboj ter s pomočjo plošč ali desk prirejen za promet ljudi in vozil.
Poglej Verona in Pontonski most
Poppo Oglejski
Poppo Oglejski (* cca. 1000, Trebinja (Koroška); † 28. septembra 1042, Oglej), enkrat v virih imenovan tudi Wolfgang, iz plemiške hiše grofov Trebinjskih, je bil Oglejski patriarh (od leta 1019).
Poglej Verona in Poppo Oglejski
Prelaz Brenner
Prelaz Brenner (italijansko Passo del Brennero ali kratko Brennero, nemško Brennerpass), leži na mejnem prehodu v vzhodnih Alpah med avstrijsko zvezno deželo Tirolsko in italijansko avtonomno pokrajino Trentinsko - Zgornje Poadižje.
Poglej Verona in Prelaz Brenner
Protipapež Honorij II.
Protipapež Honorij II. (Antipapa Honorius Secundus), rojen kot Peter Kadal (Petrus Cadalus ali Cadalous; Pietro Cadalo – s poudarkom na prvem ali na zadnjem zlogu: Càdalo oziroma Cadalò), italijanski rimskokatoliški škof in papež, ki so ga pozneje smatrali za protipapeža; * Sabbion di Cologna Veneta (Verona, Sveto rimsko cesarstvo) okrog 1010, † 1072 Parma Papež je bil od 28.
Poglej Verona in Protipapež Honorij II.
Rimsko gledališče (zgradba)
Rimsko gledališče v Amanu v Jordaniji Zunanjost rimskega gledališča Aspend v Turčiji Notranjost avditorija rimskega gledališča v Bosri v Siriji: ''1) prednja skena 2) odrsko ozadje s stebri 3) oder 4) proskenij 5) orkestra 6) sedeži (cavea) 7) glavni vhod 8) vomitorij (vhod in izhod)'' Na podobnost rimskih gledališč z grškimi je zelo vplivala antična Grčija in prvi rimski triumvirat s Pompejem Velikim.
Poglej Verona in Rimsko gledališče (zgradba)
Rodbina Welf
Welfi so evropska vladarska rodbina, katere člani so bili mnogi nemški in britanski monarhi od 11.
Poglej Verona in Rodbina Welf
Romanska arhitektura
, Oviedo, Španija, leto 848.
Poglej Verona in Romanska arhitektura
Romeo in Julija
Romeo in Julija je naslov tragične ljubezenske zgodbe, ki je navdihovala ustvarjalce vseh generacij in umetniških zvrsti.
Poglej Verona in Romeo in Julija
Rozeta (arhitektura)
Zunanjost rozete na Stolnici v Strasbourgu Notranjost rozete na stolnici v Strasbourgu Arhitekturna risba rozete na stolnici v Strasbourgu, Francija Okno rozeta (tudi Katarinino okno) se pogosto uporablja kot splošen izraz za okroglo okno, vendar se uporablja zlasti za tista, ki so v cerkvah zgrajenih v gotskem slogu in so razdeljena na segmente s kamnitimi okenskimi križi in krogovičjem.
Poglej Verona in Rozeta (arhitektura)
Rudolf Saksida
Rudolf Saksida, slovenski slikar, * 28. januar 1913, Gorica, † 6. marec 1984, Gorica.
Poglej Verona in Rudolf Saksida
Salzburg
Pogled na mesto iz trdnjave Panorama Altstadta s trdnjavo in Kapuzinerberg Trdnjava Hohensalzburg Pogled na mesto iz Gersberga Salzburg (avstrobavarsko Soizbuag, zastarelo slovensko tudi Solnograd) je prestolnica istoimenske avstrijske zvezne dežele in obenem kot največje mesto v njej tudi edino s posebnim statutom.
Poglej Verona in Salzburg
San Sebastiano, Benetke
Cerkev San Sebastiano (italijansko Chiesa di San Sebastiano) je rimskokatoliška cerkev iz 16.
