Kazalo
94 odnosi: Abdulmedžid I., Ahidname, Ahmed III., Ajaz paša, Ak Kojunlu, Amdžazade Koprulu Husein Paša, Čandarli Ali Paša, Čandarli Kara Halil Hajredin Paša, Baltadži Mehmed Paša, Bitka pri Grocki, Bitka pri Mohaču (1687), Bitka pri Monoštru (1664), Bitka pri Petrovaradinu, Bizantinsko cesarstvo, Brestlitovski sporazum Ukrajine s Centralnimi silami, Budimski pašaluk, Bukareški mirovni sporazum (1812), Džezajirli Gazi Hasan Paša, Drugo obleganje Dunaja, Ejalet, Elmas Mehmed Paša, Fetih I. Geraj, Gazi II. Geraj, Germijan, Hadži Halil Paša, Hala Sultan Tekke, Hatice Sultan, Hatt-i humajun, Hercegovski sandžak, Ibiau, Imperij, Kara Mustafa Paša, Köprülüzade Fazıl Ahmed paša, Kejhusrev III., Konstantinopelski sporazum (1533), Križarski pohod na Varno, Krimski Tatari, Mahmud I., Mahmud Paša Anđelović, Mehmed II. Osvajalec, Mehmed IV., Mehmed Paša Sokolović, Mimar Sinan, Mošeja Lala Mustafa paše, Modra mošeja, Mogulska arhitektura, Mogulski cesarji, Murat IV., Murat V., Namık Kemal, ... Razširi indeks (44 več) »
Abdulmedžid I.
Abdulmedžid I. (ʿAbdü'l-Mecîd-i evvel, I. je bil 31. sultan Osmanskega cesarstva, * 25. april 1823, Carigrad, Osmansko cesarstvo, † 25. junij 1861, Carigrad, Osmansko cesarstvo. Na osmanskem prestolu je 2. julija 1839 nasledil svojega očeta Mahmuda II. Njegovo vladavino je zaznamoval vzpon nacionalističnih gibanj v Osmanskem cesarstvu.
Poglej Veliki vezir in Abdulmedžid I.
Ahidname
Bosni zagotovil popolno versko svobodo in zaščito Ahidnama (turško Ahidnâme iz arabskega dha, garancija in perzijskega nāme, knjiga, dokument, v prostem prevodu garancijsko pismo) je bila osmanska listina, pogosto povezana s kapitulacijo.
Poglej Veliki vezir in Ahidname
Ahmed III.
Ahmed III. je bil od leta 1703 do 1730 sultan Osmanskega cesarstva in kalif Osmanskega kalifata, * 30. december 1673, Hacıoğlu Pazarcık, Osmansko cesarstvo, † 1. julij 1736, Konstantinopel, Osmansko cesarstvo.
Poglej Veliki vezir in Ahmed III.
Ajaz paša
Ajaz Mehmed paša, * 1483, † 1539, je bil pomemben osmanski državni uradnik.
Poglej Veliki vezir in Ajaz paša
Ak Kojunlu
Ak Kojunlu ali Turkmeni bele ovce (turško Akkoyunlular, perzijsko آق قویونلو, azerbajdžansko Ağqoyunlular) je bila sunitska, perzijsko orientirana oguška turška plemenska zveza oziroma dinastija, ki je vladala od leta 1378 do 1503 v delih sedanje vzhodne Turčije.
Poglej Veliki vezir in Ak Kojunlu
Amdžazade Koprulu Husein Paša
Amdžazade Koprulu Husein Paša (albansko Hysein Pashë Kypriljoti) je bil med vladanjem sultana Mustafe II. od septembra 1697 do septembra 1702 Shaw, Stanford J. (1976).
Poglej Veliki vezir in Amdžazade Koprulu Husein Paša
Čandarli Ali Paša
Čandarli Ali Paša (turško Çandarlı Ali Paşa) je bil od leta 1387 do 1406 veliki vezir osmanskih sultanov Murata I., Bajazida I. in med osmanskim medvladjem Sulejmana Čelebija, * ni znano, † 18. december 1406.
Poglej Veliki vezir in Čandarli Ali Paša
Čandarli Kara Halil Hajredin Paša
Čandarli Kara Halil Hajredin Paša (turško Çandarlı Kara Halil Hayreddin Paşa) je bil prvi veliki vezir sultana Murata I., * okoli 1330, Osmansko cesarstvo, † 22. januar 1387, Seres, Osmansko cesarstvo.
