Kazalo
36 odnosi: Al-Biruni, Armilarna sfera, Azimut, Časovna krožnica, Dežnjovov rt, Dieder, Dupinova ciklida, Ekliptični koordinatni sistem, Ekliptika, Eliptična geometrija, Enokotnik, Geodetka, Geografska milja, Geografski koordinatni sistem, Horizontni koordinatni sistem, Krog, Latituda, Loksodroma, Luna (matematika), Morska milja, Nebesni ekvator, Nebesni poldnevnik, Ničelni poldnevnik, Nutacija, O krogli in valju, Ortodroma, Ozvezdje, Polobla, Ptolemaj, Realna projektivna ravnina, Seznam astronomskih vsebin, Seznam matematičnih vsebin, Sferna geometrija, Sferna trigonometrija, Veliki, Versor.
Al-Biruni
faze Abu Ar Rajhan Mohamed ibn Ahmed al-Biruni, (na Zahodu znan kot Aliboron, tudi Alberuni) (perzijsko ابوریحان بیرونی), perzijski matematik, astronom, fizik, učenjak, enciklopedist in učitelj, * 15. september 973, Hiva, nekdanji Horezm ob Aralskem jezeru, pokrajina Korasan, sedaj v Uzbekistanu, † 13.
Poglej Veliki krog in Al-Biruni
Armilarna sfera
Armilarna sfera Slika svečenika-astronoma z armilarno sfero v kitajski tradiciji iz leta 1675, Britanski muzej, Oddelek za japonske antične umetnine, London Armilárna sfêra (tudi sfêrični astroláb, armíla ali armíl) je model nebesne krogle.
Poglej Veliki krog in Armilarna sfera
Azimut
Azimut je kot med izbrano ravnino in točko.
Poglej Veliki krog in Azimut
Časovna krožnica
Časovna krožnica (deklinacijski krog) nebesnega telesa (rdeče) na nebesni krogli. Časovna krožnica ali deklinacijski krog je veliki krog na nebesni krogli, ki poteka preko nebesnega telesa ter skozi severni in južni nebesni pol.
Poglej Veliki krog in Časovna krožnica
Dežnjovov rt
Dežnjovov rt Dežnjovov rt (Mis Dežnjova) je najbolj vzhodna točka celinske Azije, ki leži na Čukotskem polotoku na skrajnem vzhodu Rusije.
Poglej Veliki krog in Dežnjovov rt
Dieder
Dieder je vrsta poliedra, ki ga sestavljata dva mnogokotnika, ki imata skupno množico robov.
Poglej Veliki krog in Dieder
Dupinova ciklida
Dupinova ciklida Dupinova ciklida je geometrijska inverzija običajnega torusa.
Poglej Veliki krog in Dupinova ciklida
Ekliptični koordinatni sistem
Definicija ekliptičnih koordinat (rdeče – longituda, zeleno – latituda) Ekliptični koordinatni sistem je eden izmed nebesnih koordinatnih sistemov, ki za določanje lege nebesnih teles uporablja ravnino ekliptike.
Poglej Veliki krog in Ekliptični koordinatni sistem
Ekliptika
Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).
Poglej Veliki krog in Ekliptika
Eliptična geometrija
Elíptična geometríja (tudi Riemannova geometrija – v ožjem smislu) je neevklidska geometrija, v kateri veljajo nekoliko drugačni aksiomi kot v običajni evklidski geometriji.
Poglej Veliki krog in Eliptična geometrija
Enokotnik
250px Enokotnik (s tujko tudi henagon ali monogon) je mnogokotnik z eno stranico, enim ogliščem in enim notranjim kotom.
Poglej Veliki krog in Enokotnik
Geodetka
Geodétka (tudi redkeje geodetska črta) je v matematiki posplošitev pojma premice za »ukrivljene prostore«.
Poglej Veliki krog in Geodetka
Geografska milja
Geografska milja je enota za merjenje dolžine, določena kot 1 ločna minuta vzdolž Zemljinega ekvatorja, in je enaka približno 1855 m. Enote ne uporabljajo veliko in je v tesni zvezi z mednarodno morsko miljo, ki je bila izvirno določena kot 1 ločna minuta na Zemljinem velikem krogu, danes pa je določena natančno 1852 m.
Poglej Veliki krog in Geografska milja
Geografski koordinatni sistem
Geográfski koordinátni sistém je dvorazsežni sferni koordinatni sistem, ki je poravnan z vrtilno osjo Zemlje.
Poglej Veliki krog in Geografski koordinatni sistem
Horizontni koordinatni sistem
Definicija horizontnih koordinat (rdeče – azimut, zeleno – altituda) Horizontni koordinatni sistem je eden izmed nebesnih koordinatnih sistemov, ki za določanje položaja nebesnih teles uporablja ravnino horizonta, ki poteka pravokotno na smer proti nadglavišču (zenitu) opazovalca.
Poglej Veliki krog in Horizontni koordinatni sistem
Krog
Osnovne količine v krogu Króg je v evklidski geometriji množica vseh točk v ravnini, ki so od določene točke, središča kroga, oddaljene največ za polmer r. Krog omejuje sklenjena krivulja, ki jo imenujemo krožnica - to je množica točk v ravnini, ki so od središča oddaljene točno za polmer r.
