Kazalo
81 odnosi: Árpád Madžarski, Árpádovci, Žilinski okraj, Časovni pregled zgodovine Prage, Češka, Češki koridor, Balade in romance, Baltoslovanski jeziki, Bořivoj I., Boris I. Bolgarski, Braslav (panonski knez), Bratislava, Bratislavski grad, Conversio Bagoariorum et Carantanorum, Devín, Emnilda Lužiška, Esztergom, Fotijeva shizma, Gališko-volinska kneževina, Grad Devín, Grad Trenčín, Gundakar, Henrik I. Nemški, Karantanija, Karlman Bavarski, Karolingi, Kliment Ohridski, Kneževina Ogrska, Kocelj, Lestek, Malopoljska, Mejna grofija Avstrija, Mihael III. Pijanec, Mikulčice, Mojmir I. Moravski, Moravska, Nitra, Olomuc, Pabo, Panonska marka, Panslavizem, Papež Štefan V., Papež Hadrijan III., Papež Janez IX., Papež Klemen I., Papež Nikolaj I., Přemyslidi, Pribina, Rastislav Moravski, Ratbod, ... Razširi indeks (31 več) »
Árpád Madžarski
Árpád, veliki knez Madžarov (–), * ca. 845, † ca. 907, utemeljitelj dinastije Árpádovcev, ki se je na oblasti obdržala do leta 1301. V času njegove vladavine so Madžari zasedli Panonijo oziroma Panonsko nižino.
Poglej Velikomoravska in Árpád Madžarski
Árpádovci
Árpádovci, dinastija, ki je na prehodu v 10.
Poglej Velikomoravska in Árpádovci
Žilinski okraj
Žilinski okraj je eden od osmih slovaških okrajev, ki ga sestavlja 11 okrožij in 315 občin, od katerih jih ima 18 status mesta.
Poglej Velikomoravska in Žilinski okraj
Časovni pregled zgodovine Prage
Ta članek opisuje zgodovino Prage, glavnega mesta Češke.
Poglej Velikomoravska in Časovni pregled zgodovine Prage
Češka
Češka, uradno Češka republika (Česká republika), je celinska država v srednji Evropi z 10,7 milijona prebivalcev, ki meji na Nemčijo na zahodu in severozahodu, Avstrijo na jugu, Slovaško na vzhodu in Poljsko na severovzhodu.
Poglej Velikomoravska in Češka
Češki koridor
Češki koridor znan tudi kot češko-jugoslovanski teritorialni koridor, je bil eden od mnogih nerealiziranih projektov, ki so bili obravnavani na pariški mirovni konferenci leta 1919.
Poglej Velikomoravska in Češki koridor
Balade in romance
Prva izdaja knjige Balade in romance (1890) so prva samostojna pesniška zbirka Antona Aškerca, po mnenju literarnih zgodovinarjev pa tudi najboljša, ter postavlja temelje takrat šele porajajoče se socialne tematike.
Poglej Velikomoravska in Balade in romance
Baltoslovanski jeziki
baltoslovanski jeziki Baltoslovanski jeziki so veja indoevropske družine jezikov, v katero spadajo baltski in slovanski jeziki.
Poglej Velikomoravska in Baltoslovanski jeziki
Bořivoj I.
Bořivoj I. (češko Bořivoj I., latinsko Borzivogius) je bil prvi zgodovinsko dokumentirani vojvoda Češke in začetnik Přemyslidske dinastije, * ok.
Poglej Velikomoravska in Bořivoj I.
Boris I. Bolgarski
Boris I. ali Boris Mihael (bolgarsko Борис I/Борис-Михаил, Boris I/Boris-Mihail) je bil kan in knez Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od leta 852 do 889, * ni znano, † 2. maj 907.
Poglej Velikomoravska in Boris I. Bolgarski
Braslav (panonski knez)
Braslavov regnum se je sprva razširjal le južno od Drave; leta 896 se je razširil tudi na sever, vendar zaradi madžarskih vpadov Braslav verjetno ni mogel nadzirati vsega ozemlja Braslav je bil konec 9.
