Hitreje kot brskalnik!
82 odnosi: Avari, Árpád Madžarski, Árpádovci, Žilinski okraj, Časovni pregled zgodovine Prage, Češka, Češki koridor, Balade in romance, Baltoslovanski jeziki, Bořivoj I., Boris I. Bolgarski, Braslav (panonski knez), Bratislava, Bratislavski grad, Conversio Bagoariorum et Carantanorum, Devín, Emnilda Lužiška, Esztergom, Fotijeva shizma, Gališko-volinska kneževina, Grad Devín, Grad Trenčín, Gundakar, Henrik I. Nemški, Karantanija, Karlman Bavarski, Karolingi, Kliment Ohridski, Kneževina Ogrska, Kocelj, Lestek, Malopoljska, Mejna grofija Avstrija, Mihael III. Pijanec, Mikulčice, Mojmir I. Moravski, Moravska, Nitra, Olomuc, Pabo, Panonska marka, Panslavizem, Papež Štefan V., Papež Hadrijan III., Papež Janez IX., Papež Klemen I., Papež Nikolaj I., Přemyslidi, Pribina, Rastislav Moravski, ..., Ratbod, Regnum Carantanum, Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Češkem, Seznam zgodovinskih vsebin, Slovaška, Slovani v Spodnji Panoniji, Spodnja Panonija (država), Spodnja Panonija (frankovska dežela), Srednja Evropa, Stara cerkvena slovanščina, Stolnica Marijinega vnebovzetja, St. Pölten, Sveta Ciril in Metod, Sveti Gorazd, Sveti Naum, Svetopolk I. Moravski, Tomo Zupan, Trenčín, Vladimir Rasate, Vlastimir (srbski knez), Vojvodina Češka, Vojvodina Bavarska, Vratislav I. Češki, Vzhodnofrankovska država, Zahodni Poljani, Zahodni Slovani, Zakon sudni ljudem, Zastava Slovaške, Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov, Zgodovinsko središče Krakova, Znojmo, Zora Piščanc, 12. oktober. Razširi indeks (32 več) »
Avari
Brez opisa.
Novo!!: Velikomoravska in Avari · Poglej več »
Árpád Madžarski
Árpád, veliki knez Madžarov (–), * ca. 845, † ca. 907, utemeljitelj dinastije Árpádovcev, ki se je na oblasti obdržala do leta 1301. V času njegove vladavine so Madžari zasedli Panonijo oziroma Panonsko nižino.
Novo!!: Velikomoravska in Árpád Madžarski · Poglej več »
Árpádovci
Árpádovci, dinastija, ki je na prehodu v 10.
Novo!!: Velikomoravska in Árpádovci · Poglej več »
Žilinski okraj
Žilinski okraj je eden od osmih slovaških okrajev, ki ga sestavlja 11 okrožij in 315 občin, od katerih jih ima 18 status mesta.
Novo!!: Velikomoravska in Žilinski okraj · Poglej več »
Časovni pregled zgodovine Prage
Ta članek opisuje zgodovino Prage, glavnega mesta Češke.
Novo!!: Velikomoravska in Časovni pregled zgodovine Prage · Poglej več »
Češka
Češka, uradno Češka republika (Česká republika), je celinska država v srednji Evropi z 10,7 milijona prebivalcev, ki meji na Nemčijo na zahodu in severozahodu, Avstrijo na jugu, Slovaško na vzhodu in Poljsko na severovzhodu.
Novo!!: Velikomoravska in Češka · Poglej več »
Češki koridor
Češki koridor znan tudi kot češko-jugoslovanski teritorialni koridor, je bil eden od mnogih nerealiziranih projektov, ki so bili obravnavani na pariški mirovni konferenci leta 1919.
Novo!!: Velikomoravska in Češki koridor · Poglej več »
Balade in romance
Prva izdaja knjige Balade in romance (1890) so prva samostojna pesniška zbirka Antona Aškerca, po mnenju literarnih zgodovinarjev pa tudi najboljša, ter postavlja temelje takrat šele porajajoče se socialne tematike.
Novo!!: Velikomoravska in Balade in romance · Poglej več »
Baltoslovanski jeziki
baltoslovanski jeziki Baltoslovanski jeziki so veja indoevropske družine jezikov, v katero spadajo baltski in slovanski jeziki.
