Kazalo
102 odnosi: Aksiomi Kolmogorova, ALH 84001, Andrej Srakar, Antivodik, Arrheniusova enačba, Atomski polmer, Čudno število, Émile Borel, Bayesianska statistika, Bayesov izrek, Boltzmannov faktor, Bornovo pravilo, Charles Sanders Peirce, Daniel Bernoulli, Delčnovalovna dualnost, Dogodek (verjetnostni račun), Družina Haumea, Dvojiški logaritem, Elektromagnetna interakcija, Enigma (naprava), Evolucija, Feynmanov diagram, Foton, Funkcija napake, Funkcija verjetnosti, Gerolamo Cardano, GNU Compiler Collection, Godwinov zakon, Gostota verjetnosti, Gregory Chaitin, Halimeda (luna), Hollywoodska aleja slavnih, Igor Pak, Ionizirajoče sevanje, Iskanje prstnih odtisov DNA, Ivan Georgijevič Petrovski, Izrek o neskončni opici, Jan Śniadecki, Julius Wilhelm Richard Dedekind, Loschmidtov paradoks, Mark Kac, Marsovci (skupina znanstvenikov), Matrika nadomeščanja, Max Born, Max Planck, Möbiusova funkcija, Meteoroid, Miselni preizkus, Negotovost, Nerazločljiva delca, ... Razširi indeks (52 več) »
Aksiomi Kolmogorova
Aksiomi Kolmogorova (ali verjetnostni aksiomi) so minimalni pogoji za določanje funkcije verjetnosti, ki opisuje verjetnost določenega dogodka.
Poglej Verjetnost in Aksiomi Kolmogorova
ALH 84001
Del meteorita ALH 84001 Elektronski mikroskop pokaže v meteoritu ALH8400 strukturo, ki bi lahko bila fosilna bakterija. ALH 84001 je meteorit iz skupine šergotitov, ki so ga našli v kraju Allan Hills v vzhodnem področju Antarktike v decembru leta 1984.
Poglej Verjetnost in ALH 84001
Andrej Srakar
Andrej Srakar, slovenski matematik, ekonomist, matematični statistik in ekonometrik, * 22. april 1975, Ljubljana, Slovenija. Srakar je raziskovalno aktiven na več področjih, posebej v matematični verjetnosti, matematični statistiki, ekonometriji, kulturni ekonomiki in ekonomiki zdravstva in staranja, kjer je avtor več študij, posebej znano je njegovo dolgoletno sodelovanje z ekonomistko in profesorico podjetništva Marileno Vecco.
Poglej Verjetnost in Andrej Srakar
Antivodik
Antivodik je antimaterijski dvojnik vodika.
Poglej Verjetnost in Antivodik
Arrheniusova enačba
Arrheniusova enačba je preprosta, vendar zelo točna empirična enačba odvisnosti konstante reakcijske hitrosti od aktivacijske energije in temperature.
Poglej Verjetnost in Arrheniusova enačba
Atomski polmer
lege elektrona. Atomski polmer kemijskega elementa je merilo velikosti njegovega atoma in običajno pomeni tipično razdaljo od jedra do meje elektronskega oblaka, ki ga obdaja.
Poglej Verjetnost in Atomski polmer
Čudno število
Cuisenairovimi palicami, ki kažejo, da je to čudno število z največjim praštevilskim faktorjem 5, ki je večje od √10 ≈ 3.16 Čudno število je v teoriji števil naravno število n, čigar največji praštevilski faktor je strogo večji od \sqrtn.
Poglej Verjetnost in Čudno število
Émile Borel
Félix Édouard Justin Émile Borel, francoski matematik in politik, * 7. januar 1871, Saint-Affrique, Francija,† 3. februar 1956, Pariz, Francija.
Poglej Verjetnost in Émile Borel
Bayesianska statistika
Bayesianska statistika je teorija v statistiki, ki temelji na Bayesianski interpretaciji verjetnosti, kjer verjetnost izraža stopinjo zaupanja v dogodku.