Poglej Velikomoravska in Braslav (panonski knez)
Bratislava
Bratislava (Pozsony,, po starem pravopisu Preßburg, do 1919 slovaško Prešporok/Prešporek oz. češko Prešpurk) je glavno mesto Slovaške in z okoli pol milijona prebivalci (370.000, z okolico pa ocenjeno na 720.000) hkrati tudi največje mesto te države, a je glede na velikost Slovaške razmeroma majhna prestolnica, ker ima to vlogo komaj okoli sto let.
Poglej Velikomoravska in Bratislava
Bratislavski grad
Bratislavski grad (slovaško: Bratislavský hrad, nemško: Pressburger Schloss, madžarsko: Pozsonyi Vár) je glavni grad v Bratislavi, glavnem mestu Slovaške.
Poglej Velikomoravska in Bratislavski grad
Conversio Bagoariorum et Carantanorum
The Conversio Bagoariorum et Carantanorum (slovensko Spreobrnjenje Bavarcev in Karantancev) je latinska zgodovina, napisana v Salzburgu v 870.
Poglej Velikomoravska in Conversio Bagoariorum et Carantanorum
Devín
Pogled na Devín z gradu Cerkev v Devínu Devín (madžarsko Dévény, nemško Theben) je slovaški kraj, ki šteje nekaj manj kot 1000 prebivalcev in je od leta 1946 severno predmestje Bratislave.
Poglej Velikomoravska in Devín
Emnilda Lužiška
Emnilda Lužiška (poljsko Emnilda słowiańska) je bila slovanska plemkinja in od leta 992 s poroko s Pjastom Boleslavom I. Hrabrim vojvodinja Poljske, * okoli 970–975, † 1017.
Poglej Velikomoravska in Emnilda Lužiška
Esztergom
Esztergom je mesto s približno 30.000 prebivalci na severu Madžarske, v županiji Komárom-Esztergom.
Poglej Velikomoravska in Esztergom
Fotijeva shizma
Fotij I. Ignacij Nikolaj I. Fotijeva shizma je bil štiri leta (863-867) trajajoč razkol med nadškofijskima sedežema v Rimu in Konstantinoplu.
Poglej Velikomoravska in Fotijeva shizma
Gališko-volinska kneževina
Gališko-volinska kneževina (starobelorusko: Галицко-Волинскоє Королѣвство; ukrajinsko: Галицько-Волинське князівство; latinsko: Regnum Galiciæ et Lodomeriæ, Regnum Rusiae) je bila v obdobju 1199-1349 rusinska država v Galiciji in Voliniji.
Poglej Velikomoravska in Gališko-volinska kneževina
Grad Devín
Grad Devin (slovaško hrad Devín ali Devínsky hrad, madžarsko Dévényi vár, nemško Burg Theben) je grad v Devinu, približno 15 km zahodno od slovaške prestolnice Bratislave.
Poglej Velikomoravska in Grad Devín
Grad Trenčín
Grad Trenčin danes Grad Trenčín (Trenčiansky hrad, trencséni vár) je grad, postavljen na vzpetini nad mestom Trenčín v zahodnem delu Slovaške.
Poglej Velikomoravska in Grad Trenčín
Gundakar
Gundakar, frankovski plemič, * ?, † 869.
Poglej Velikomoravska in Gundakar
Henrik I. Nemški
Henrik I., imenovan Ptičar, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, * 876, Memleben, † 2. julij 936, Memleben.
Poglej Velikomoravska in Henrik I. Nemški
Karantanija
Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko *Korǫtanъ) je bila slovanska plemenska kneževina oziroma vojvodina v Vzhodnih Alpah.
Poglej Velikomoravska in Karantanija
Karlman Bavarski
Karlman (nemško Karlmann, latinsko Karlomannus) je bil frankovski kralj iz Karolinške dinastije, * okoli 830, † 22. marec 880, Altötting, Bavarska Bil je najstarejši sin Ludvika Nemškega, kralja Vzhodne Frankovske, in Hemme, hčerke bavarskega grofa.