Novo!!: Velikomoravska in Baltoslovanski jeziki · Poglej več »
Bořivoj I.
Bořivoj I. (češko Bořivoj I., latinsko Borzivogius) je bil prvi zgodovinsko dokumentirani vojvoda Češke in začetnik Přemyslidske dinastije, * ok.
Novo!!: Velikomoravska in Bořivoj I. · Poglej več »
Boris I. Bolgarski
Boris I. ali Boris Mihael (bolgarsko Борис I/Борис-Михаил, Boris I/Boris-Mihail) je bil kan in knez Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od leta 852 do 889, * ni znano, † 2. maj 907.
Novo!!: Velikomoravska in Boris I. Bolgarski · Poglej več »
Braslav (panonski knez)
Braslavov regnum se je sprva razširjal le južno od Drave; leta 896 se je razširil tudi na sever, vendar zaradi madžarskih vpadov Braslav verjetno ni mogel nadzirati vsega ozemlja Braslav je bil konec 9.
Novo!!: Velikomoravska in Braslav (panonski knez) · Poglej več »
Bratislava
Bratislava (Pozsony,, po starem pravopisu Preßburg, do 1919 slovaško Prešporok/Prešporek oz. češko Prešpurk) je glavno mesto Slovaške in z okoli pol milijona prebivalci (370.000, z okolico pa ocenjeno na 720.000) hkrati tudi največje mesto te države, a je glede na velikost Slovaške razmeroma majhna prestolnica, ker ima to vlogo komaj okoli sto let.
Novo!!: Velikomoravska in Bratislava · Poglej več »
Bratislavski grad
Bratislavski grad (slovaško: Bratislavský hrad, nemško: Pressburger Schloss, madžarsko: Pozsonyi Vár) je glavni grad v Bratislavi, glavnem mestu Slovaške.
Novo!!: Velikomoravska in Bratislavski grad · Poglej več »
Conversio Bagoariorum et Carantanorum
The Conversio Bagoariorum et Carantanorum (slovensko Spreobrnjenje Bavarcev in Karantancev) je latinska zgodovina, napisana v Salzburgu v 870.
Novo!!: Velikomoravska in Conversio Bagoariorum et Carantanorum · Poglej več »
Devín
Pogled na Devín z gradu Cerkev v Devínu Devín (madžarsko Dévény, nemško Theben) je slovaški kraj, ki šteje nekaj manj kot 1000 prebivalcev in je od leta 1946 severno predmestje Bratislave.
Novo!!: Velikomoravska in Devín · Poglej več »
Emnilda Lužiška
Emnilda Lužiška (poljsko Emnilda słowiańska) je bila slovanska plemkinja in od leta 992 s poroko s Pjastom Boleslavom I. Hrabrim vojvodinja Poljske, * okoli 970–975, † 1017.
Novo!!: Velikomoravska in Emnilda Lužiška · Poglej več »
Esztergom
Esztergom je mesto s približno 30.000 prebivalci na severu Madžarske, v županiji Komárom-Esztergom.
Novo!!: Velikomoravska in Esztergom · Poglej več »
Fotijeva shizma
Fotij I. Ignacij Nikolaj I. Fotijeva shizma je bil štiri leta (863-867) trajajoč razkol med nadškofijskima sedežema v Rimu in Konstantinoplu.
Novo!!: Velikomoravska in Fotijeva shizma · Poglej več »
Gališko-volinska kneževina
Gališko-volinska kneževina (starobelorusko: Галицко-Волинскоє Королѣвство; ukrajinsko: Галицько-Волинське князівство; latinsko: Regnum Galiciæ et Lodomeriæ, Regnum Rusiae) je bila v obdobju 1199-1349 rusinska država v Galiciji in Voliniji.
Novo!!: Velikomoravska in Gališko-volinska kneževina · Poglej več »
Grad Devín
Grad Devin (slovaško hrad Devín ali Devínsky hrad, madžarsko Dévényi vár, nemško Burg Theben) je grad v Devinu, približno 15 km zahodno od slovaške prestolnice Bratislave.