Poglej Verona in San Sebastiano, Benetke
Sandokan
Sandokan je izmišljeni lik junaškega pirata s konca 19.
Poglej Verona in Sandokan
Serie A
Serie A je najmočnejša nogometna liga v Italiji.
Poglej Verona in Serie A
Seznam mest v Italiji
Seznam mest v Italiji.
Poglej Verona in Seznam mest v Italiji
Seznam občin italijanske dežele Benečija
V seznamu so naštete občine vseh sedmih pokrajin italijanske dežele Benečija v izvirni italijanski obliki.
Poglej Verona in Seznam občin italijanske dežele Benečija
Seznam osebnosti iz Občine Tolmin
Seznam osebnosti iz Občine Tolmin vsebuje osebnosti, ki so se tu rodile, delovale ali umrle.
Poglej Verona in Seznam osebnosti iz Občine Tolmin
Seznam rimskih cesarjev
Gaj Avgust Oktavijan, prvi rimski cesar v obdobju principata. Rimski cesar je dokaj sodoben pojem, ki uspešno opisuje položaj posameznikov, ki so imeli vrhovno oblast v Rimskem cesarstvu.
Poglej Verona in Seznam rimskih cesarjev
Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi
Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi vsebuje spomenike v Evropi, Mali Aziji, na Cipru, vseh Egejskih in Kanarskih otokih in Madeiri, čeprav so nekateri od njih v Aziji oziroma Afriki.
Poglej Verona in Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi
Seznam stadionov v Italiji
Seznam stadionov v Italiji.
Poglej Verona in Seznam stadionov v Italiji
Seznam univerz v Italiji
V Italiji je 65 državnih, 3 deželne in 13 zasebnih univerz, 3 državni univerzitetni zavodi, 11 zasebnih telematskih univerz in več podružnic tujih univerz, med katerimi izstopajo Vatikanske (na primer Gregoriana).
Poglej Verona in Seznam univerz v Italiji
Sezona Velikih nagrad 1926
Sezona Velikih nagrad 1926 je bila druga sezona Svetovnega konstruktorskega prvenstva.
Poglej Verona in Sezona Velikih nagrad 1926
Spreobrnjenje Marije Magdalene
Spreobrnjenje Marije Magdalene je oljna slika, zgodnje delo italijanskega renesančnega umetnika iz Benetk, Paola Veroneseja (1528–1588).
Poglej Verona in Spreobrnjenje Marije Magdalene
Stadio Marcantonio Bentegodi
Stadio Marcantonio Bentegodi je nogometni stadion v italijanskem mestu Verona.
Poglej Verona in Stadio Marcantonio Bentegodi
Stridon
Dalmacije, v današnji Bosni in Hercegovini Stridon je bilo rimsko mesto (oppidum), ki se je nahajalo na danes neznani lokaciji.
Poglej Verona in Stridon
Sveti Boštjan (Mantegna)
Sveti Boštjan je predmet treh slik italijanskega zgodnjerenesančnega mojstra Andrea Mantegne.
Poglej Verona in Sveti Boštjan (Mantegna)
Sveti Jurij in princesa
Sveti Jurij in princesa je freska italijanskega mojstra Pisanella, ki je v kapeli Pellegrini cerkve Santa Anastasia v Veroni na severu Italije.
Poglej Verona in Sveti Jurij in princesa
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Verona in Sveto rimsko cesarstvo
Svetopolk I. Moravski
Svetopolk I. znan tudi kot Svetopolk Veliki (češko Svatopluk I., latinsko Zuentepulc, Zuentibald, Sventopulch, Zvataplug, starocerkvenoslovansko Свѧтопълкъ, prečrkovano Svętopъłkъ, grško Σφενδοπλόκος, Sfendoplókos), je bil v letih 870–871 in 871–894 vladar Velikomoravske.
Poglej Verona in Svetopolk I. Moravski
Svetovno prvenstvo v nogometu 1990
Svetovno prvenstvo v nogometu 1990, ki ga je med 8. junijem in 8. julijem 1990 gostila Italija, je bilo štirinajsto Svetovno prvenstvo v nogometu.