Poglej Veliki vezir in Čandarli Kara Halil Hajredin Paša
Baltadži Mehmed Paša
Baltadži Mehmed Paša ali Pakčemujezin Baltadžı Mehmed Paša (turško Baltacı Mehmed Paşa) je bil državnik Osmanskega cesarstva, * 1662, Osmancık, Osmansko cesarstvo, † julij 1712, Lemnos, Osmansko cesarstvo.
Poglej Veliki vezir in Baltadži Mehmed Paša
Bitka pri Grocki
Bitka pri Grocki (nemško Schlacht bei Grocka, turško Hisarcık Savaşı) je bila bitka med Habsburško monarhijo in Osmanskim cesarstvom 21.
Poglej Veliki vezir in Bitka pri Grocki
Bitka pri Mohaču (1687)
Druga bitka pri Mohaču 12.
Poglej Veliki vezir in Bitka pri Mohaču (1687)
Bitka pri Monoštru (1664)
Bitka pri Monoštru, avstro-turške vojne (1663–1664), je potekala 1. avgusta 1664 ob Rabi med Modinci in cistercijanskim samostanom Monošter na nemškem Zahodnem Madžarskem (danes Madžarska). Spopadla sta se vojska Svetorimskega cesarstva, vključno z nemškimi, švedskimi in francoskimi kontingenti, ki jih je vodil cesarski poveljnik grof Raimondo Montecuccoli, in vojska Otomanskega cesarstva pod poveljstvom Köprülü Fazıl Ahmed Paše.
Poglej Veliki vezir in Bitka pri Monoštru (1664)
Bitka pri Petrovaradinu
Bitka pri Petrovaradinu je bila prva velika zmaga habsburška vojske v avstrijsko-turški vojni (1716-1718) pri Petrovaradinu, zdaj delu Novega Sada, Srbija.
Poglej Veliki vezir in Bitka pri Petrovaradinu
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Veliki vezir in Bizantinsko cesarstvo
Brestlitovski sporazum Ukrajine s Centralnimi silami
Brestlitovski sporazum je bila izključna protektoratna pogodba ("mir za kruh"), podpisana 9.
Poglej Veliki vezir in Brestlitovski sporazum Ukrajine s Centralnimi silami
Budimski pašaluk
Budimski pašaluk (osmansko turško ایالت بودین, Eyalet i-Budin, madžarsko Budai vilajet, srbsko Budimski vilajet ali Будимски вилајет, hrvaško Budimski vilajet) je bil administrativna ozemeljska enota Osmanskega cesarstva v Srednji Evropi in na Balkanu.
Poglej Veliki vezir in Budimski pašaluk
Bukareški mirovni sporazum (1812)
Bukareški mirovni sporazum (rusko Бухарестский мирный договор (1812), turško Bükreş Antlaşması (1812)) je bil sporazum med Ruskim carstvom in Osmanskim cesarstvom, podpisan 28.
Poglej Veliki vezir in Bukareški mirovni sporazum (1812)
Džezajirli Gazi Hasan Paša
Džezajirli Gazi Hasan Paša ali Hasan Paša Alžirec (turško Cezayirli Gazi Hasan Paşa) je bil general, veliki admiral (kapudan paša) (1770-1790) in veliki vezir (1790) Osmanskega cesarstva, * 1713, † 19. marec 1790.
Poglej Veliki vezir in Džezajirli Gazi Hasan Paša
Drugo obleganje Dunaja
Bitka pri Dunaju (osmansko turško Beç Ḳalʿası Muḥāṣarası) 12.
Poglej Veliki vezir in Drugo obleganje Dunaja
Ejalet
Seutterjeva karta Osmanskega cesarstva leta 1730 Cedidova karta Srednjega vzhoda leta 1803 Mitchellova karta Osmanskega cesarstva leta 1849 Ejalet (osmansko turško ایالت) je bil največja upravna enota v Osmanskem cesarstvu.
Poglej Veliki vezir in Ejalet
Elmas Mehmed Paša
Elmas Mehmed Paša je bil državnik in leta 1695-1697 veliki vezir Osmanskega cesarstva, * 1661, Doğanyurt, Osmansko cesarstvo, † 11. september 1697, Senta, Osmansko cesarstvo.