Poglej Verjetnost in Bayesianska statistika
Bayesov izrek
Bayesov izrek (ali Bayesov obrazec) je izrek v verjetnostnem računu in statistiki, ki opisuje verjetnost odvisnega dogodka upoštevajoč pogoje ali druge dogodke, ki lahko na dogodek vplivajo.
Poglej Verjetnost in Bayesov izrek
Boltzmannov faktor
Boltzmannov faktor je v fiziki utežni faktor, ki določa relativno verjetnost stanja i sistema z več stanji v ravnovesnem stanju pri temperaturi T: kjer je E_ energija stanja i, k_ Boltzmannova konstanta, \beta.
Poglej Verjetnost in Boltzmannov faktor
Bornovo pravilo
Bornovo pravilo je postulat kvantne mehanike, ki daje verjetnost, da bo meritev kvantnega sistema dala določen rezultat.
Poglej Verjetnost in Bornovo pravilo
Charles Sanders Peirce
Charles Sanders Peirce, ameriški matematik, filozof, logik, semiotik, statistik, fizik, astronom, kemik * 10. september 1839, Cambridge, Massachusetts, ZDA, † 19. april 1914, Milford, Pennsylvania, ZDA.
Poglej Verjetnost in Charles Sanders Peirce
Daniel Bernoulli
Daniel Bernoulli I., švicarski matematik in fizik, * 9. februar 1700, Groningen, Nizozemska, † 17. marec 1782, Basel, Švica.
Poglej Verjetnost in Daniel Bernoulli
Delčnovalovna dualnost
Délčnovalóvna duálnost je koncept v kvantni mehaniki, da se lahko vsak delec ali kvantna entiteta opiše ali kot delec ali valovanje.
Poglej Verjetnost in Delčnovalovna dualnost
Dogodek (verjetnostni račun)
Dogódek v matematični teoriji verjetnosti je situacija, ki se lahko zgodi v nekem verjetnostnem poskusu (tj. v poskusu, pri katerem je rezultat odvisen od naključja).
Poglej Verjetnost in Dogodek (verjetnostni račun)
Družina Haumea
telesa razpršenega diska (sivo). Polarne koordinate: velika polos tirnice in naklon tirnice. Družina Haumea je edina najdena čezneptunska družina trka (kolizijska družina).
Poglej Verjetnost in Družina Haumea
Dvojiški logaritem
Graf funkcije dvojiški logaritem \operatornamelb x \,; \, 0 Dvojiški logaritem (ali binarni logaritem) je v matematiki logaritem z osnovo 2 (dvojiška osnova).
Poglej Verjetnost in Dvojiški logaritem
Elektromagnetna interakcija
Eléktromagnétna interákcija je ena od štirih osnovnih sil v naravi.
Poglej Verjetnost in Elektromagnetna interakcija
Enigma (naprava)
Logotip strojev Enigma. Enígma je električna naprava za šifriranje sporočil.
Poglej Verjetnost in Enigma (naprava)
Evolucija
Evolúcija je biološki proces pri katerem se genski zapis populacij organizmov spreminja iz generacije v generacijo.
Poglej Verjetnost in Evolucija
Feynmanov diagram
razpad β Feynmanov diagram za anihilacijo elektrona in pozitrona, ki tvori foton (modri sinusni val). Na koncu antikvark iz nastalega para izseva gluon (zelena spirala) Feynmanovi diagrámi ali tudi Feynmánovi grafi so računski pripomoček v kvantni teoriji polja, s katerimi računamo sipalne preseke za interakcije med delci.
Poglej Verjetnost in Feynmanov diagram
Foton
Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.
Poglej Verjetnost in Foton
Funkcija napake
Graf funkcije napake na intervalu od -3 do 3 Funkcija napake (imenovana tudi funkcija Gaussove napake), ki jo pogosto označujemo z erf, je v matematiki kompleksna funkcija kompleksne spremenljivke, opredeljena kot: \mathrm(z).
Poglej Verjetnost in Funkcija napake
Funkcija verjetnosti
Primer funkcije verjetnosti za diskretno slučajno spremenljivko. Vsota vseh verjetnosti je vedno 1. Funkcija verjetnosti (oznaka pmf iz probability mass function) je v teoriji verjetnosti funkcija, ki daje verjetnost, da ima diskretna slučajna spremenljivka točno določeno vrednost.
