Kazalo
68 odnosi: Aleksander Jakovljevič Hinčin, Aristarh, Aryabhata I., Število zlatega reza, Bill Gosper, Cahenova konstanta, Calabijev trikotnik, Christiaan Huygens, Conwayjevo zaporedje, Copeland-Erdőseva konstanta, Dinastija Han, Dzu Čongdži, E (matematična konstanta), Eksponentni integral, Engelov razvoj, Erdős-Borweinova konstanta, Eugène Charles Catalan, Euler-Mascheronijeva konstanta, Gaussova konstanta, Gijasedin al-Kaši, Gompertzeva konstanta, Gottfried Wilhelm Leibniz, Grandijeva vrsta, Henri Eugène Padé, Hermitov problem, Heronski trikotnik, Hinčinova konstanta, Johann Heinrich Lambert, John Wallis, Jurij Vega, Kvadratni koren števila 2, Kvadratni koren števila 3, Kvadratni koren števila 5, Kvadratno iracionalno število, Leonardo Fibonacci, Leonhard Euler, Matematična konstanta, Meissel-Mertensova konstanta, Mera iracionalnosti, Merjenje kroga, Mersennovo število, Naravni logaritem, Naravno število, Obratna Fibonaccijeva konstanta, Omar Hajam, Pellova enačba, Pi, Pietro Antonio Cataldi, Plastično število, Posplošeni verižni ulomek, ... Razširi indeks (18 več) »
Aleksander Jakovljevič Hinčin
Aleksander Jakovljevič Hinčin, ruski matematik, * 19. julij 1894, vas Kondrovo, Kaluška gubernija (sedaj Kaluška oblast), Ruski imperij (sedaj Rusija), † 18. november 1959, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).
Poglej Verižni ulomek in Aleksander Jakovljevič Hinčin
Aristarh
Aristarh (Arístarhos hó Sámios), starogrški astronom in matematik, * 310 pr. n. št., otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 230 pr. n. št., Aleksandrija.
Poglej Verižni ulomek in Aristarh
Aryabhata I.
Āryabhata I. Starejši (tudi Āriabhata; devanāgarī आर्यभट), indijski matematik in astronom, * 476, Ašmaka, Indija, † 550.
Poglej Verižni ulomek in Aryabhata I.
Število zlatega reza
Graf kvadratne funkcije zlatega reza \Phi^2 - \Phi - 1\.
Poglej Verižni ulomek in Število zlatega reza
Bill Gosper
Ralph William Gosper mlajši, znan kot Bill Gosper, ameriški matematik, programer in heker, * 1943, Pennsauken, New Jersey, ZDA.
Poglej Verižni ulomek in Bill Gosper
Cahenova konstanta
Cahenova konstánta je v matematiki konstanta definirana kot vsota alternirajoče neskončne vrste enotskih ulomkov, katerih imenovalci so zaporedni členi Sylvestrovega zaporedja zmanjšani za 1: Prvi člen vrste je pri tem določen po dogovoru kot a_.
Poglej Verižni ulomek in Cahenova konstanta
Calabijev trikotnik
300px Calabijev trikotnik je posebni trikotnik, ki ga je odkril Eugenio Calabi, in je določen s svojo značilnostjo, da ima tri različne postavitve za svoj največji včrtani kvadrat.
Poglej Verižni ulomek in Calabijev trikotnik
Christiaan Huygens
Christiaan Huygens (Hugenius, Huyghens), nizozemski astronom, fizik in matematik, * 14. april 1629, Haag, Nizozemska, † 8. julij 1695, Haag.
Poglej Verižni ulomek in Christiaan Huygens
Conwayjevo zaporedje
Conwayjevo zaporédje (tudi zaporedje poglej in povej) je v matematiki celoštevilsko zaporedje, katerega prvi členi so: Da se tvori člen zaporedja iz predhodnega člena, se odbere števke predhodnega člena in prešteje število števk v skupinah iste števke.