Poglej Veliki vezir in Elmas Mehmed Paša
Fetih I. Geraj
Fetih I. Geraj (turško I. Fetih Giray) je leta 1596–1597 zelo malo časa vladal kot kan tatarskega Krimskega kanata, * okoli 1558, † 1597.
Poglej Veliki vezir in Fetih I. Geraj
Gazi II. Geraj
Gazi II.
Poglej Veliki vezir in Gazi II. Geraj
Germijan
Germijan (turško Germiyanoğulları Beyliği) s prestolnico Kütahya je bil ena od prominentnih anatolskih obmejnih kneževin (bejlik), ki so jo ustanovili Kurdi in Turki v zatonu Seldžuškega sultanata Rum.
Poglej Veliki vezir in Germijan
Hadži Halil Paša
Hadži Halil Paša (turško Hacı Halil Paşa) je bil veliki vezir Osmanskega cesarstva, * ni znano, † 1733, Kreta, Osmansko cesarstvo, zdaj Grčija.
Poglej Veliki vezir in Hadži Halil Paša
Hala Sultan Tekke
Hala Sultan Tekke ali mošeja Umm Haram (grško Τεκές Χαλά Σουλτάνας Tekés Chalá Soultánas; turško Hala Sultan Tekkesi) je mošeja in tekija na zahodnem bregu Larnaškega slanega jezera v Larnaki na Cipru.
Poglej Veliki vezir in Hala Sultan Tekke
Hatice Sultan
Hatice Sultan, princesa Osmanskega cesarstva, je bila hčerka sultana Ahmeda III. (1703-1730) in soproga velikega vezirja Nevşehirli Damat İbrahim Paše.
Poglej Veliki vezir in Hatice Sultan
Hatt-i humajun
accessdate.
Poglej Veliki vezir in Hatt-i humajun
Hercegovski sandžak
Hercegovski sandžak (turško Hersek Sancağı, bosansko in črnogorsko Hercegovački sandžak) je bila administrativna enota Osmanskega cesarstva, ustanovljena leta 1470.
Poglej Veliki vezir in Hercegovski sandžak
Ibiau
Vahibre Ibiau je bil faraon Trinajste egipčanske dinastije, ki je vladala v drugem vmesnem obdobju Egipta.
Poglej Veliki vezir in Ibiau
Imperij
Imperij je skupno poimenovanje za vojaške pridobitve, politično nadoblast, gospodarsko izkoriščanje in kulturni vpliv neke države v razmerju do drugih držav in narodov.
Poglej Veliki vezir in Imperij
Kara Mustafa Paša
Merzifonlu Kara Mustafa Paša je bil vrhovni poveljnik vojske Osmanskega cesarstva in veliki vezir v obdobju zadnjih poskusov širitve Osmanskega cesarstva v Srednjo in Vzhodno Evropo, * 1634 ali 1635, Merzifon, Osmansko cesarstvo, † 25. december 1683, Beograd, Osmansko cesarstvo.
Poglej Veliki vezir in Kara Mustafa Paša
Köprülüzade Fazıl Ahmed paša
Köprülüzade Fazıl Ahmed paša (Otomansko-Turški jezik كپرولى زاده فاضل احمد پاشا),;; 1635 - 3.
Poglej Veliki vezir in Köprülüzade Fazıl Ahmed paša
Kejhusrev III.
Kejhusrev III. (staro anatolsko turško كَیخُسرو سوم, Kaihosrov III) ali Gijat ad-Din Kejhusrev bin Kilič Arslan (perzijsko غياث الدين كيخسرو بن قلج ارسلان, Ghiasuddin Keikhosro bin Qalj Arslan) je bil sultan seldžuškega Sultanata Rum, * okoli 1259/1263, † 1284.
Poglej Veliki vezir in Kejhusrev III.
Konstantinopelski sporazum (1533)
Konstantinopelski sporazum (turško İstanbul antlaşması) sta 22.
Poglej Veliki vezir in Konstantinopelski sporazum (1533)
Križarski pohod na Varno
Križarski pohod na Varno je bil neuspešen vojaški pohod več evropskih monarhov, katerega cilj je bil zaustavitev prodiranja Osmanskega cesarstva v Evropo, predvsem na Balkan.