Novo!!: Velikomoravska in Grad Devín · Poglej več »
Grad Trenčín
Grad Trenčin danes Grad Trenčín (Trenčiansky hrad, trencséni vár) je grad, postavljen na vzpetini nad mestom Trenčín v zahodnem delu Slovaške.
Novo!!: Velikomoravska in Grad Trenčín · Poglej več »
Gundakar
Gundakar, frankovski plemič, * ?, † 869.
Novo!!: Velikomoravska in Gundakar · Poglej več »
Henrik I. Nemški
Henrik I., imenovan Ptičar, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, * 876, Memleben, † 2. julij 936, Memleben.
Novo!!: Velikomoravska in Henrik I. Nemški · Poglej več »
Karantanija
Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko *Korǫtanъ) je bila slovanska plemenska kneževina oziroma vojvodina v Vzhodnih Alpah.
Novo!!: Velikomoravska in Karantanija · Poglej več »
Karlman Bavarski
Karlman (nemško Karlmann, latinsko Karlomannus) je bil frankovski kralj iz Karolinške dinastije, * okoli 830, † 22. marec 880, Altötting, Bavarska Bil je najstarejši sin Ludvika Nemškega, kralja Vzhodne Frankovske, in Hemme, hčerke bavarskega grofa.
Novo!!: Velikomoravska in Karlman Bavarski · Poglej več »
Karolingi
Karolingi so zelo vplivali na razširitev frankovske oblasti Karolingi so bili frankovska plemiška in vladarska rodbina, ki je utemeljila Karolinško cesarstvo.
Novo!!: Velikomoravska in Karolingi · Poglej več »
Kliment Ohridski
Sveti Kliment Ohridski (bolgarsko, makedonsko in srbsko Свети Климент Охридски, sveti Kliment Ohridski, grško, Ágios Klímis tis Achrídas) je bil srednjeveški bolgarski svetnik, učenjak, pisec in prosvetitelj Slovanov, * okrog 840Andrej Škoviera.
Novo!!: Velikomoravska in Kliment Ohridski · Poglej več »
Kneževina Ogrska
Kneževina OgrskaS.
Novo!!: Velikomoravska in Kneževina Ogrska · Poglej več »
Kocelj
Kocelj (tudi Koceľ, Gozil, Chozil, Chezilo), Moravan, slovanski knez Spodnje Panonije, * 833, † 876.
Novo!!: Velikomoravska in Kocelj · Poglej več »
Lestek
Lestek, Lešek ali Lestko (poljsko Lestek,K. Jasiński. Rodowód pierwszych Piastów, str. 48-50. Leszek ali Lestko) je bil drugi vojvoda Zahodnih Poljanov, * okoli 870–880, † 930–950.
Novo!!: Velikomoravska in Lestek · Poglej več »
Malopoljska
Malopoljska (poljsko Małopolska, latinsko Polonia Minor) je zgodovinska regija v južni in jugovzhodni Poljski.
Novo!!: Velikomoravska in Malopoljska · Poglej več »
Mejna grofija Avstrija
Mejna grofija Avstrija je bila srednjeveška mejna marka ali krajina, okoli reke Donave, med njenim pritokom reko Anižo in Dunajskim gozdom, v okviru sedanjega območja sodobne Avstrijske dežele Zgornja Avstrija in Spodnja Avstrija.
Novo!!: Velikomoravska in Mejna grofija Avstrija · Poglej več »
Mihael III. Pijanec
Mihael III. (grško Μιχαήλ Γʹ) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal od leta 842 do 867, * 19. januar 840, † 23/24. september 867.
Novo!!: Velikomoravska in Mihael III. Pijanec · Poglej več »
Mikulčice
Mikulčice so naselje in občina v okraju Hodonín v južni Moravski v Češki republiki.
Novo!!: Velikomoravska in Mikulčice · Poglej več »
Mojmir I. Moravski
Mojmir I. (češko in slovaško Mojmír I., latinsko Moimarus) je bil prvi znani vladar/knez, ki je vladal od 820.
Novo!!: Velikomoravska in Mojmir I. Moravski · Poglej več »
Moravska
Moravska (latinsko Moravia, češko in slovaško Morava, nemško Mähren) je zgodovinska pokrajina Češke republike (prej tudi Avstro-Ogrske oz. Avstrijskega cesarstva).