Poglej Verižni ulomek in Conwayjevo zaporedje
Copeland-Erdőseva konstanta
Copeland-Erdőseva konstanta je matematična konstanta skonstruirana s pripojitvijo praštevil v desetiškem zapisu in je ena od Smarandachejevih zaporedij: Konstanta je dana z: kjer je pn n-to praštevilo.
Poglej Verižni ulomek in Copeland-Erdőseva konstanta
Dinastija Han
Dinastija Han (206 pr.n.št.–220 n.št.) je bila kitajska cesarska dinastija, ki je nasledila dinastijo Čin in se končala z obdobjem treh držav.
Poglej Verižni ulomek in Dinastija Han
Dzu Čongdži
Dzu Čongdži (kitajsko: 祖冲之; pinjin: Zǔ Chōngzhī; Wade-Giles: Tsu Ch'ung-chih), kitajski astronom, matematik in fizik, * 429, Baoding, Hebei, Kitajska, † 501.
Poglej Verižni ulomek in Dzu Čongdži
E (matematična konstanta)
rdeče). Matematična konstanta e (včasih imenovana Eulerjevo število po švicarskem matematiku, fiziku in astronomu Leonhardu Eulerju, ali tudi Napierova konstanta v čast škotskemu matematiku in teologu Johnu Napieru, ki je odkril logaritme), je osnova naravnih logaritmov.
Poglej Verižni ulomek in E (matematična konstanta)
Eksponentni integral
Grafa funkcij E1 (zgoraj) in Ei (spodaj) Eksponéntni integrál (tudi integrálna eksponéntna fúnkcija,. označba Ei) je v matematiki specialna nelementarna funkcija v kompleksni ravnini.
Poglej Verižni ulomek in Eksponentni integral
Engelov razvoj
Engelov razvoj pozitivnega realnega števila x je enolično nepadajoče zaporedje pozitivnih celih števil \, da velja: Racionalna števila imajo končni Engelov razvoj, iracionalna pa neskončnega.
Poglej Verižni ulomek in Engelov razvoj
Erdős-Borweinova konstanta
Erdős-Borweinova konstanta je vsota obratnih vrednosti Mersennovih števil.
Poglej Verižni ulomek in Erdős-Borweinova konstanta
Eugène Charles Catalan
Eugène Charles Catalan, belgijski matematik, * 30. maj 1814, Brugge (Bruges), Belgija, † 14. februar 1894, Liege, Belgija.
Poglej Verižni ulomek in Eugène Charles Catalan
Euler-Mascheronijeva konstanta
Euler-Mascheronijeva konstánta je matematična konstanta, ki se največ uporablja v analizi in teoriji števil.
Poglej Verižni ulomek in Euler-Mascheronijeva konstanta
Gaussova konstanta
Gaussova konstánta (oznaka G) je v matematiki konstanta, določena kot obratna vrednost aritmetično-geometrične sredine števila 1 in kvadratnega korena števila 2: 0,8346268416740731862814297327990468 \ldots \!\,.
Poglej Verižni ulomek in Gaussova konstanta
Gijasedin al-Kaši
Gijasedin Džamšid ben Mas'ud ben Mahmud al-Kaši Kašani, tatarski astronom in matematik, * okoli 1370, Kašan, Herat, Iran, † 22. junij 1429, Samarkand, Transoksanija, sedaj Uzbekistan.
Poglej Verižni ulomek in Gijasedin al-Kaši
Gompertzeva konstanta
Gompertzeva konstanta ali Euler-Gompertzeva konstanta (označba G\) je v matematiki konstanta, ki se pojavlja pri vrednostih nekaterih integralov in specialnih funkcij.
Poglej Verižni ulomek in Gompertzeva konstanta
Gottfried Wilhelm Leibniz
Gottfried Wilhelm von Leibniz, nemški filozof, matematik, fizik, pravnik, zgodovinar, jezikoslovec, knjižničar in diplomat lužiško sorbskega porekla, * 1. julij (21. junij, stari koledar) 1646, Leipzig (Lipsk, Lipsko) na Saškem, Nemčija, † 14. november 1716, Hannover.