Poglej Veliki vezir in Križarski pohod na Varno
Krimski Tatari
Krimski Tatari (krimska tatarščina qırımtatarlar, къырымтатарлар) ali Krimci (krimska tatarščina qırımlar, къырымлар) so turška etnična skupina in narod, ki so staroselci Krima.
Poglej Veliki vezir in Krimski Tatari
Mahmud I.
Mahmud I. (osmansko turško محمود اول, turško I. Mahmud), znan tudi kot Gbavec, je bil od leta 1730 do 1754 sultan Osmanskega cesarstva.
Poglej Veliki vezir in Mahmud I.
Mahmud Paša Anđelović
Mahmud Paša Anđelović (turško Veli Mahmud Paşa, srbsko Махмуд-паша Анђеловић/Mahmud-paša Anđelović) je bil od leta 1456 do 1466 in ponovno 1472 do 1474 veliki vezir Osmanskega cesarstva.
Poglej Veliki vezir in Mahmud Paša Anđelović
Mehmed II. Osvajalec
Mehmed II., bolj znan kot Mehmed Osvajalec (turško Fatih Sultan Mehmet), je bil sultan Osmanskega cesarstva, ki je vladal od avgusta 1444 do septembra 1446 in ponovno od februarja 1451 do maja 1481, * 30. marec 1432, † 3. maj 1481.
Poglej Veliki vezir in Mehmed II. Osvajalec
Mehmed IV.
Mehmed IV. (osmansko turško: محمد رابع, Meḥmed-i rābi‘), pozan tudi kot Avci – Lovec, 19.
Poglej Veliki vezir in Mehmed IV.
Mehmed Paša Sokolović
Mehmed Paša Sokolović, osmanski vojskovodja in veliki vezir, * 1506, Sokolovići, Bosna, Osmansko cesarstvo, † 11. oktober 1579, Istanbul, Osmansko cesarstvo.
Poglej Veliki vezir in Mehmed Paša Sokolović
Mimar Sinan
Mimar Sinan je bil glavni arhitekt (turško mimar) in gradbenik osmanskih sultanov Sulejmana Veličastnega, Selima II. in Murata III., * okoli 1488/1490, Ağırnas, Anatolija, Osmansko cesarstvo, † 17. julij 1588, Carigrad, Osmansko cesarstvo.
Poglej Veliki vezir in Mimar Sinan
Mošeja Lala Mustafa paše
Mošeja Lala Mustafa paše (grško Τέμενος Λαλά Μουσταφά Πασά Temenos Lalá Moustaphá Pasá, turško Lala Mustafa Paşa Camii), prvotno znana kot stolnica sv.
Poglej Veliki vezir in Mošeja Lala Mustafa paše
Modra mošeja
Modra mošeja, znana tudi po svojem uradnem imenu mošeja sultana Ahmeda (turško Sultan Ahmet Camii), je zgodovinska cesarska mošeja iz osmanskega obdobja v Carigradu v Turčiji.
Poglej Veliki vezir in Modra mošeja
Mogulska arhitektura
Mogulska arhitektura je vrsta indo-islamske arhitekture, ki so jo razvili Moguli v 16., 17.
Poglej Veliki vezir in Mogulska arhitektura
Mogulski cesarji
Mogulski cesarji, Veliki Moguli, so med zgodnjim 16.
Poglej Veliki vezir in Mogulski cesarji
Murat IV.
Murat IV.
Poglej Veliki vezir in Murat IV.
Murat V.
Murat V. (translit; V.) je bil od 30.
Poglej Veliki vezir in Murat V.
Namık Kemal
Namık Kemal (21. december 1840 – 2. december 1888) je bil osmanski demokrat, pisatelj, intelektualec, reformator, novinar, dramatik in politični aktivist, ki je vplival na oblikovanje tajne družbe Mladi Osmani in njihove boj za vladno reformo v Osmanskem cesarstvu v poznem obdobju tanzimata, ki je pripeljal do prve ustavne dobe v cesarstvu leta 1876.