Poglej Verjetnost in Funkcija verjetnosti
Gerolamo Cardano
Gerolamo Cardano, italijanski matematik, astronom, zdravnik, filozof, fizik, astrolog in kockar, * 24. september 1501, Pavia, Vojvodina Milano, danes Italija, † 21. september 1576, Rim.
Poglej Verjetnost in Gerolamo Cardano
GNU Compiler Collection
GCC 4.1.1 v ukazni vrstici na konzoli Ubuntu MS Windows 2000 GNU Compiler Collection (po navadi skrajšano kot GCC) je množica programskih prevajalnikov, ki jo je izdelal projekt GNU.
Poglej Verjetnost in GNU Compiler Collection
Godwinov zakon
Gódwinov zákon (izgovor: godvinov z.) ali Godwinovo pravilo o prilikovanju z nacizmom je šaljivo opažanje Mikea Godwina o razpravah na svetovnem spletu, ki je bilo objavljeno leta 1990.
Poglej Verjetnost in Godwinov zakon
Gostota verjetnosti
Gostota verjetnosti (okrajšano pdf) je v teoriji verjetnosti funkcija, ki daje relativno verjetnost, da bo zvezna slučajna spremenljivka imela točno določeno vrednost iz množice možnih vrednosti.
Poglej Verjetnost in Gostota verjetnosti
Gregory Chaitin
Gregory John Chaitin, argentinsko-ameriški matematik in računalnikar, * 15. november 1947, Chicago, Illinois, ZDA.
Poglej Verjetnost in Gregory Chaitin
Halimeda (luna)
Halimeda (Alimede) je Neptunov retrogradni nepravilni satelit.
Poglej Verjetnost in Halimeda (luna)
Hollywoodska aleja slavnih
Hollywood Boulevard, pogled proti središču mesta Hollywoodska aleja slavnih oz.
Poglej Verjetnost in Hollywoodska aleja slavnih
Igor Pak
Igor Pak, rusko-ameriški matematik, * 1971, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).
Poglej Verjetnost in Igor Pak
Ionizirajoče sevanje
Mednarodni simbol za nevarnost ionizirajočega sevanja. Ionizirajoče sevanje zajema osnovne ali jedrske delce ali elektromagnetno valovanje, ki ima dovolj visoko energijo za ionizacijo atomov ali molekul.
Poglej Verjetnost in Ionizirajoče sevanje
Iskanje prstnih odtisov DNA
Razlike med dolžinami zaporedij VTNR pri šestih posameznikih Iskanje prstnih odtisov DNA (Genetic fingerprinting ali DNA testing) je tehnika za identificiranje posameznikov in ugotavljanje sorodstvenih vezi med njimi izključno na podlagi zaporedja njihove DNA.
Poglej Verjetnost in Iskanje prstnih odtisov DNA
Ivan Georgijevič Petrovski
Ivan Georgijevič Petrovski, ruski matematik, * 18. januar (5. januar, ruski koledar), 1901, Sevsk, Orlovska gubernija, Ruski imperij (sedaj Brjanska oblast, Rusija), † 15. januar 1973, Moskva.
Poglej Verjetnost in Ivan Georgijevič Petrovski
Izrek o neskončni opici
Shakespeareovih dram. Izrèk o neskônčni ópici je miselni preskus, ki trdi, da bo opica, ki naključno tipka po tipkovnici pisalnega stroja, skoraj gotovo (to je z verjetnostjo enako 1) sčasoma natipkala poljubno knjigo iz Francoske narodne knjižnice (Bibliothèque nationale de France (BnF)).
Poglej Verjetnost in Izrek o neskončni opici
Jan Śniadecki
Jan Chrzciciel Władysław Śniadecki (Sniadecki), poljski književnik, matematik, astronom in filozof, * 29. avgust 1756, Żnin, Poljska, † 9. november 1830, Jašiūnai, Litva.
Poglej Verjetnost in Jan Śniadecki
Julius Wilhelm Richard Dedekind
Julius Wilhelm Richard Dedekind, nemški matematik, * 6. avgust 1831, Braunschweig, Nemčija, † 12. februar 1916, Braunschweig.