Poglej Velikomoravska in Karlman Bavarski
Karolingi
Karolingi so zelo vplivali na razširitev frankovske oblasti Karolingi so bili frankovska plemiška in vladarska rodbina, ki je utemeljila Karolinško cesarstvo.
Poglej Velikomoravska in Karolingi
Kliment Ohridski
Sveti Kliment Ohridski (bolgarsko, makedonsko in srbsko Свети Климент Охридски, sveti Kliment Ohridski, grško, Ágios Klímis tis Achrídas) je bil srednjeveški bolgarski svetnik, učenjak, pisec in prosvetitelj Slovanov, * okrog 840Andrej Škoviera.
Poglej Velikomoravska in Kliment Ohridski
Kneževina Ogrska
Kneževina OgrskaS.
Poglej Velikomoravska in Kneževina Ogrska
Kocelj
Kocelj (tudi Koceľ, Gozil, Chozil, Chezilo), Moravan, slovanski knez Spodnje Panonije, * 833, † 876.
Poglej Velikomoravska in Kocelj
Lestek
Lestek, Lešek ali Lestko (poljsko Lestek,K. Jasiński. Rodowód pierwszych Piastów, str. 48-50. Leszek ali Lestko) je bil drugi vojvoda Zahodnih Poljanov, * okoli 870–880, † 930–950.
Poglej Velikomoravska in Lestek
Malopoljska
Malopoljska (poljsko Małopolska, latinsko Polonia Minor) je zgodovinska regija v južni in jugovzhodni Poljski.
Poglej Velikomoravska in Malopoljska
Mejna grofija Avstrija
Mejna grofija Avstrija je bila srednjeveška mejna marka ali krajina, okoli reke Donave, med njenim pritokom reko Anižo in Dunajskim gozdom, v okviru sedanjega območja sodobne Avstrijske dežele Zgornja Avstrija in Spodnja Avstrija.
Poglej Velikomoravska in Mejna grofija Avstrija
Mihael III. Pijanec
Mihael III. (grško Μιχαήλ Γʹ) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal od leta 842 do 867, * 19. januar 840, † 23/24. september 867.
Poglej Velikomoravska in Mihael III. Pijanec
Mikulčice
Mikulčice so naselje in občina v okraju Hodonín v južni Moravski v Češki republiki.
Poglej Velikomoravska in Mikulčice
Mojmir I. Moravski
Mojmir I. (češko in slovaško Mojmír I., latinsko Moimarus) je bil prvi znani vladar/knez, ki je vladal od 820.
Poglej Velikomoravska in Mojmir I. Moravski
Moravska
Moravska (latinsko Moravia, češko in slovaško Morava, nemško Mähren) je zgodovinska pokrajina Češke republike (prej tudi Avstro-Ogrske oz. Avstrijskega cesarstva).
Poglej Velikomoravska in Moravska
Nitra
Nitra je mesto v zahodni Slovaški ob vznožju gore Zobor v dolini reke Nitra.
Poglej Velikomoravska in Nitra
Olomuc
Olomuc (češko Olomouc, lokalno/narečno moravsko Holomóc ali Olomóc, nemško Olmütz, latinsko Olomucium ali Iuliomontium, poljsko Ołomuniec) je mesto na Moravskem v vzhodnem delu Češke in je šesto največje mesto v Češki republiki z okoli 100.000 prebivalci (metropolitansko območje s širšo okolico mesta pa šteje okoli 400.000 ljudi).
Poglej Velikomoravska in Olomuc
Pabo
Karantansko ozemlje do leta 860 Pabo, bavarski plemič.
Poglej Velikomoravska in Pabo
Panonska marka
Panonska marka ali Vzhodna marka (latinsko marcha orientalis, slovensko Panonska/Vzhodna krajina) je bilo obmejno ozemlje frankovskega Karolinškega cesarstva, poimenovano po bivši rimski provinci Panoniji.