Poglej Verona in Svetovno prvenstvo v nogometu 1990
Teoderik Veliki
Teoderik Veliki (gotsko Þiudareiks, latinsko, grško Θευδέριχος), pogosto tudi Teodorik, kralj Ostrogotov (475-526), kralj Italskega kraljestva (493–526), regent Vizigotskega kraljestva (511–526) in podkralj Vzhodnega rimskega cesarstva, * 454, Nežidersko jezero, Norik, † 30.
Poglej Verona in Teoderik Veliki
Teofana
Teofana (tudi Theophania, Theophana ali Theophano; srednjeveško grško; 955 AD15. junij 991) je bila cesarica Svetega rimskega cesarstva po poroki s cesarjem Otonom II.
Poglej Verona in Teofana
Teraferma
Domini di Terraferma (beneško domini de terraferma ali stato da tera, liter. 'celinske domene' ali 'celinska država') je bilo zaledno ozemlje Beneške republike onkraj jadranske obale v severovzhodni Italiji.
Poglej Verona in Teraferma
Totila
Totila, znan tudi kot Baduila, je bil predzadnji kralj Ostrogotskega kraljestva, ki je vladal od leta 541 do 552, * 516, Treviso, † 1. julij 552, Targinae, Italija.
Poglej Verona in Totila
Trdnjava
Tloris in prerez idealne trdnjave z različnimi deli in njimi povezani tehnični izrazi Trdnjava je splošni izraz za posebej močno utrjeno mesto z vojaško posadko za obrambo.
Poglej Verona in Trdnjava
Trento
Trento (poslovenjeno in lat. Trident; nem. Trient, ladinsko Trënt) je mesto in občina v Italiji z okoli 120.000 prebivalci (2020), ki leži na severu države v dolini reke Adiže v deželi Trentinsko - Zgornje Poadižje.
Poglej Verona in Trento
Ulrik II. Walseejski
Ulrik II.
Poglej Verona in Ulrik II. Walseejski
Valentin Zajec
Valentin Zajec, slovenski kipar, * 7. februar 1807, Sovodenj, † 14. marec 1884, Cologna Veneta pri Veroni.
Poglej Verona in Valentin Zajec
Velika nagrada Pozza 1928
Velika nagrada Pozza 1928 je bila dirka za Veliko nagrado v. Odvijala se je 25. marca 1928 na italijanskem cestnem dirkališču Pozzo pri Veroni.
Poglej Verona in Velika nagrada Pozza 1928
Verona (pokrajina)
Pokrajina Verona (v italijanskem izvirniku Provincia di Verona) je ena od sedmih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Benečija.
Poglej Verona in Verona (pokrajina)
Veronika
Veronika je žensko osebno ime.
Poglej Verona in Veronika
Veronski seznam
Veronski seznam (latinsko Laterculus Veronensis) je seznam rimskih provinc od vladavine cesarjev Dioklecijana in Konstantina I. Seznam je ohranjen samo na prepisu iz 7.
Poglej Verona in Veronski seznam
Via Imperii
Via Imperii (cesarska cesta) je bila ena najpomembnejših cest v razredu cest, znanih skupaj kot cesarske ceste (Reichsstraßen) Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Verona in Via Imperii
Viadukt
''Tren a las Nubes'' (Vlak do oblakov), ki prečka viadukt Polvorilla, provinca Salta (Argentina) Viadúkt (iz latinščine via.
Poglej Verona in Viadukt
Vicenza
Vicenza je mesto v severovzhodni Italiji, v italijanski deželi Benečiji (Veneto), na severnem vznožju Monte Berico, ob reki Bacchiglione.
Poglej Verona in Vicenza
Vida Ferluga
Vida Ferluga, italijanska operna pevka slovenskega rodu, * 17. marec 1895, Opčine, † (?) 1924, Milano.