Poglej Verižni ulomek in Gottfried Wilhelm Leibniz
Grandijeva vrsta
Grandijeva vŕsta se v matematiki včasih imenuje neskončna vrsta 1 − 1 + 1 − 1 + ···, oziroma zapisana z znakom za vsoto: Vrsta se imenuje po italijanskem rimskokatoliškem duhovniku, filozofu, matematiku in inženirju Luigiju Guidu Grandiju, ki je leta 1703 podal o njej pomembno razpravo v knjigi Quadratura circula et hyperbolae per infinitas hyperbolas geometrice exhibita.
Poglej Verižni ulomek in Grandijeva vrsta
Henri Eugène Padé
Henri Eugène Padé, francoski matematik, * 17. december 1863, Abbeville, Francija, † 9. julij 1953, Aix-en-Provence, Francija.
Poglej Verižni ulomek in Henri Eugène Padé
Hermitov problem
Hermitov problem je v matematiki odprti problem, ki ga je leta 1848 postavil Charles Hermite.
Poglej Verižni ulomek in Hermitov problem
Heronski trikotnik
Herónski trikótnik je v geometriji trikotnik, katerega dolžine stranic in ploščina so vsa cela števila.
Poglej Verižni ulomek in Heronski trikotnik
Hinčinova konstanta
Hinčinova konstanta je v teoriji števil konstanta, ki kaže da je geometrična sredina delnih količnikov razvoja v verižni ulomek za skoraj vsa realna števila \xi\, enaka ne glede na vrednost \xi\,.
Poglej Verižni ulomek in Hinčinova konstanta
Johann Heinrich Lambert
Lambertov verižni ulomek iz ''Mémoires sur quelques propriétés remarquables des quantités transcendantes, circulaires et logarithmiques'' (1761, tiskano leta 1768) Johann Heinrich Lambert, francosko-švicarsko-nemški matematik, fizik, astronom in filozof, * 26.
Poglej Verižni ulomek in Johann Heinrich Lambert
John Wallis
John Wallis, angleški matematik samouk, * 23. november 1616, Ashford, grofija Kent, Anglija, † 28. oktober 1703, Oxford.
Poglej Verižni ulomek in John Wallis
Jurij Vega
Baron Jurij Bartolomej Vega (tudi Veha), slovenski matematik, fizik, geodet, meteorolog, plemič in topniški častnik, * 23. marec 1754, Zagorica pri Dolskem, Kranjska, Habsburška monarhija (sedaj Slovenija), † 26. september 1802, Nussdorf pri Dunaju, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Avstrija).
Poglej Verižni ulomek in Jurij Vega
Kvadratni koren števila 2
kvadrata s stranicami dolžine 1. številski premici Babilonska glinena tablica YBC 7289 s pripombami. (Slika: Bill Casselman) Kvadratni koren števila 2, ali tudi Pitagorova konstanta, je pozitivno realno število, ki pomnoženo samo s seboj da naravno število 2.
Poglej Verižni ulomek in Kvadratni koren števila 2
Kvadratni koren števila 3
Kvadratni koren števila 3 je pozitivno realno število, ki pomnoženo samo s seboj da naravno število 3.
Poglej Verižni ulomek in Kvadratni koren števila 3
Kvadratni koren števila 5
Kvadratni koren števila 5 je pozitivno realno število, ki pomnoženo samo s seboj da naravno število 5.
Poglej Verižni ulomek in Kvadratni koren števila 5
Kvadratno iracionalno število
Kvadrátno iracionálno števílo (redkeje tudi kvadrátni súrd) je v matematiki algebrsko iracionalno število, ki je rešitev kakšne kvadratne enačbe z racionalnimi koeficienti.
Poglej Verižni ulomek in Kvadratno iracionalno število
Leonardo Fibonacci
Leonardo Pisano Fibonacci, italijanski matematik, * 1170, (verjetno) Pisa, Italija, † 1250, mogoče Pisa.
Poglej Verižni ulomek in Leonardo Fibonacci
Leonhard Euler
Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Verižni ulomek in Leonhard Euler
Matematična konstanta
Matematična konstanta je količina v matematiki, ki ne spreminja svoje vrednosti.
