Odpri v Google MapsKazalo
113 odnosi: Ahmed ibn Rustah, Aleksander Jaroslavič Nevski, Aleksandrovski kremelj, Aleksej Andrejevič Arakčejev, Algirdas, Anton Stepanovič Arenski, Arhitektura Kijevske Rusije, Baltoslovanski jeziki, Batu kan, Belo-modro-bela zastava, Berlin, Birger Jarl, Birka, Bitka na Kalki, Bitka na Nevi, Bitka ob Nemigi, Bitka pri Orši, Bogdan Hmelnicki, Bolotovski sporazum, Cerkev Marijinega vnebovzetja, Moskva, Cerkev sv. Petra in Pavla, Sankt Peterburg, Danijar, Dimitrij Donski, Evropska Rusija, Federalni subjekti Rusije, Feodorovska ikona matere Božje, Finski zaliv, Fotij (razločitev), Gališko-volinska kneževina, Gediminas, Grigorij Orlov, Hazari, Henrikova kronika Livonije, Herson (kolonija), Horodelska unija, Igor Kijevski, Ingrija, Ivan I. Moskovski, Ivan IV. Vasiljevič Grozni, Ivano-Frankivsk, Jaroslav Modri, Kijevska Rusija, Kokošnik, Kremelj, Lažni Dimitrij I., Limogeški emajl, Livonska vojna, Livonski bratje meča, Livonski pohod proti Rusom, Marfa Borecka, ... Razširi indeks (63 več) »
Ahmed ibn Rustah
Ahmed ibn Rustah, perzijsko: احمد ابن رسته اصفهانی - Aḥmad ebn Roste Eṣfahānī, perzijski raziskovalec in geograf iz 10.
Poglej Veliki Novgorod in Ahmed ibn Rustah
Aleksander Jaroslavič Nevski
Sveti Aleksander Jaroslavič Nevski, novgorodski knez, vladimirski veliki knez in pravoslavni svetnik, * 13. maj 1220, Pereslavelj-Zalesski, Rusija, † 14. november 1263, Gorodec, Rusija.
Poglej Veliki Novgorod in Aleksander Jaroslavič Nevski
Aleksandrovski kremelj
Aleksandrovski kremelj (rusko Александровский кремль, Aleksandrovskij kreml' ali Алекса́ндровская слобода́, Aleksándrovskaja slobodá) je bila stara ruska trdnjava v sedanjem Aleksandrovu, Vladimirska oblast, Ruska federacija.
Poglej Veliki Novgorod in Aleksandrovski kremelj
Aleksej Andrejevič Arakčejev
Grof Aleksej Andrejevič Arakčejev (rusko граф Алексей Андреевич Аракчеев), ruski general in državnik, * 4. oktober (23. september, ruski koledar) 1769, očetovo posestvo v Novgorodski guberniji, Ruski imperij, † 3. maj (21. april) 1834, vas Gruzino, Novgorodska gubernija.
Poglej Veliki Novgorod in Aleksej Andrejevič Arakčejev
Algirdas
Algirdas (belorusko Альгерд, Algerd, ukrajinsko Ольгерд, Olgerd, poljsko Olgierd) je bil vladar srednjeveške Litve, * okoli 1296, † maj 1377.
Poglej Veliki Novgorod in Algirdas
Anton Stepanovič Arenski
Anton (Antonij) Stepanovič Arenski, ruski skladatelj, pianist, dirigent in pedagog, * 30.
Poglej Veliki Novgorod in Anton Stepanovič Arenski
Arhitektura Kijevske Rusije
Srednjeveška država Kijevska Rusija je vključevala dele današnje Ukrajine, Rusije in Belorusije in bila osredotočena na Kijev in Novgorod.
Poglej Veliki Novgorod in Arhitektura Kijevske Rusije
Baltoslovanski jeziki
baltoslovanski jeziki Baltoslovanski jeziki so veja indoevropske družine jezikov, v katero spadajo baltski in slovanski jeziki.
Poglej Veliki Novgorod in Baltoslovanski jeziki
Batu kan
Batu kan (mongolsko Бат хан, Bat han, poslovenjeno Trdni kan), znan tudi kot Sain kan (poslovenjeno Dobri kan) in car Batu, je bil mongolski vladar in ustanovitelj Zlate horde, dela Mongolskega cesarstva, v kateri je vladal od leta 1240 do 1255, * okoli 1205, Mongolija, † 1255, Saraj.
Poglej Veliki Novgorod in Batu kan
Belo-modro-bela zastava
Ruska belo-modro-bela zastava Belo-modro-bela zastava je zastava, ki je leta 2022 postala simbol protivojnih protestov v Rusiji med rusko-ukrajinsko vojno (ruska invazija na Ukrajino).
Poglej Veliki Novgorod in Belo-modro-bela zastava
Berlin
Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.
Poglej Veliki Novgorod in Berlin
Birger Jarl
Birger Jarl ali Birger Magnusson je bil švedski državnik, jarl Švedske iz rodbine Bjelbo, ki je igral ključno vlogo v utrjevanju švedske države, * ok.
Poglej Veliki Novgorod in Birger Jarl
Birka
Birka (starornordijsko: Bierkø, latinsko: Birca) je bilo srednjeveško vikinško mesto na otoku Björkö ("Otok brez") na Švedskem.
Poglej Veliki Novgorod in Birka
Bitka na Kalki
Bitka na reki Kalki 31. maja 1223 je bila neuspel poskus združenih ruskih kneževin, da bi skupaj s Kumani zaustavili širjenje Mongolskega cesarstva na čelu z Džingiskanom.
Poglej Veliki Novgorod in Bitka na Kalki
Bitka na Nevi
Bitka na Nevi (Nevskaja bitva) med Novgorodsko republiko in Kraljevino Švedsko se je dogajala ob reki Nevi 15. julija 1240.