Poglej Verjetnost in Julius Wilhelm Richard Dedekind
Loschmidtov paradoks
Loschmidtov paradoks (znan tudi kot paradoks reverzibilnosti / ireverzibilnosti ali Umkehreinwand) je pomislek glede nezmožnosti sklepanja ireverzibilnega procesa iz časovno simetrične dinamike.
Poglej Verjetnost in Loschmidtov paradoks
Mark Kac
Mark Kac, poljsko-ameriški matematik, * 3. avgust 1914, Krzemieniec, Ruski imperij (sedaj Kremenec, Ukrajina), † 26. oktober 1984, Kalifornija, ZDA.
Poglej Verjetnost in Mark Kac
Marsovci (skupina znanstvenikov)
Leó Szilárd Planet Mars »Marsovci« je bil izraz, ki se je nanašal na skupino uglednih madžarskih znanstvenikov (večinoma, vendar ne praviloma, fizikov in matematikov), ki so emigrirali v ZDA v prvi polovici 20.
Poglej Verjetnost in Marsovci (skupina znanstvenikov)
Matrika nadomeščanja
Matrika nadomeščanja (tudi matrika substitucije) je v bioinformatiki in evolucijski biologiji matrika, ki opisuje stopnje zamenjave ene aminokisline (znaka ali elementa) z drugo aminokislino.
Poglej Verjetnost in Matrika nadomeščanja
Max Born
Max Born, nemški matematik in fizik, * 11. december 1882, (Breslau), Nemčija), † 5. januar 1970, Göttingen, Nemčija.
Poglej Verjetnost in Max Born
Max Planck
Max Karl Ernst Ludwig Planck, nemški fizik, * 23. april 1858, Kiel, Schleswig, Kraljevina Danska (sedaj Nemčija) † 4. oktober 1947, Göttingen, zasedena Nemčija.
Poglej Verjetnost in Max Planck
Möbiusova funkcija
Möbiusova funkcija je v matematiki pomembna multiplikativna funkcija, ki se največ uporablja v teoriji števil in kombinatoriki, ter tudi pri nekaterih problemih teorije grafov.
Poglej Verjetnost in Möbiusova funkcija
Meteoroid
meteorskim rojem. Posnetek je bil narejen s podaljšano osvetlitvijo. Meteorji se lahko pojavljajo vsakih nekaj sekund ali minut. Meteoroíd je majhno, okoli Sonca krožeče telo, ki ima velikost od prašnega delca (nekaj mikronov) do velikosti skal (nekaj metrov), in je manjše od asteroidov.
Poglej Verjetnost in Meteoroid
Miselni preizkus
Míselni preizkús ali miselni preizkús (angleško a thought experiment, iz nemške besede das Gedankenexperiment) je izraz, ki se pogosto uporablja v fiziki in na drugih področjih.
Poglej Verjetnost in Miselni preizkus
Negotovost
Nègotóvost je izraz, ki se različno rabi na več področjih kot so: filozofija, statistika, ekonomija, zavarovalništvo, psihologija, sociologija, tehnika in informatika.
Poglej Verjetnost in Negotovost
Nerazločljiva delca
Nèrazločljíva délca ali idéntična délca sta delca, ki se ju med seboj ne da razločiti, tudi načeloma ne.
Poglej Verjetnost in Nerazločljiva delca
Nicholas Metropolis
Nicholas Constantine Metropolis, grško-ameriški matematik, fizik in računalnikar, * 11. junij 1915, Chicago, Illinois, ZDA, † 17. oktober 1999, Los Alamos, Nova Mehika, ZDA.
Poglej Verjetnost in Nicholas Metropolis
Norbert Wiener
Norbert Wiener, ameriški matematik, * 26. november 1894, Columbia, Misuri, ZDA, † 18. marec 1964, Stockholm, Švedska.
Poglej Verjetnost in Norbert Wiener
Obseg (teorija grafov)
Obseg v teoriji grafov pomeni dva pojma.