Novo!!: Velikomoravska in Moravska · Poglej več »
Nitra
Nitra je mesto v zahodni Slovaški ob vznožju gore Zobor v dolini reke Nitra.
Novo!!: Velikomoravska in Nitra · Poglej več »
Olomuc
Olomuc (češko Olomouc, lokalno/narečno moravsko Holomóc ali Olomóc, nemško Olmütz, latinsko Olomucium ali Iuliomontium, poljsko Ołomuniec) je mesto na Moravskem v vzhodnem delu Češke in je šesto največje mesto v Češki republiki z okoli 100.000 prebivalci (metropolitansko območje s širšo okolico mesta pa šteje okoli 400.000 ljudi).
Novo!!: Velikomoravska in Olomuc · Poglej več »
Pabo
Karantansko ozemlje do leta 860 Pabo, bavarski plemič.
Novo!!: Velikomoravska in Pabo · Poglej več »
Panonska marka
Panonska marka ali Vzhodna marka (latinsko marcha orientalis, slovensko Panonska/Vzhodna krajina) je bilo obmejno ozemlje frankovskega Karolinškega cesarstva, poimenovano po bivši rimski provinci Panoniji.
Novo!!: Velikomoravska in Panonska marka · Poglej več »
Panslavizem
evropskih držav. Južni Slovani (temnozeleno), Vzhodni Slovani (zeleno) in Zahodni Slovani (svetlozeleno). Panslavizem ali vseslovanstvo je politična ideologija, ki se je ukvarjala s celostjo in enotnostjo Slovanov.
Novo!!: Velikomoravska in Panslavizem · Poglej več »
Papež Štefan V.
Štefan V. (imenovan včasih tudi Štefan VI. Papa Stephanus Quintus), italijanski rimskokatoliški škof, * datum rojstva neznan, Rim, (Lacij, Papeška država, Frankovsko cesarstvo danes: Italija), † 14. september 891 Rim (Papeška država, Frankovsko cesarstvo, danes: Italija) Papež je bil od 15.
Novo!!: Velikomoravska in Papež Štefan V. · Poglej več »
Papež Hadrijan III.
Hadrijan III. (Papa Hadrianus Tertius, sanctus, italijanski rimskokatoliški škof, * datum rojstva neznan, Rim, (Lacij, Papeška država, Frankovsko cesarstvo danes: Italija), † 8. julij (ali september) 885 Spilamberto (Modena, Frankovsko cesarstvo, danes: Italija) Papež je bil od 17. maja 884 do svoje smrti.
Novo!!: Velikomoravska in Papež Hadrijan III. · Poglej več »
Papež Janez IX.
Janez IX. (Papa Johannes Nonus), italijanski rimskokatoliški kardinal in papež; * okrog 840 Tivoli, (Lacij, Papeška država, Frankovsko cesarstvo danes: Italija), † 5. januar 900 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija) Papež je bil od decembra 897 do 5.
Novo!!: Velikomoravska in Papež Janez IX. · Poglej več »
Papež Klemen I.
Sveti Klemen I., rimski škof oziroma papež, mučenec in svetnik rimskokatoliške Cerkve, * ok. 50 po n. št., Rim, Italija, Rimsko cesarstvo † 23. november 99, Krim, Rimsko cesarstvo.
Novo!!: Velikomoravska in Papež Klemen I. · Poglej več »
Papež Nikolaj I.
Nikolaj I., tudi Nikolaj Veliki, papež Rimskokatoliške cerkve in svetnik; * okrog 810 Rim (Papeška država, Frankovsko kraljestvo); † 13. november 867 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
Novo!!: Velikomoravska in Papež Nikolaj I. · Poglej več »
Přemyslidi
Přemysloviči ali Přemyslidi je bila češka kraljevska rodbina, ki je vladala v Vojvodini Češki in pozneje v Kraljevini Češki ter v Moravski mejni grofiji (9. stoletje - 1306), pa tudi v nekaterih delih Poljske, vključno s Šlezijo, Ogrske in Avstrije.