Poglej Verižni ulomek in Matematična konstanta
Meissel-Mertensova konstanta
praštevil Meissel-Mertensova konstanta je matematična konstanta iz teorije števil.
Poglej Verižni ulomek in Meissel-Mertensova konstanta
Mera iracionalnosti
Mera iracionalnosti (eksponent iracionalnosti, aproksimacijski eksponent ali Liouville-Rothova konstanta) realnega števila x je v teoriji števil mera kako »dobri« racionalni približki zanj obstajajo.
Poglej Verižni ulomek in Mera iracionalnosti
Merjenje kroga
Merjenje kroga (Kuklou mētresis) je Arhimedova razprava, v kateri predstavlja tri svoje trditve.
Poglej Verižni ulomek in Merjenje kroga
Mersennovo število
Mersennovo število (tudi Evklid-Mersennovo število) je naravno število oblike: Mersenne je poskušal odkriti, katera števila takšne oblike so praštevila.
Poglej Verižni ulomek in Mersennovo število
Naravni logaritem
potenco ''x''). y-os je asimptota. Narávni logarítem je logaritem z osnovo e, ki je iracionalna in transcendentna konstanta.
Poglej Verižni ulomek in Naravni logaritem
Naravno število
Narávno števílo je katerokoli število iz neskončne množice pozitivnih celih števil.
Poglej Verižni ulomek in Naravno število
Obratna Fibonaccijeva konstanta
Obratna Fibonaccijeva konstanta (oznaka ψ) je v matematiki konstanta in je določena kot vsota obratnih vrednosti Fibonaccijevih števil: Razmerje zaporednih členov vsote konvergira k obratni vrednosti števila zlatega reza Φ.
Poglej Verižni ulomek in Obratna Fibonaccijeva konstanta
Omar Hajam
Gijat al-Din Abulfat Omar ibn Ibrahim an-Nišapuri Hajam, perzijski pesnik, astronom, matematik, pisatelj in filozof, * 31. maj 1048, Najšabur (Nišapur), ali neka vas blizu Najšaburja, provinca Korasan, (danes Iran), † 4. december 1131, Nišapur.
Poglej Verižni ulomek in Omar Hajam
Pellova enačba
Pellova enačba za ''n''.
Poglej Verižni ulomek in Pellova enačba
Pi
Mala črka ''π'', ki se uporablja za konstanto Pri premeru '''1''' je obseg kroga enak '''π''' Število pi (označeno z malo grško črko π) je matematična konstanta, ki se pojavlja na mnogih področjih matematike, fizike in drugod.
Poglej Verižni ulomek in Pi
Pietro Antonio Cataldi
Pietro Antonio Cataldi, italijanski matematik, * 15. april 1548, Bologna, Italija, † 11. februar 1626, Bologna.
Poglej Verižni ulomek in Pietro Antonio Cataldi
Plastično število
Plástično števílo (označba \rho\, ali \psi\,, tudi plástična konstánta ali minimálno Pisotovo števílo) je v matematiki konstanta, ki je edina realna rešitev kubične enačbe: Točni algebrski izraz konstante je: Njena vrednost na 65 desetiških mest je: Do sedaj so izračunali vsaj deset milijard desetiških števk (10).
Poglej Verižni ulomek in Plastično število
Posplošeni verižni ulomek
Posplošeni verižni ulomek je v matematični veji kompleksne analize posplošitev običajnega verižnega ulomka v kanonski obliki, v katerem lahko delni števci in delni imenovalci zavzamejo poljubne realne ali kompleksne vrednosti.
Poglej Verižni ulomek in Posplošeni verižni ulomek
Praštevilo
Práštevílo je naravno število n > 1, če ima točno dva pozitivna delitelja (faktorja), število 1 in samega sebe kot edini prafaktor.
Poglej Verižni ulomek in Praštevilo
Praštevilski dvojček
Práštevílski dvójček v matematiki predstavljata dve praštevili katerih razlika je enaka 2.