Poglej Verjetnost in Obseg (teorija grafov)
Odločitveno drevo
Odločitveno drevo je grafičen pripomoček za odločanje, ki po obliki spominja na biološko drevo.
Poglej Verjetnost in Odločitveno drevo
Ogadenska vojna
Ogadenska vojna je bil oborožen konflikt med Etiopijo in Somalijo med letoma 1977 in 1978 v Ogadenu (Abesinskem Somalilandu) v vzhodni etiopski pokrajini, nekdaj imenovani Regija 5.
Poglej Verjetnost in Ogadenska vojna
Ohranitveno stanje
Stanje ohranitve vrste je kazalnik verjetnosti, da bo vrsta danes ali v prihodnosti preživela.
Poglej Verjetnost in Ohranitveno stanje
Orbitala
Elektronske orbitale Elektroni se gibljejo okoli jedra v elektronski ovojnici, znotraj katere so prostori, ki jih imenujemo orbitale.
Poglej Verjetnost in Orbitala
Orbitalna resonanca
Orbitálna resonánca nastopi takrat, ko lahko obhodni dobi dveh nebesnih teles, ki krožita okoli skupnega osrednjega telesa, izrazimo kot razmerje dveh celih števil (primera: 1: 2 in 3: 2).
Poglej Verjetnost in Orbitalna resonanca
Pafnuti Lvovič Čebišov
Pafnuti Lvovič Čebišov, ruski matematik in mehanik, * 14. maj 1821, Okatovo, Kalužanska gubernija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 26. november 1894, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Verjetnost in Pafnuti Lvovič Čebišov
Pi
Mala črka ''π'', ki se uporablja za konstanto Pri premeru '''1''' je obseg kroga enak '''π''' Število pi (označeno z malo grško črko π) je matematična konstanta, ki se pojavlja na mnogih področjih matematike, fizike in drugod.
Poglej Verjetnost in Pi
Pierre de Fermat
Pierre S. de Fermat, francoski pravnik, matematik in fizik, * 17. avgust 1601, Beaumont-de-Lomagne pri Montaubanu, Languedoc, Francija, † 12. januar 1665, Castres pri Toulosu, Francija.
Poglej Verjetnost in Pierre de Fermat
Pierre-Simon Laplace
Markiz Pierre-Simon de Laplace, francoski matematik, fizik, astronom in filozof, * 23. marec 1749, Beaumont-en-Auge, Calvados, Normandija, Francija, † 5. marec 1827, Pariz, Francija.
Poglej Verjetnost in Pierre-Simon Laplace
Pike in pregrade (kombinatorika)
Pike in pregrade (angleško stars and bars) so v kombinatorični matematiki grafična pomoč pri izpeljavi določenih kombinatoričnih izrekov.
Poglej Verjetnost in Pike in pregrade (kombinatorika)
Plošča s Pioneerja 10
Risba na plošči s Pioneerja 10 Fotografija plošče iz pozlačenega aluminija, ki je bila poslana Vesoljski plovili Pioneer 10 in Pioneer 11 nosita plošči, na katerih je slikovni pozdrav nezemljanom, ki bi utegnili na sondi naleteti.
Poglej Verjetnost in Plošča s Pioneerja 10
Pogojna verjetnostna porazdelitev
Pogojna verjetnostna porazdelitev povezuje dve verjetnostni porazdelitvi nezveznih ali zveznih slučajnih spremenljivk.
Poglej Verjetnost in Pogojna verjetnostna porazdelitev
Poissonova porazdelitev
Poissonova porazdelítev je diskretna porazdelitev (nezvezna), ki je podobna binomski porazdelitvi.
Poglej Verjetnost in Poissonova porazdelitev
Praštevilo
Práštevílo je naravno število n > 1, če ima točno dva pozitivna delitelja (faktorja), število 1 in samega sebe kot edini prafaktor.
Poglej Verjetnost in Praštevilo
Praštevilski izrek
Práštevílski izrèk (tudi izrèk o gostôti práštevíl) je v matematiki izrek o asimptotični porazdelitvi praštevil.
Poglej Verjetnost in Praštevilski izrek
Prstni odtis
Prstni odtis na papirju Prstni odtis je odtis, ki ga naredi koža blazinice človeškega prsta.