Novo!!: Velikomoravska in Přemyslidi · Poglej več »
Pribina
Pribina je bil do leta 833 knez Kneževine Nitre na ozemlju sedanje Slovaške in od leta 840 knez severnega dela frankovske Spodnje Panonije, * ok.
Novo!!: Velikomoravska in Pribina · Poglej več »
Rastislav Moravski
Rastislav ali Rostislav, znan tudi kot sv.
Novo!!: Velikomoravska in Rastislav Moravski · Poglej več »
Ratbod
Ratbod (v virih Ratpot, Ratbodus, Radpot), frankovski plemič.
Novo!!: Velikomoravska in Ratbod · Poglej več »
Regnum Carantanum
''Regnum Carantanum'' okrog leta 880 (brez morebitnega pripadajočega ozemlja med Dravo in Savo) Regnum Carantanum (tudi Regnum Carentanum, Charentariche, Charintariche ali Karenteriche, dobesedno Karantansko kraljestvo) je bilo med letoma 876 in 887 (ali celo do devetdesetih let 9. stoletja)Grafenauer Bogo (2000).
Novo!!: Velikomoravska in Regnum Carantanum · Poglej več »
Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Češkem
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) imenuje kraje svetovne dediščine, ki so pomembni kot svetovna naravna ali kulturna dediščina.
Novo!!: Velikomoravska in Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Češkem · Poglej več »
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Novo!!: Velikomoravska in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »
Slovaška
Slovaška, uradno imenovana Slovaška republika (slovaško Slovenská republika), je celinska republika v Srednji Evropi, ki meji na severozahodu s Češko, na severu s Poljsko, na vzhodu z Ukrajino, na jugu z Madžarsko in na zahodu z Avstrijo.
Novo!!: Velikomoravska in Slovaška · Poglej več »
Slovani v Spodnji Panoniji
srednjem veku Zgodnji Slovani so se naselili v vzhodnem in južnem delu nekdanje rimske province Panonije.
Novo!!: Velikomoravska in Slovani v Spodnji Panoniji · Poglej več »
Spodnja Panonija (država)
Spódnja Panónija je bila mejna grofija (marka), ki so jo po končanih vojnah z Avari Franki ustanovili na zahodnem delu Panonske nižine, med Donavo na vzhodu, Dravo in Muro na jugu, Rabo na zahodu in najverjetneje Blatnim jezerom na severu.
Novo!!: Velikomoravska in Spodnja Panonija (država) · Poglej več »
Spodnja Panonija (frankovska dežela)
Lega Spodnje Panonije glede na omembe različnih virov Spodnja Panonija je bila v 9.
Novo!!: Velikomoravska in Spodnja Panonija (frankovska dežela) · Poglej več »
Srednja Evropa
Srednja Evropa je območje Evrope med zahodno in vzhodno Evropo, ki temelji na skupni zgodovinski, družbeni in kulturni identiteti.
Novo!!: Velikomoravska in Srednja Evropa · Poglej več »
Stara cerkvena slovanščina
Stára cerkvéna slovánščina (tudi stárocerkvénoslovánščina) je bila prvi slovanski knjižni jezik, ki sta ga v 9. stoletju oblikovala solunska misijonarja Ciril in Metod.
Novo!!: Velikomoravska in Stara cerkvena slovanščina · Poglej več »
Stolnica Marijinega vnebovzetja, St. Pölten
Apsida Stolnica St.
Novo!!: Velikomoravska in Stolnica Marijinega vnebovzetja, St. Pölten · Poglej več »
Sveta Ciril in Metod
Sveti Ciril in Metod Sveta Ciril in Metod sta bila bizantinska misijonarja, ki sta najbolj znana po pokristjanjevanju Slovanov.
Novo!!: Velikomoravska in Sveta Ciril in Metod · Poglej več »
Sveti Gorazd
Sveti Gorazd Sveti Gorazd je krščanski svetnik, eden od sedmerice modrih.
Novo!!: Velikomoravska in Sveti Gorazd · Poglej več »
Sveti Naum
Sveti Naum (bolgarsko in makedonsko Свети Наум Преславски/Охридски, Sveti Naum Preslavski/Ohridski) je bil srednjeveški bolgarski pisec, prosvetitelj, eden od sedmih apostolov Prvega bolgarskega cesarstva in misijonar med Slovani, * okrog 830, † 23. december 910.