Poglej Verona in Vida Ferluga
Viktor Berce
Viktor Berce, slovenski rimskokatoliški duhovnik, zborovodja in kulturni delavec, * 4. april 1909, Dornberk, † 14. november 2005, Dornberk.
Poglej Verona in Viktor Berce
Vojvodina Avstrija
Vojvodina Avstrija, vojvodina Svetega rimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Avstrijske monarhije.
Poglej Verona in Vojvodina Avstrija
Vrata (arhitektura)
Z orientalskimi vzorci izdelana vhodna vrata v Kunya Ark, Hiva, Uzbekistan Vrata Vráta so premična ovira, ki se uporablja za zapiranje odprtin in sodijo med stavbno pohištvo.
Poglej Verona in Vrata (arhitektura)
Vseevropsko cestno omrežje
Oznaka evropske poti Mreža evropskih poti, Slovenija Mreža evropskih poti Vseevropsko cestno omrežje je cestno omrežje praviloma cest najvišjih kategorij v Evropi, Srednji in Mali Aziji.
Poglej Verona in Vseevropsko cestno omrežje
Wizz Air destinacije
Wizz Air na dan 28.
Poglej Verona in Wizz Air destinacije
Zgodovina Slovenije
Petra Kozlerja iz leta 1853 Zgodovina Slovenije je zgodovina vseh prebivalcev na ozemlju današnje Republike Slovenije in v njeni neposredni soseščini od prazgodovine do danes.
Poglej Verona in Zgodovina Slovenije
10. gorska divizija (lahka pehota)
10.
Poglej Verona in 10. gorska divizija (lahka pehota)
1117
1117 (MCXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Verona in 1117
1167
1167 (MCLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Verona in 1167
1311
1311 (MCCCXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Verona in 1311
133. oklepni polk (Italija)
133.
Poglej Verona in 133. oklepni polk (Italija)
1345
1345 (MCCCXLV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Verona in 1345
1356
1356 (MCCCLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Verona in 1356
2. oklepni polk (Italija)
2.
Poglej Verona in 2. oklepni polk (Italija)
227. pehotni polk (Italija)
227.
Poglej Verona in 227. pehotni polk (Italija)
30. pehotni polk (Italija)
30.
Poglej Verona in 30. pehotni polk (Italija)
32. oklepni polk (Italija)
32.
Poglej Verona in 32. oklepni polk (Italija)
4. alpinski polk
4.
Poglej Verona in 4. alpinski polk
85. pehotni polk (Italija)
85.
Poglej Verona in 85. pehotni polk (Italija)
, Damaz Rijavec, Dante Alighieri, Davisov pokal 1967, Decij, Deziderij Langobardski, Dirka po Italiji 1924, Dirka po Italiji 1925, Dirka po Italiji 1926, Dirka po Italiji 1927, Dirka po Italiji 1940, Dirka po Italiji 1946, Dirka po Italiji 1957, Dirka po Italiji 1958, Dirka po Italiji 1959, Dirka po Italiji 1960, Dirka po Italiji 1964, Dirka po Italiji 1967, Dirka po Italiji 1973, Dirka po Italiji 1976, Dirka po Italiji 1979, Dirka po Italiji 1981, Dirka po Italiji 1984, Dirka po Italiji 1985, Dirka po Italiji 1997, Dirka po Italiji 2007, Dirka po Italiji 2008, Dirka po Italiji 2010, Dirka po Italiji 2012, Dirka po Italiji 2019, Dirka po Italiji 2021, Dirka po Italiji 2022, Ditrik I. Albeški, Eberhard Bavarski, Emilio De Bono, Evropska pot E70, Evropske pešpoti, France Rotar, Francesco Bianchini, Franco Faccio, Friderik I. Barbarossa, Friderik II. Prepirljivi, Frottola, Gaetano Rossi, Gaj