Poglej Verižni ulomek in Praštevilski dvojček
Primoriela
p_n \# \, kot funkcija n\, v logaritemskem grafu n \# \, kot funkcija n\, (rdeče pike) v primerjavi z n!\, v logaritemskem grafu Primoriela je v matematiki in še posebej v teoriji števil funkcija naravnih števil v naravna števila podobno kot funkcija fakultete.
Poglej Verižni ulomek in Primoriela
Primorielno praštevilo
Primorielno praštevilo je v matematiki praštevilo oblike: kjer je pn# primoriela praštevila p_\, – produkt prvih n\, praštevil.
Poglej Verižni ulomek in Primorielno praštevilo
Rafael Bombelli
Rafael Bombelli, italijanski matematik, januar 1526, Bologna, Italija, † 1573, verjetno Rim.
Poglej Verižni ulomek in Rafael Bombelli
Ramanudžan-Soldnerjeva konstanta
logaritemskega integrala Ramanudžan-Soldnerjeva konstanta (tudi Soldnerjeva konstanta) je matematična konstanta, določena kot edina pozitivna ničla funkcije logaritemskega integrala.
Poglej Verižni ulomek in Ramanudžan-Soldnerjeva konstanta
Sanje nezrelega
Grafa funkcij y.
Poglej Verižni ulomek in Sanje nezrelega
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Verižni ulomek in Seznam matematičnih vsebin
Srinivasa Ajangar Ramanudžan
Sri Srinivasa Ajangar Ramanudžan (tudi Aiyangar, Aaiyangar, Iyengar) (tamilsko ஸ்ரீனிவாஸ ஐயங்கார் ராமானுஜன்), FRS, indijski matematik tamilskega rodu, * 22. december 1887, Erode, Tamil Nadu, Britanska Indija (sedaj Indija), † 22. april 1920, Četput, Madras (sedaj Čenaj), Britanska Indija.
Poglej Verižni ulomek in Srinivasa Ajangar Ramanudžan
Teorija števil
Teoríja števíl je običajno tista matematična disciplina, ki raziskuje značilnosti celih števil.
Poglej Verižni ulomek in Teorija števil
Teorija diofantskih približkov
Teoríja diofántskih priblížkov je področje teorije števil, ki se ukvarja s približki realnih števil z racionalnimi.
Poglej Verižni ulomek in Teorija diofantskih približkov
Thomas Joannes Stieltjes
Thomas Joannes »Jean, Jan« Stieltjes, nizozemski matematik, * 29. december 1856, Zwolle, Nizozemska, † 31. december 1894, Toulouse, Francija.
Poglej Verižni ulomek in Thomas Joannes Stieltjes
Ulomek
Ulómek je v matematiki zapis oblike \frac (ali tudi a/b) pri čemer sta a in b celi števili in je b različen od 0.
Poglej Verižni ulomek in Ulomek
Varno praštevilo
Varno število je praštevilo oblike: kjer je p\, tudi praštevilo.
Poglej Verižni ulomek in Varno praštevilo
Vezna črta
Vézna čŕta je v matematiki vodoravna črta, ki se jo piše nad izrazi, da se nakaže skupino elementov, običajno števk.
Poglej Verižni ulomek in Vezna črta
William Brouncker
William Brouncker, 2.
Poglej Verižni ulomek in William Brouncker
Zgodovina števila π
1 Članek obravnava zgodovino računanja številskih vrednosti in približkov ter ugotavljanja značilnosti matematične konstante ''π''.
Poglej Verižni ulomek in Zgodovina števila π
Zgodovina matematike
Stran iz al Hvarizmijeve ''Algebre'' iz leta 830 vozli, Larcov muzej, Lima, Peru Zgodovína matemátike je področje, ki se prvenstveno ukvarja z izvorom novih odkritij v matematiki in v manjši meri s standardnimi matematičnimi metodami in zapisi v preteklosti.
Poglej Verižni ulomek in Zgodovina matematike
Prav tako znan kot Enostavni verižni ulomek, Navadni verižni ulomek, Neskončni verižni ulomek, Pravilni verižni ulomek.