Novo!!: Velikomoravska in Sveti Naum · Poglej več »
Svetopolk I. Moravski
Svetopolk I. znan tudi kot Svetopolk Veliki (češko Svatopluk I., latinsko Zuentepulc, Zuentibald, Sventopulch, Zvataplug, starocerkvenoslovansko Свѧтопълкъ, prečrkovano Svętopъłkъ, grško Σφενδοπλόκος, Sfendoplókos), je bil v letih 870–871 in 871–894 vladar Velikomoravske.
Novo!!: Velikomoravska in Svetopolk I. Moravski · Poglej več »
Tomo Zupan
Tomo Zupan, slovenski literarni zgodovinar, prešernoslovec, pridigar, pesnik, pisatelj, jezikoslovec, * 21. december 1839, Smokuč, † 8. marec 1937, Okroglo.
Novo!!: Velikomoravska in Tomo Zupan · Poglej več »
Trenčín
Trenčin (slovaško Trenčín) je mesto na zahodu Slovaške v osrednji dolini reke Váh blizu meje s Češko in približno 120 km od Bratislave.
Novo!!: Velikomoravska in Trenčín · Poglej več »
Vladimir Rasate
Vladimir Rasate (bolgarsko Владимир Расате, Vladimir Rasate) je bil sin kneza Borisa I. in od leta 889 do 893 bolgarski vladar, * okrog 850, † po 893.
Novo!!: Velikomoravska in Vladimir Rasate · Poglej več »
Vlastimir (srbski knez)
Vlastimir (srbsko Властимир, Vlastimir, grško, Vlastímiros) je bil srbski knez (veliki župan), ki je vladal približno od leta 830 do 851, * pred 805, † okrog 851.
Novo!!: Velikomoravska in Vlastimir (srbski knez) · Poglej več »
Vojvodina Češka
Vojvodina Češka (češko České knížectví) je bila v zgodnjem in visokem srednjem veku monarhija in vojvodina Svetega rimskega cesarstva v Srednji Evropi. Vojvodino so okoli leta 870 ustanovili Čehi kot del Velikomoravske. Češka se je potem, ko je knez Spitihnjev I. leta 895 prisegel zvestobo vzhodnofrankovskemu kralju Arnulfu, odcepila od razpadajoče Velikomoravske. Češki knezi iz dinastije Přemyslydov so na začetku vladali s praškega gradu in Levega Hradca in pod svoj oblast dobili nadaljnje posesti. Pokristjanjevanje, ki sta ga sprožila sveti Ciril in Metod, so nadaljevali frankovski škofje iz Regensburga in Passaua. Leta 973 je bila s skupnimi močmi vojvode Boleslava II. in cesarja Otona I. ustanovljena praška škofija. Češki knez Venčeslav I., ki ga je leta 935 ubil njegov mlajši brat Boleslav, je postal svetnik in zavetnik dežele. V času, ko je češke dežele zasedel poljski kralj Boleslav I. in so dinastijo Přemyslidov pretresali notranji spori, je vojvoda Vladivoj leta 1002 prejel Bohemijo kot fevd iz rok vzhodnofrankovskega kralja Henrika II. Vojvodina je postala cesarska država Svetega rimskega cesarstva. Knez Otokar I. je leta 1198 dosegel, da je nemški kralj Filip Švabski Vojvodino Češko povišal v dedno Kraljevino Češko. Přemyslydi so ostali na oblasti ves srednji vek, vse do izumrtja moške linije s smrtjo kralja Venčeslava III. leta 1306.
Novo!!: Velikomoravska in Vojvodina Češka · Poglej več »
Vojvodina Bavarska
Vojvodina Bavarska, sprva plemenska vojvodina, kasneje vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu.
Novo!!: Velikomoravska in Vojvodina Bavarska · Poglej več »
Vratislav I. Češki
Vratislav I. (češko Vratislav I.) iz dinastije Přemyslidov je bil od leta 915 do svoje smrti vojvoda Češke, * ok.