Poglej Velikomoravska in Panonska marka
Panslavizem
evropskih držav. Južni Slovani (temnozeleno), Vzhodni Slovani (zeleno) in Zahodni Slovani (svetlozeleno). Panslavizem ali vseslovanstvo je politična ideologija, ki se je ukvarjala s celostjo in enotnostjo Slovanov.
Poglej Velikomoravska in Panslavizem
Papež Štefan V.
Štefan V. (imenovan včasih tudi Štefan VI. Papa Stephanus Quintus), italijanski rimskokatoliški škof, * datum rojstva neznan, Rim, (Lacij, Papeška država, Frankovsko cesarstvo danes: Italija), † 14. september 891 Rim (Papeška država, Frankovsko cesarstvo, danes: Italija) Papež je bil od 15.
Poglej Velikomoravska in Papež Štefan V.
Papež Hadrijan III.
Hadrijan III. (Papa Hadrianus Tertius, sanctus, italijanski rimskokatoliški škof, * datum rojstva neznan, Rim, (Lacij, Papeška država, Frankovsko cesarstvo danes: Italija), † 8. julij (ali september) 885 Spilamberto (Modena, Frankovsko cesarstvo, danes: Italija) Papež je bil od 17.
Poglej Velikomoravska in Papež Hadrijan III.
Papež Janez IX.
Janez IX. (Papa Johannes Nonus), italijanski rimskokatoliški kardinal in papež; * okrog 840 Tivoli, (Lacij, Papeška država, Frankovsko cesarstvo danes: Italija), † 5. januar 900 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija) Papež je bil od decembra 897 do 5.
Poglej Velikomoravska in Papež Janez IX.
Papež Klemen I.
Sveti Klemen I., rimski škof oziroma papež, mučenec in svetnik rimskokatoliške Cerkve, * ok. 50 po n. št., Rim, Italija, Rimsko cesarstvo † 23. november 99, Krim, Rimsko cesarstvo.
Poglej Velikomoravska in Papež Klemen I.
Papež Nikolaj I.
Nikolaj I., tudi Nikolaj Veliki, papež Rimskokatoliške cerkve in svetnik; * okrog 810 Rim (Papeška država, Frankovsko kraljestvo); † 13. november 867 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Velikomoravska in Papež Nikolaj I.
Přemyslidi
Přemysloviči ali Přemyslidi je bila češka kraljevska rodbina, ki je vladala v Vojvodini Češki in pozneje v Kraljevini Češki ter v Moravski mejni grofiji (9. stoletje - 1306), pa tudi v nekaterih delih Poljske, vključno s Šlezijo, Ogrske in Avstrije.
Poglej Velikomoravska in Přemyslidi
Pribina
Pribina je bil do leta 833 knez Kneževine Nitre na ozemlju sedanje Slovaške in od leta 840 knez severnega dela frankovske Spodnje Panonije, * ok.
Poglej Velikomoravska in Pribina
Rastislav Moravski
Rastislav ali Rostislav, znan tudi kot sv.
Poglej Velikomoravska in Rastislav Moravski
Ratbod
Ratbod (v virih Ratpot, Ratbodus, Radpot), frankovski plemič.
Poglej Velikomoravska in Ratbod
Regnum Carantanum
''Regnum Carantanum'' okrog leta 880 (brez morebitnega pripadajočega ozemlja med Dravo in Savo) Regnum Carantanum (tudi Regnum Carentanum, Charentariche, Charintariche ali Karenteriche, dobesedno Karantansko kraljestvo) je bilo med letoma 876 in 887 (ali celo do devetdesetih let 9.
Poglej Velikomoravska in Regnum Carantanum
Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Češkem
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) imenuje kraje svetovne dediščine, ki so pomembni kot svetovna naravna ali kulturna dediščina.
Poglej Velikomoravska in Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Češkem
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Poglej Velikomoravska in Seznam zgodovinskih vsebin
Slovaška
Slovaška, uradno imenovana Slovaška republika (slovaško Slovenská republika), je celinska republika v Srednji Evropi, ki meji na severozahodu s Češko, na severu s Poljsko, na vzhodu z Ukrajino, na jugu z Madžarsko in na zahodu z Avstrijo.
