Hitreje kot brskalnik!
14 odnosi: Astronomska konstanta, Čas, Galaktična poravnava, Galaktično leto, Gibanje Zemlje, Hiparh, Nagib vrtilne osi, Naseljivi planet, Oinopid, Precesija, Precesija enakonočij, Siderski čas, Urbain-Jean Joseph Le Verrier, Zodiak.
Astronomska konstanta
Astronómska konstánta je fizikalna konstanta, ki ima velik pomen v astronomiji.
Novo!!: Veliko leto in Astronomska konstanta · Poglej več »
Čas
Čás je v fiziki intenzivna količina, ki kaže na to, da dogodki sledijo drug drugemu.
Novo!!: Veliko leto in Čas · Poglej več »
Galaktična poravnava
Galaktična poravnava se lahko nanaša na več različnih astronomskih in tudi astroloških pojavov.
Novo!!: Veliko leto in Galaktična poravnava · Poglej več »
Galaktično leto
Galáktično léto (tudi kózmično léto) (oznaka GY) je obhodni čas Sončevega in Osončnega tira okoli središča naše Galaksije v ozvezdju Strelca.
Novo!!: Veliko leto in Galaktično leto · Poglej več »
Gibanje Zemlje
Gibanje Zemlje ima več oblik in vpliva na množico pojavov, ki se zlasti tičejo površja Zemlje; tako je vzrok letnim časom, menjavanju dneva in noči ter njunim dolžinam, pa tudi različnim podnebnim pasovom, določanju časa in več drugim predmetnostim.
Novo!!: Veliko leto in Gibanje Zemlje · Poglej več »
Hiparh
Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.
Novo!!: Veliko leto in Hiparh · Poglej več »
Nagib vrtilne osi
Nagíb vrtílne osí je v astronomiji kot med osjo vrtenja telesa (planeta ali naravnega satelita) okrog svoje osi in pravokotnico na ravnino kroženja.
Novo!!: Veliko leto in Nagib vrtilne osi · Poglej več »
Naseljivi planet
Zemlji, saj je trenutno edini znani planet, ki vzdržuje življenje oživljenega Marsa Naseljívi planét je planet ali naravni satelit (redkeje tudi asteroid), ki je zmožen razviti in ohranjati življenje.
Novo!!: Veliko leto in Naseljivi planet · Poglej več »
Oinopid
Oinopid (tudi Oinopides) (Oinopídes hó Xíos), starogrški matematik, geometer in astronom, * okoli 490 pr. n. št., otok Hios, Grčija, † okoli 420 pr. n. št.
Novo!!: Veliko leto in Oinopid · Poglej več »
Precesija
Gibanje vrtavke: ''P'' – precesija, ''N'' – nutacija, ''R'' – rotacija ali vrtenje. Precesija giroskopa precesije enakonočij. Precesíja je način gibanja osno simetrične vrtavke (na primer giroskopa) pod vplivom zunanjega navora, denimo takrat, ko vrtavka ni podprta v težišču.
Novo!!: Veliko leto in Precesija · Poglej več »
Precesija enakonočij
hohe_2013 Precesíja enakonóčij ali precesíja Zêmljine vrtílne osí je precesija Zemljine vrtilne osi.
Novo!!: Veliko leto in Precesija enakonočij · Poglej več »
Siderski čas
Primerjava zvezdnega in Sončevega dneva. V zgornjem delu so prikazane lege Zemlje in Sonca ter smeri proti zelo oddaljeni zvezdi. V spodnjem delu (pravokotniki) pa vidimo lege zvezde (rdeči krog) in Sonca (rumeni krog) na nebu. Levi pravokotnik prikazuje Sonce in zvezdo v istočasni kulminaciji, v srednjem pravokotniku je v kulminaciji samo oddaljena zvezda (srednji zvezdni čas), Zemlja se mora še malo zavrteti, da pride Sonce v kulminacijo in dobimo desno sliko, kjer se konča Sončev dan. Sidérski čàs ali zvézdni čàs je čas s katerim merimo lego Zemlje pri njenem vrtenju okrog svoje osi glede na oddaljene zvezde.
Novo!!: Veliko leto in Siderski čas · Poglej več »
Urbain-Jean Joseph Le Verrier
Urbain-Jean Joseph Le Verrier, francoski astronom, astrolog in matematik, * 11. marec 1811, Saint-Lô, Manche, Francija, † 23. september 1877, Pariz, Francija.
Novo!!: Veliko leto in Urbain-Jean Joseph Le Verrier · Poglej več »
Zodiak
Slika okroglega zodiaka Zódiak ali živálski króg (zōdiakós kúklos – živalski krog, izpeljano iz: zōdion, kar je pomanjševalnica od: zōon – žival) je namišljen pas na nebu, ki se razširja približno 8° na obe strani Sončeve navidezne poti (ekliptike), in vsebuje navidezne poti Lune in planetov Merkurja, Venere, Marsa, Jupitra, Saturna, Urana ter Neptuna.
Novo!!: Veliko leto in Zodiak · Poglej več »