Novo!!: Velikomoravska in Vratislav I. Češki · Poglej več »
Vzhodnofrankovska država
Razdelitev frankovskega cesarstva leta 843 Vzhodnofrankovska država ali Vzhodnofrankovsko kraljestvo (latinsko regnum francorum orientalium) je bila država, ki je nastala z delitvijo Frankovskega cesarstva leta 843 in je bila zgodnjesrednjeveška predhodnica Svetega rimskega cesarstva.
Novo!!: Velikomoravska in Vzhodnofrankovska država · Poglej več »
Zahodni Poljani
Zahodni Slovani v 9.–10. stoletju ''Gesta Hammaburgensis ecclesiae pontificum'' (''Dejanja hamburških škofov'') Adama Bremenskega z leta 1073 omenja tudi Poljane: ''"trans Oddaram sunt Polanos"'' (''onkraj Odre so Poljani'') Zahodni Poljani (poljsko Polanie, iz staroslovanskega pole, polje) so bili zahodnoslovansko in lehitsko pleme, od 6.
Novo!!: Velikomoravska in Zahodni Poljani · Poglej več »
Zahodni Slovani
Zahodni Slovani so slovanski narodi, ki govorijo zahodnoslovanske jezike.Ilya Gavritukhin, Vladimir Petrukhin (2015). Yury Osipov (ur.).. Great Russian Encyclopedia (v 35 knjigah). Vol. 30. str. 388–389. Zahodni Slovani so se okoli 7. stoletja ločili od slovanske glavnine in do 8. in 9. stoletja ustanovili svoje neodvisne države v srednji Evropi. Zahodnoslovanski jeziki so se med 10. in 14. stoletjem razvejali v svoje zgodovinsko izpričane oblike. Zahodnoslovanske jezike zdaj govorijo Poljaki, Čehi, Slovaki in Lužiški Srbi. Od 12. stoletja naprej se je večina zahodnih Slovanov spreobrnila v rimskokatoliško vero, s čimer je prišla pod kulturni vpliv latinske cerkve, prevzela latinico in bila bolj vključena v kulturni in intelektualni razvoj zahodne Evrope kot Vzhodni Slovani, ki so sprejeli pravoslavno krščanstvo in cirilico. Jezikovno se zahodnoslovansko skupino slovanskih jezikov lahko razdeli na tri podskupine: lehitsko, vključno s poljščino, kašubsko s kašubščino, izumrlimi polabskimi in pomorjanskimi jeziki in lužiško srbščino ter češko-slovaško.
Novo!!: Velikomoravska in Zahodni Slovani · Poglej več »
Zakon sudni ljudem
Zakon sudni ljudem (slovensko Zakon za sojenje ljudem ali Sodno pravo za ljudstvo) je najstarejše ohranjeno slovansko pravno besedilo.
Novo!!: Velikomoravska in Zakon sudni ljudem · Poglej več »
Zastava Slovaške
Zastava Slovaške Zastava Slovaške je eden od štirih slovaških državnih simbolov.
Novo!!: Velikomoravska in Zastava Slovaške · Poglej več »
Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov
Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov (963 -1386) je prva faza v zgodovini Poljske.
Novo!!: Velikomoravska in Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov · Poglej več »
Zgodovinsko središče Krakova
Zemljevid Starega Krakova s Kraljevo cesto, označeno z rdečo bravo Stavbe na Glavnem trgu Zgodovinsko središče Krakova je eno od najbolj znamenitih starih mestnih jeder na Poljskem in od leta 1038 do 1596, ko je kralj Sigismund III. Vasa preselil prestolnico v Varšavo, središče poljskega političnega življenja.
Novo!!: Velikomoravska in Zgodovinsko središče Krakova · Poglej več »
Znojmo
Znojmo (nemško Znaim) je mesto v Južni Moravski na Češkem, tudi upravno središče okrožja Znojmo.
Novo!!: Velikomoravska in Znojmo · Poglej več »
Zora Piščanc
Zora Piščanc, slovenska pisateljica in kulturna delavka, * 12. maj 1912, Trst, † 23. november 1989, Trst.
Novo!!: Velikomoravska in Zora Piščanc · Poglej več »
12. oktober
12.
Novo!!: Velikomoravska in 12. oktober · Poglej več »