Poglej Velikomoravska in Slovaška
Slovani v Spodnji Panoniji
srednjem veku Zgodnji Slovani so se naselili v vzhodnem in južnem delu nekdanje rimske province Panonije.
Poglej Velikomoravska in Slovani v Spodnji Panoniji
Spodnja Panonija (država)
Spódnja Panónija je bila mejna grofija (marka), ki so jo po končanih vojnah z Avari Franki ustanovili na zahodnem delu Panonske nižine, med Donavo na vzhodu, Dravo in Muro na jugu, Rabo na zahodu in najverjetneje Blatnim jezerom na severu.
Poglej Velikomoravska in Spodnja Panonija (država)
Spodnja Panonija (frankovska dežela)
Lega Spodnje Panonije glede na omembe različnih virov Spodnja Panonija je bila v 9.
Poglej Velikomoravska in Spodnja Panonija (frankovska dežela)
Srednja Evropa
Srednja Evropa je območje Evrope med zahodno in vzhodno Evropo, ki temelji na skupni zgodovinski, družbeni in kulturni identiteti.
Poglej Velikomoravska in Srednja Evropa
Stara cerkvena slovanščina
Stára cerkvéna slovánščina (tudi stárocerkvénoslovánščina) je bila prvi slovanski knjižni jezik, ki sta ga v 9. stoletju oblikovala solunska misijonarja Ciril in Metod.
Poglej Velikomoravska in Stara cerkvena slovanščina
Stolnica Marijinega vnebovzetja, St. Pölten
Apsida Stolnica St.
Poglej Velikomoravska in Stolnica Marijinega vnebovzetja, St. Pölten
Sveta Ciril in Metod
Sveti Ciril in Metod Sveta Ciril in Metod sta bila bizantinska misijonarja, ki sta najbolj znana po pokristjanjevanju Slovanov.
Poglej Velikomoravska in Sveta Ciril in Metod
Sveti Gorazd
Sveti Gorazd Sveti Gorazd je krščanski svetnik, eden od sedmerice modrih.
Poglej Velikomoravska in Sveti Gorazd
Sveti Naum
Sveti Naum (bolgarsko in makedonsko Свети Наум Преславски/Охридски, Sveti Naum Preslavski/Ohridski) je bil srednjeveški bolgarski pisec, prosvetitelj, eden od sedmih apostolov Prvega bolgarskega cesarstva in misijonar med Slovani, * okrog 830, † 23. december 910.
Poglej Velikomoravska in Sveti Naum
Svetopolk I. Moravski
Svetopolk I. znan tudi kot Svetopolk Veliki (češko Svatopluk I., latinsko Zuentepulc, Zuentibald, Sventopulch, Zvataplug, starocerkvenoslovansko Свѧтопълкъ, prečrkovano Svętopъłkъ, grško Σφενδοπλόκος, Sfendoplókos), je bil v letih 870–871 in 871–894 vladar Velikomoravske.
Poglej Velikomoravska in Svetopolk I. Moravski
Tomo Zupan
Tomo Zupan, slovenski literarni zgodovinar, prešernoslovec, pridigar, pesnik, pisatelj, jezikoslovec, * 21. december 1839, Smokuč, † 8. marec 1937, Okroglo.
Poglej Velikomoravska in Tomo Zupan
Trenčín
Trenčin (slovaško Trenčín) je mesto na zahodu Slovaške v osrednji dolini reke Váh blizu meje s Češko in približno 120 km od Bratislave.
Poglej Velikomoravska in Trenčín
Vladimir Rasate
Vladimir Rasate (bolgarsko Владимир Расате, Vladimir Rasate) je bil sin kneza Borisa I. in od leta 889 do 893 bolgarski vladar, * okrog 850, † po 893.
Poglej Velikomoravska in Vladimir Rasate
Vlastimir (srbski knez)
Vlastimir (srbsko Властимир, Vlastimir, grško, Vlastímiros) je bil srbski knez (veliki župan), ki je vladal približno od leta 830 do 851, * pred 805, † okrog 851.