Poglej Veliki vezir in Namık Kemal
Nikola IV. Zrinski
Lastnoročni podpis Nikole IV. Zrinskega Star portret Zrinskega s konca 16. stoletja Grof Nikola IV. Zrinski ali Nikola Šubić Zrinski (v madžarščini: Zrínyi Miklós) (Zrin, okoli 1508 - Siget, 7. september 1566), je bil hrvaški državnik in vojskovodja, eden najslavnejših velikanov hrvaške in madžarske zgodovine, član plemiške rodbine Zrinski.
Poglej Veliki vezir in Nikola IV. Zrinski
Ninurta-apal-Ekur
Ninurta-apal-Ekur (asirsko mdMAŠ-A-é-kur, slovensko Ninurta je dedič Ekurja je bil kralj Asirije v zgodnjem 12. stoletju pr. n. št. Bil je uzurpator, ki se je razglasil za kralja vesoljnega sveta in svečenika Enlila in Ninurte. A.K. Grayson (1972). Assyrian Royal Inscriptions, Volume I.
Poglej Veliki vezir in Ninurta-apal-Ekur
Nizam Al Mulk
Abu Ali Al Hasan Al Tusi Nizam Al Mulk, bolj znan kot kot Haga Nizam Al Mulk (arabsko نظامالملك أبو علي الحسن بن علي بن إسحاق الطوسي, DIN Niẓām al-Mulk Abū ʿAlī al-Ḥasan ibn ʿAlī ibn Isḥāq aṭ-Ṭūsī, farsi خواجه نظامالملک طوسی, DIN Ḫāǧa Niẓām al-Mulk Ṭūsī) je bil perzijski učenjak in veliki vezir seldžuških sultanov Alp Arslana in Malik Šaha I., * 10.
Poglej Veliki vezir in Nizam Al Mulk
Obleganje Maribora (1532)
Obleganje Maribora je bilo obleganje današnjega Maribora, takrat znanega pod nemškim imenom Marburg, v vojvodini Štajerski v okviru nadvojvodstva Avstrije in Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Veliki vezir in Obleganje Maribora (1532)
Obleganje Sigeta
Obleganje Sigeta ali bitka pri Sigetu (madžarsko Szigetvár ostroma, hrvaško Bitka kod Sigeta, Sigetska bitka, turško Zigetvar Kuşatması) je bilo obleganje trdnjave Siget (Szigetvár) v Ogrskem kraljestvu, ki je ovirala pohod osmanske vojske proti Dunaju leta 1566.
Poglej Veliki vezir in Obleganje Sigeta
Odrinski sporazum (1568)
Odrinski sporazum (1568) je bil mirovni sporazum med osmanskim sultanom Selimom II. in habsburškim monarhom Maksililijanom II., sklenjen 17.
Poglej Veliki vezir in Odrinski sporazum (1568)
Osman III.
Osman III. (osmansko turško عثمان ثالث, ‘Osmān-i sālis) je bil od leta 1754 do 1757 sultan Osmanskega cesarstva, * 2. januar 1699, Edirne, Osmansko cesarstvo, † 30. oktober 1757, Carigrad, Osmansko cesarstvo.
Poglej Veliki vezir in Osman III.
Osmani
Osmane ali Osmansko rodbino so sestavljali člani cesarske hiše Osman, znano tudi kot Osmanli (Osmanlı).
Poglej Veliki vezir in Osmani
Osmanska Ogrska
Osmanska okupacija Kraljevine Ogrske leta 1629 Kraljevina Ogrska (Kraljeva Ogrska), Kneževina Transilvanija in osmanski ejaleti (pašaluki) Kraljeva Ogrska, Thökölyjeva Kneževina Gornja Ogrska (1682-1685), Kneževina Transilvanija, in osmanski ejaleti (Budim, Oradea, Eger, Temišvar, Kaniža in Ujvar) Osmanska Ogrska (madžarsko Török hódoltság) je bilo ozemlje južne in osrednje srednjeveške Ogrske, na katerem je od leta 1541 do 1669 vladalo Osmansko cesarstvo.
Poglej Veliki vezir in Osmanska Ogrska
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Veliki vezir in Osmansko cesarstvo
Paša
Bayrak Paša (turško: paşa iz perzijskega padšah ali padišah, kar pomeni »kralj«) je bil visok naslov v političnem sistemu Osmanskega cesarstva, ki so ga običajno podeljevali guvernerjem provinc in generalom.