Poglej Verjetnost in Prstni odtis
Psihosocialna tveganja na delovnem mestu
Psihosocialna nevarnost je katerakoli nevarnost pri delu, ki vpliva na psihološko blagostanje zaposlenih.
Poglej Verjetnost in Psihosocialna tveganja na delovnem mestu
Rak (bolezen)
Rák je razred bolezni, za katere je značilna nenadzorovana celična delitev in sposobnost teh celic, da napadejo druga tkiva, bodisi tako, da se neposredno vrastejo v sosednje tkivo (»invazija«) ali pa z migracijo rakastih celic na oddaljena mesta (»zasevanje«).
Poglej Verjetnost in Rak (bolezen)
Razpolovni čas
Razpolóvni čás (oznaka t1/2) ali razpolovna doba je matematični in znanstveni opis eksponentnega ali postopnega razpadanja.
Poglej Verjetnost in Razpolovni čas
Riemannova funkcija zeta
rdečo. Riemannova funkcija zeta ali Euler-Riemannova funkcija zeta (običajna označba \zeta(s)) je v matematiki in še posebej v analitični teoriji števil specialna funkcija, definirana za vsako kompleksno število s z realnim delom > 1 z neskončno vrsto kot:.
Poglej Verjetnost in Riemannova funkcija zeta
Ruleta
Francoska ruleta Ruléta je igralniška igra na srečo.
Poglej Verjetnost in Ruleta
Rutherfordovo sipanje
Rutherfordovo sípanje je prožni trk delcev α ali drugih nabitih delcev z atomskim jedrom težkih elementov.
Poglej Verjetnost in Rutherfordovo sipanje
Schrödingerjeva enačba
Schrödingerjeva enáčba v fiziki opisuje časovno odvisnost kvantnomehanskih sistemov.
Poglej Verjetnost in Schrödingerjeva enačba
Seznam filozofskih vsebin
Seznam filozofskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na filozofijo, filozofsko terminologijo, oziroma obravnavajo pomembne filozofske in za filozofsko ukvarjanje pomembne pojme.
Poglej Verjetnost in Seznam filozofskih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Verjetnost in Seznam fizikalnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Verjetnost in Seznam matematičnih vsebin
Seznam vrst matrik
Zgradba matrik. Včasih indeksa (i \, in j \) ločimo z vejico. Seznam vrst matrik.
Poglej Verjetnost in Seznam vrst matrik
Siméon-Denis Poisson
Baron Siméon-Denis Poisson, francoski fizik, matematik in geometer, * 21. junij 1781, Pithiviers, departma Loiret, Francija, † 25. april 1840, Sceaux pri Parizu.
Poglej Verjetnost in Siméon-Denis Poisson
Skriti model Markova
Skriti model Markova (SMM) je dobil ime po ruskem matematiku Andreju Andrejeviču Markovu in je stohastični model, ki se lahko opiše z dvema naključnima procesoma.
Poglej Verjetnost in Skriti model Markova
Statistična fizika
Statistična fizika je znanstveno področje fizike, ki se ukvarja z matematičnim opisom narave in naravnih pojavov.
Poglej Verjetnost in Statistična fizika
Statistična mehanika
Statístična mehánika obravnava isto področje kot termodinamika, vendar z mikroskopske plati.
Poglej Verjetnost in Statistična mehanika
Stohastična matrika
Stohastična matrika (tudi verjetnostna matrika ali matrika prehodov) je matrika, ki se v matematiki uporablja za opis prehodov v Markovskih verigah.
Poglej Verjetnost in Stohastična matrika
Strah pred kriminaliteto
Strah pred kriminaliteto se nanaša na strah, da postaneš žrtev kriminalitete in je nasprotje dejanski verjetnosti kriminalne viktimizacije.
Poglej Verjetnost in Strah pred kriminaliteto
Teorija
Teoríja (starogrško: theorein - gledati, opazovati) je zamisel ali spoznanje o nekem pojavu, ki največkrat temelji na opazovanju.