Poglej Velikomoravska in Vlastimir (srbski knez)
Vojvodina Češka
Vojvodina Češka (češko České knížectví) je bila v zgodnjem in visokem srednjem veku monarhija in vojvodina Svetega rimskega cesarstva v Srednji Evropi. Vojvodino so okoli leta 870 ustanovili Čehi kot del Velikomoravske. Češka se je potem, ko je knez Spitihnjev I.
Poglej Velikomoravska in Vojvodina Češka
Vojvodina Bavarska
Vojvodina Bavarska, sprva plemenska vojvodina, kasneje vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Velikomoravska in Vojvodina Bavarska
Vratislav I. Češki
Vratislav I. (češko Vratislav I.) iz dinastije Přemyslidov je bil od leta 915 do svoje smrti vojvoda Češke, * ok.
Poglej Velikomoravska in Vratislav I. Češki
Vzhodnofrankovska država
Razdelitev frankovskega cesarstva leta 843 Vzhodnofrankovska država ali Vzhodnofrankovsko kraljestvo (latinsko regnum francorum orientalium) je bila država, ki je nastala z delitvijo Frankovskega cesarstva leta 843 in je bila zgodnjesrednjeveška predhodnica Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Velikomoravska in Vzhodnofrankovska država
Zahodni Poljani
Zahodni Slovani v 9.–10. stoletju ''Gesta Hammaburgensis ecclesiae pontificum'' (''Dejanja hamburških škofov'') Adama Bremenskega z leta 1073 omenja tudi Poljane: ''"trans Oddaram sunt Polanos"'' (''onkraj Odre so Poljani'') Zahodni Poljani (poljsko Polanie, iz staroslovanskega pole, polje) so bili zahodnoslovansko in lehitsko pleme, od 6.
Poglej Velikomoravska in Zahodni Poljani
Zahodni Slovani
Zahodni Slovani so slovanski narodi, ki govorijo zahodnoslovanske jezike.Ilya Gavritukhin, Vladimir Petrukhin (2015). Yury Osipov (ur.).. Great Russian Encyclopedia (v 35 knjigah). Vol. 30. str. 388–389. Zahodni Slovani so se okoli 7. stoletja ločili od slovanske glavnine in do 8. in 9. stoletja ustanovili svoje neodvisne države v srednji Evropi.
Poglej Velikomoravska in Zahodni Slovani
Zakon sudni ljudem
Zakon sudni ljudem (slovensko Zakon za sojenje ljudem ali Sodno pravo za ljudstvo) je najstarejše ohranjeno slovansko pravno besedilo.
Poglej Velikomoravska in Zakon sudni ljudem
Zastava Slovaške
Zastava Slovaške Zastava Slovaške je eden od štirih slovaških državnih simbolov.
Poglej Velikomoravska in Zastava Slovaške
Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov
Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov (963 -1386) je prva faza v zgodovini Poljske.
Poglej Velikomoravska in Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov
Zgodovinsko središče Krakova
Zemljevid Starega Krakova s Kraljevo cesto, označeno z rdečo bravo Stavbe na Glavnem trgu Zgodovinsko središče Krakova je eno od najbolj znamenitih starih mestnih jeder na Poljskem in od leta 1038 do 1596, ko je kralj Sigismund III. Vasa preselil prestolnico v Varšavo, središče poljskega političnega življenja.
Poglej Velikomoravska in Zgodovinsko središče Krakova
Znojmo
Znojmo (nemško Znaim) je mesto v Južni Moravski na Češkem, tudi upravno središče okrožja Znojmo.
Poglej Velikomoravska in Znojmo
Zora Piščanc
Zora Piščanc, slovenska pisateljica in kulturna delavka, * 12. maj 1912, Trst, † 23. november 1989, Trst.
Poglej Velikomoravska in Zora Piščanc
12. oktober
12.
Poglej Velikomoravska in 12. oktober
Prav tako znan kot Velika Moravska.