Poglej Veliki vezir in Paša
Palača Dolmabahçe
Palača Dolmabahçe (turško Dolmabahçe Sarayı, IPA), v okrožju Beşiktaş v Carigradu v Turčiji, na evropski obali Bosporja, je služila kot glavno upravno središče Osmanskega cesarstva in od 1856 do 1887 in 1909 do 1922 (v vmesnem obdobju je bila uporabljena palača Yıldız).
Poglej Veliki vezir in Palača Dolmabahçe
Palača Topkapi
Palača Topkapı ali Serail je velik muzej v okrožju Fatih v Carigradu v Turčiji.
Poglej Veliki vezir in Palača Topkapi
Pargali Ibrahim Paša
Pargali Ibrahim Paša (turško Pargalı İbrahim Paşa, Ibrahim Paša iz Parge, Frenk İbrahim Paşa, Zahodnjak, Maktul İbrahim Paşa, Izbranec, po usmrtitvi preimenovan v Makbul, Usmrčeni) je bi prvi veliki vezir Osmanskega cesarstva, ki ga je imenoval sultan Sulejman Veličastni, * okoli 1495, Parga, Beneška republika (zdaj Grčija), † 15.
Poglej Veliki vezir in Pargali Ibrahim Paša
Prince of Persia (videoigra, 1989)
Prince of Persia (dobesedno angleško: Perzijski princ) je ploščadna videoigra avtorja Jordana Mechnerja, ki je izšla 1989 pri založbi Brotherbund za osebne računalnike Apple II.
Poglej Veliki vezir in Prince of Persia (videoigra, 1989)
Prvo obleganje Dunaja
Obleganje Dunaja leta 1529 je bil prvi poskus Osmanskega cesarstva, da osvoji habsburško prestolnico Dunaj.
Poglej Veliki vezir in Prvo obleganje Dunaja
Rašid al-Din
Rašid al-Din Ṭabib (perzijsko رشیدالدین طبیب), znan tudi kot Rašid al-Din Fadlulah Hamadani (perzijsko رشیدالدین فضلالله همدانی) je bil državnik, zgodovinar in zdravnik iz Perzije, kjer je takrat vladal Ilkanat, * 1247, Hamadan, Ilkanat, † 18.
Poglej Veliki vezir in Rašid al-Din
Rogerij II. Sicilski
Rogerij II. je bil kralj Sicilije in Afrike, * 22. december 1095, Mileto, KalabrijaHouben 2002, str.
Poglej Veliki vezir in Rogerij II. Sicilski
Rusko-turška vojna (1676–1681)
Rusko-turška vojna (1676–1681) je bila vojna med Ruskim carstvom in Osmanskim cesarstvom, ki jo je v drugi polovici 17.
Poglej Veliki vezir in Rusko-turška vojna (1676–1681)
Rusko-turška vojna (1710–1711)
Rusko-turška vojna (1710-1711), po glavnem dogodku vojne znana tudi kot prutska kampanja, je izbruhnila kot posledica poraza Švedske v bitki z Ruskim carstvom pri Poltavi in bega ranjenega Karla XII. Švedskega in njegovega velikega spremstva v osmansko trdnjavo Bender.
Poglej Veliki vezir in Rusko-turška vojna (1710–1711)
Rustem paša
Rustem paša (turško: Rüstem Paşa) * okoli 1500, Skradin, Osmansko cesarstvo (danes Hrvaška), † 10. julij 1561, Carigrad, Osmansko cesarstvo (danes Turčija). Rustem Pašo so kot otroka odpeljali v Konstantinopel (današnji Carigrad), kjer je zgradil vojaško in uradniško kariero.
Poglej Veliki vezir in Rustem paša
Safranbolu
Safranbolu (turško Safranbolu), grško Σαφράμπολις, Safrámpolis) je mesto in okraj v tuški črnomorski provinci Karabük.
Poglej Veliki vezir in Safranbolu
Serasker
Serasker (osmansko turško سرعسكر, serasker) je bil naziv velikega vezirja Osmanskega cesarstva, ko je poveljeval osmanski vojski.
Poglej Veliki vezir in Serasker
Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Bosni in Hercegovini
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) imenuje kraje svetovne dediščine, ki so pomembni kot svetovna naravna ali kulturna dediščina.