Valerij Katul, Gardaland, Gigliola Cinquetti, Gino Fano, Giovanni Urbani, Girolamo Fracastoro, Giulio Cabianca, Giulio Viozzi, Giuseppe Carraro, Grand Tour, Grobnica, Guarino Guarini, Hanija, Hellas Verona F.C., Henrik I. Bavarski, Henrik II. Bavarski, Henrik II. Sveti, Henrik III. Bavarski, Henrik IV. Nemški, Hiša (glasbena skupina), Honorij (rimski cesar), Hostilijan, Huni, Ignacij Mrak, Ildibad, Innocenzo Maria Lirutti, Irena Tratnik, Italija, Italijanska mesta, Italijanski renesančni vrt, Italijansko nogometno prvenstvo 1922-23, Italijansko renesančno kiparstvo, Italijansko renesančno slikarstvo, Italo Montemezzi, Ivan Češki, Ivo Komjanc, Janez Pirnat, Jože Cesar, John Stainer, José Carreras, Kambrejska liga, Karel Veliki, Köchel-Verzeichnis, Kiparstvo, Konrad (III.) Nemški, Konrad II. Nemški, Konstantin I. Veliki, Konya, Koroška (vojvodina), Kosova Airlines, Krf (mesto), Krstilnica v Cremoni, Langobardi, Laura Cereta, Lauro De Marinis, Levent Çolak, Licinij I., Ludvik IV. Wittelsbaški, Luigi di Canossa, Maestro Piero, Maksimilijan I. Habsburški, Margareta I. grofica Holandska, Hainautska in cesarica, Maria Callas, Mario Capecchi, Massimiliano Fedriga, München, Mejna grofija Istra, Mesarski most, Ljubljana, Milan Grlj, Mirko Špacapan, Modena, Naravni deželni park Lessinia, Nîmes, Nürnberg, Nova vas nad Dragonjo, Oltar sv. Zenona Veronskega, Opatija Ettal, Operacija Hrast, Origo Gentis Langobardorum, Oton I. Koroški, Oton I. Veliki, Oton I., bavarski vojvoda, Oton II., Oton III., Palimpsest, Paolo Veronese, Papež Evgen IV., Papež Gregor XII., Papež Leon I., Papež Lucij III., Papež Urban III., Paul von Airoldi, Pavia (pokrajina), Peter Černe, Peter Pavel Vergerij, Pierluigi Collina, Pinakoteka Brera, Pisanello, Pokrajina Videm, Pomeni imen asteroidov: 4001–4500, Pontonski most, Poppo Oglejski, Prelaz Brenner, Protipapež Honorij II., Rimsko gledališče (zgradba), Rodbina Welf, Romanska arhitektura, Romeo in Julija, Rozeta (arhitektura), Rudolf Saksida, Salzburg, San Sebastiano, Benetke, Sandokan, Serie A, Seznam mest v Italiji, Seznam občin italijanske dežele Benečija, Seznam osebnosti iz Občine Tolmin, Seznam rimskih cesarjev, Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi, Seznam stadionov v Italiji, Seznam univerz v Italiji, Sezona Velikih nagrad 1926, Spreobrnjenje Marije Magdalene, Stadio Marcantonio Bentegodi, Stridon, Sveti Boštjan (Mantegna), Sveti Jurij in princesa, Sveto rimsko cesarstvo, Svetopolk I. Moravski, Svetovno prvenstvo v nogometu 1990, Teoderik Veliki, Teofana, Teraferma, Totila, Trdnjava, Trento, Ulrik II. Walseejski, Valentin Zajec, Velika nagrada Pozza 1928, Verona (pokrajina), Veronika, Veronski seznam, Via Imperii, Viadukt, Vicenza, Vida Ferluga, Viktor Berce, Vojvodina Avstrija, Vrata (arhitektura), Vseevropsko cestno omrežje, Wizz Air destinacije, Zgodovina Slovenije, 10. gorska divizija (lahka pehota), 1117, 1167, 1311, 133. oklepni polk (Italija), 1345, 1356, 2. oklepni polk (Italija), 227. pehotni polk (Italija), 30. pehotni polk (Italija), 32. oklepni polk (Italija), 4. alpinski polk, 85. pehotni polk (Italija).