Poglej Verjetnost in Teorija
Teorija števil
Teoríja števíl je običajno tista matematična disciplina, ki raziskuje značilnosti celih števil.
Poglej Verjetnost in Teorija števil
Teorija pričakovanja
Prva teorija o formalni motivaciji za delo, ki je predpostavljala, da ljudje tehtajo med raznimi opcijami, preden se odločijo za eno od njih, je bila pot-cilj teorija, katere avtorji so Georgopoulos, Mahoney in Jones (1957).
Poglej Verjetnost in Teorija pričakovanja
Teratogenost
folne kisline v prehrani nosečnice. Teratogénost (grško: téras oziroma: tératos - nakaz, pošast, spaka) je lastnost neke snovi oziroma drugega dejavnika (npr. sevanja), da povzroča strukturne, funkcijske, presnovne (metabolne) in vedenjske nepravilnosti pri zarodku oziroma plodu, če je nosečnica izpostavljena takemu dejavniku.
Poglej Verjetnost in Teratogenost
Tuje število
Tuji števili sta v matematiki dve celi števili a in b, ki nimata skupnega delitelja razen 1 in -1, oziroma enakovredno, katerih največji skupni delitelj je enak 1.
Poglej Verjetnost in Tuje število
Valovna funkcija
Valóvna fúnkcija v kvantni mehaniki opisuje trenutno stanje osnovnega delca oziroma nekega sistema osnovnih delcev in uprizarja verjetnost, s katero se nahaja delec ob določenem času na določenem mestu.
Poglej Verjetnost in Valovna funkcija
Valovni paket
Valovni paket. Valovni paket je kratek prostorsko in časovno omejen sistem valovanja, ki potuje kot enota.
Poglej Verjetnost in Valovni paket
Vennov diagram
Vennov diagram množic A, B, in C Vennov diagram preseka ''A'' ∩ ''B'' Vennov diagrám je grafični prikaz odnosa med množicami.
Poglej Verjetnost in Vennov diagram
Verjetnostna porazdelitev
normalna ali Gaussova porazdelitev). Verjetnostna porazdelitev (tudi porazdelitev verjetnosti) je v verjetnostnem računu in statistiki pravilo, ki določa verjetnost, da slučajna spremenljivka zavzame neko vrednost.
Poglej Verjetnost in Verjetnostna porazdelitev
Verjetnostna teorija števil
Verjétnostna teoríja števíl je veja teorije števil, ki eksplicitno rabi verjetnost za odgovore na vprašanja iz nje.
Poglej Verjetnost in Verjetnostna teorija števil
Verjetnostni račun
Verjétnostni ráčun je matematična disciplina, ki preučuje verjetnost, da se zgodi naključni dogodek.
Poglej Verjetnost in Verjetnostni račun
Verjetnostni vektor
Verjetnostni vektor (tudi stohastični vektor) je vektor, katerega komponente so pozitivne, njihova vsota pa je 1.
Poglej Verjetnost in Verjetnostni vektor
Vzorec (statistika)
Statistični vzorec je podmnožica populacije, na podlagi katerega dobimo oceno parametrov pri delnem opazovanju ali vzorčenju.
Poglej Verjetnost in Vzorec (statistika)
Zakon velikih števil
igralne kocke. Ko se število metov v tej izvedbi veča, se srednje vrednosti vseh rezultatov približujejo vrednosti 3,5. Čeprav bo vsaka izvedba z malih številom metov (na levi) kazala razločno obliko, bo oblika večjega števila metov (na desni) skrajno podobna. Zákon velíkih števíl je v verjetnostnem računu in statistiki osnovni limitni izrek, ki opisuje rezultat izvajanja istega poskusa zelo velikokrat.
Poglej Verjetnost in Zakon velikih števil
Zenerjeve karte
Zenerjeve karte so karte, ki se uporabljajo za izvajanje eksperimentov izvenčutnega zaznavanja (ESP).
Poglej Verjetnost in Zenerjeve karte
Zgodovina števila π
1 Članek obravnava zgodovino računanja številskih vrednosti in približkov ter ugotavljanja značilnosti matematične konstante ''π''.
Poglej Verjetnost in Zgodovina števila π