Poglej Veliki krog in Krog
Latituda
Ekliptični koordinatni sistem (rdeče – longituda, zeleno – latituda) Latituda ali ekliptična širina (oznaka β) nebesnega telesa je ena izmed nebesnih koordinat, ki se uporabljajo v ekliptičnem koordinatnem sistemu.
Poglej Veliki krog in Latituda
Loksodroma
Severnemu polu. Loksodroma od A do B seka vse poldnevnike pod istim kotom. Loksodroma (izraz izvira iz grške besede loxos, kar pomeni nagib in besede drome, kar pomeni smer) je krivulja (pot), ki seka vse poldnevnike pod istim kotom (vendar ne pod pravim kotom).
Poglej Veliki krog in Loksodroma
Luna (matematika)
Luna je v geometriji ena izmed dveh oblik, ki izgledata kot polmesec.
Poglej Veliki krog in Luna (matematika)
Morska milja
(Médnarodna) mòrska ali návtična mílja je enota za merjenje dolžine.
Poglej Veliki krog in Morska milja
Nebesni ekvator
Nebesni ekvator (označen rdeče) Nebésni ekvátor je veliki krog na nebesni krogli, ki poteka v isti ravnini kot ekvator Zemlje.
Poglej Veliki krog in Nebesni ekvator
Nebesni poldnevnik
Nebesni poldnevnik na nebesni krogli (slika velja samo za severne zemljepisne širine) Nebesni poldnevnik ali nebesni meridian je navidezni veliki krog na nebesni krogli, ki teče od severne točke na obzorju, preko nebesnega pola do nadglavišča, nato dalje do južne točke na obzorju in skozi podnožišče nazaj do severne točke na obzorju.
Poglej Veliki krog in Nebesni poldnevnik
Ničelni poldnevnik
Greenwiški poldnevnik je splošno sprejet ničelni poldnevnik na Zemlji Ničelni, tudi začetni ali glavni poldnevnik, je poldnevnik (črta zemljepisne dolžine), za katerega je v geografskem koordinatnem sistemu sprejeto, da ima zemljepisno dolžino 0 º.
Poglej Veliki krog in Ničelni poldnevnik
Nutacija
Vrtenje (zeleno), precesija (modro) in nutacija v nagibu (rdeče) Zemlje Nutácija (latinsko nutare - kolebati) je v fiziki gibanje osi vrtenja večjega osno simetričnega telesa, kot sta na primer giroskop ali planet.
Poglej Veliki krog in Nutacija
O krogli in valju
Strani latinskega prevoda Arhimedove razprave ''O krogli in valju'' O krogli in valju je matematična razprava starogrškega učenjaka Arhimeda iz Sirakuz, napisana v dveh delih leta 225 pr.
Poglej Veliki krog in O krogli in valju
Ortodroma
Najkrajša pot na površini krogle med točkama A in B je ortodroma. Ortodroma (tudi razdalja po velikem krogu) je najkrajša pot med dvema točkama po površini krogle (ne štejemo poti, ki poteka skozi notranjost krogle).
Poglej Veliki krog in Ortodroma
Ozvezdje
Denderi Kozoroga Apianovi karti neba iz dela ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Ozvezdja v programu Celestia Ozvézdje (redkeje tudi konstelácija) je skupina zvezd, ki so navidezno zvezane druga z drugo v posebno podobo.
Poglej Veliki krog in Ozvezdje
Polobla
Delitev Zemlje na poloble po ekvatorju in ničelnem poldnevniku Zemljina polobla ali poluta (redkeje tudi hemisfera) je ena od polovic Zemljine oble v geografskem koordinatnem sistemu.
Poglej Veliki krog in Polobla
Ptolemaj
Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.
Poglej Veliki krog in Ptolemaj
Realna projektivna ravnina
Realna projektivna ravnina (oznaka \mathbb R \mathbb P^2 \) je v matematiki kompaktna neorientabilna dvorazsežna mnogoterost, ki je ne moremo vložiti v običajni trirazsežni prostor brez tega, da bi sekala samo sebe.
Poglej Veliki krog in Realna projektivna ravnina
Seznam astronomskih vsebin
Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Veliki krog in Seznam astronomskih vsebin
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Veliki krog in Seznam matematičnih vsebin
Sferna geometrija
Na krogli vsota kotov trikotnika ni enaka 180°. Krogla ni evklidski prostor, samo lokalno so zakoni evklidske geometrije dober približek. V majhnih trikotnikih na površini zemlje je vsota kotov trikotnika zelo blizu 180º. Površino krogle lahko prikažemo kot dele dvorazsežne površine.
Poglej Veliki krog in Sferna geometrija
Sferna trigonometrija
Sferni trikotnik Sfêrna trigonometríja je veja matematike, ki se ukvarja z mnogokotniki na krogli sferi.
Poglej Veliki krog in Sferna trigonometrija
Veliki
Veliki je lahko.
Poglej Veliki krog in Veliki
Versor
Versor je v kvaternionski algebri usmerjeni lok velikega kroga, ki odgovarja kvaternionu z normo enako ena.
Poglej Veliki krog in Versor
Prav tako znan kot Ortodromija.