Poglej Veliki vezir in Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Bosni in Hercegovini
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Poglej Veliki vezir in Seznam zgodovinskih vsebin
Silahdar Damat Ali Paša
Silahdar Damat Ali Paša (turško Silahdar Damat Ali Paşa) ali Silahdar Ali Paša je bil osmanski general in veliki vezir, * 1667, Iznik, Osmansko cesarstvo, † 5. avgust 1716, Petrovaradin, Srbija.
Poglej Veliki vezir in Silahdar Damat Ali Paša
Sinan
Sinan je moško ime arabskega porekla, ki izhaja iz besede سنان s pomenom "ost kopja".
Poglej Veliki vezir in Sinan
Sinan paša
Sinanüddin Yusuf Pasha ali enostavno Sinan Pasha (hrvaško: Sinan-paša), (umrl 21. decembra 1553) je bil vodja osmanske vojne mornarice med letoma 1550-1553 v času vladavine sultana Sulejmana.
Poglej Veliki vezir in Sinan paša
Slovaška
Slovaška, uradno imenovana Slovaška republika (slovaško Slovenská republika), je celinska republika v Srednji Evropi, ki meji na severozahodu s Češko, na severu s Poljsko, na vzhodu z Ukrajino, na jugu z Madžarsko in na zahodu z Avstrijo.
Poglej Veliki vezir in Slovaška
Spahije
Spahije sta bili dve vrsti osmanskih konjeniških enot.
Poglej Veliki vezir in Spahije
Srbska despotija
Srbska despotija (srbsko Српска деспотовина/Srpska despotovina) je bila srednjeveška srbska država v prvi polovici 15.
Poglej Veliki vezir in Srbska despotija
Staro asirsko cesarstvo
Staro asirsko cesarstvo (sumersko-akadski klinopis 𒆳𒀭𒊹𒆠 KUR AN-ŠAR2KI, asirski klinopis 80px mat aš-šurKI, »Država mesta boga Aššurja«, fonetsko tudi 70px mat da-šur) je bilo drugo od štirih obdobij asirske zgodovine.
Poglej Veliki vezir in Staro asirsko cesarstvo
Sudak
Sudak je mesto Republike Krim.
Poglej Veliki vezir in Sudak
Sulejman Čelebi
Sulejman Čelebi (turško Süleyman Çelebi) je bil osmanski princ (turško şehzade) in med osmanskim medvladjem nekaj let sovladar Osmanskega cesarstva, * 1377, † 17. februar 1411.
Poglej Veliki vezir in Sulejman Čelebi
Sulejman II.
Sulejman II. je bil od leta 1687 do 1691 sultan Osmanskega cesarstva, * 15. april 1642, Istanbul, Osmansko cesarstvo, † 22. junij 1691, Edirne, Osmansko cesarstvo.
Poglej Veliki vezir in Sulejman II.
Sulejman Veličastni (TV-serija)
Sulejman Veličastni je najuspešnejša turška serija v zgodovini.
Poglej Veliki vezir in Sulejman Veličastni (TV-serija)
Sultanka Fatma
Sultanka Fatma (Osmansko turško: فاطمہ سلطان) je bila osmanska sultanka, hči sultana Selima I. in sultanke Ajše Hafse.
Poglej Veliki vezir in Sultanka Fatma
Sultanka Hatidža
Sultanka Hatidža * 1496 Odrin, Osmansko cesarstvo † 1538 Carigrad, Osmansko cesarstvo, (turško: خدیجہ سلطان) je bila osmanska sultanka, hči sultana Selima I. in sultanke Ajše Hafse.
Poglej Veliki vezir in Sultanka Hatidža
Zagan Paša
Zagan Paša (turško Zağanos Paşa, deloval 1446-1462 ali 1469) je bil med vladanjem sultana Mehmeda II. Osvajalca vojaški poveljnik z nazivoma in rangoma kapudan paše (veliki admiral osmanskega vojnega ladjevja) in velikega vezirja, ki je bil najvišji vojaški položaj.
Poglej Veliki vezir in Zagan Paša
11. oktober
11.
Poglej Veliki vezir in 11. oktober
1420
1420 (MCDXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Veliki vezir in 1420
1474
1474 (MCDLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Veliki vezir in 1474
1506
1506 (MDVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Veliki vezir in 1506
1579
1579 (MDLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Veliki vezir in 1579