Poglej Veliki Novgorod in Bitka na Nevi
Bitka ob Nemigi
Bitka ob Nemigi (belorusko Бітва на Нямізе, Bitva na Njamize, rusko Сраже́ние на Неми́ге, Sraženje na Nemige) je bila bitka fevdalcev Kijevske Rusije ob reki Nemigi 3. marca 1067.
Poglej Veliki Novgorod in Bitka ob Nemigi
Bitka pri Orši
Bitka pri Orši (belorusko Бітва пад Оршай, Bitva pad Oršaj, litovsko Oršos mūšis, poljsko bitwa pod Orszą, rusko Битва под Оршей, Bitva pod Oršej) je bila bitka med združeno vojsko Poljske in Litve pod poveljstvom litovskega velikega hetmana Konstantina Ostrogskega in vojsko Moskovske velike kneževine pod poveljstvom konjušnika Ivana Čeljadnina in kneza Mihaila Bulgakov-Golica, ki se je dogajala 8.
Poglej Veliki Novgorod in Bitka pri Orši
Bogdan Hmelnicki
Bogdan Zinovij Mihajlovič Hmelnicki je bil rusinski plemič in hetman Zaporoških kozakov, * okoli 1595, Subotiv, Krona kraljevine Poljske, † 6. avgust 1657.
Poglej Veliki Novgorod in Bogdan Hmelnicki
Bolotovski sporazum
Bolotovski sporazum (rusko Болотовский договор, Bolotovskij dogovor) je bil sklenjen leta 1348 med severozahodnima ruskima mestoma Veliki Novgorod in Pskov, s katerim je bila priznana politična neodvisnot Pskova od Novgoroda.
Poglej Veliki Novgorod in Bolotovski sporazum
Cerkev Marijinega vnebovzetja, Moskva
Cerkev Marijinega vnebovzetja (rusko: Успенский Собор, ali Uspenski sobor) je ruska pravoslavna Cerkev, posvečena Marijinemu vnebovzetju.
Poglej Veliki Novgorod in Cerkev Marijinega vnebovzetja, Moskva
Cerkev sv. Petra in Pavla, Sankt Peterburg
Cerkev sv.
Poglej Veliki Novgorod in Cerkev sv. Petra in Pavla, Sankt Peterburg
Danijar
Danijar ibn Kasim (tatarsko Daniəl, Даниял, دانیال) je bil v letih 1469-1486 sultan Kasimskega kanata, * ni znano, † 1486 Bil je sin sultana Kasima in vnuk kana Ulug Mohameda.
Poglej Veliki Novgorod in Danijar
Dimitrij Donski
Dimitrij Ivanovič Donski (rusko: Дми́трий Ива́нович Донско́й), moskovski knez, veliki knez Vladimira, * 12. oktober 1350, Moskva, 19. maj 1389, Moskva.
Poglej Veliki Novgorod in Dimitrij Donski
Evropska Rusija
Ukrajine. Evropska Rusija je zahodni in najbolj poseljen del Rusije, ki se geografsko nahaja na evropski podcelini, v nasprotju z njenim redko poseljenim in zelo velikim vzhodnim azijskim delom, ki zajema celotno severno regijo celine.
Poglej Veliki Novgorod in Evropska Rusija
Federalni subjekti Rusije
Federalni subjekti Rusije, imenovani tudi subjekti Ruske federacije ali preprosto kot subjekti federacije, so sestavne enote Rusije, njene najvišje politične enote po ustavi Rusije.
Poglej Veliki Novgorod in Federalni subjekti Rusije
Feodorovska ikona matere Božje
Feodorovska ikona matere Božje (rusko Феодоровская икона Божией Матери), znana tudi kot Gospa svetega Teodorja in Črne Device Marije Rusije, je zavetna ikona družine Romanovih.
Poglej Veliki Novgorod in Feodorovska ikona matere Božje
Finski zaliv
Finski zaliv (finsko Suomenlahti, estonsko Soome laht, rusko Фи́нский зали́в, tr. Finskiy zaliv, IPA:; švedsko Finska viken) je najvzhodnejši del Baltskega morja.
Poglej Veliki Novgorod in Finski zaliv
Fotij (razločitev)
Fotij ali Focij je lahko.
Poglej Veliki Novgorod in Fotij (razločitev)
Gališko-volinska kneževina
Gališko-volinska kneževina (starobelorusko: Галицко-Волинскоє Королѣвство; ukrajinsko: Галицько-Волинське князівство; latinsko: Regnum Galiciæ et Lodomeriæ, Regnum Rusiae) je bila v obdobju 1199-1349 rusinska država v Galiciji in Voliniji.
Poglej Veliki Novgorod in Gališko-volinska kneževina
Gediminas
Gediminas (latinsko Gedeminne, Gedeminnus) je bil od leta 1315 ali 1316 do svoje smrti litovski velik knez.
Poglej Veliki Novgorod in Gediminas
Grigorij Orlov
Grof Grigorij Grigorijevič Orlov (Григо́рий Григо́рьевич Орло́в) (1734–1783) je bil favorit Katarine Velike Ruske, ki je verjetno rodila njegovega sina.
Poglej Veliki Novgorod in Grigorij Orlov
Hazari
Hazarski kaganat od leta 650 do 850 Hazari (narečno turško: Xazarlar) so bili polnomadsko turško ljudstvo, ki je od 7.
Poglej Veliki Novgorod in Hazari
Henrikova kronika Livonije
Stran rokopisa ''Henrikove kronike Livonije'' Henrikova kronika Livonije (latinsko Heinrici Cronicon Lyvoniae) je dokument, napisan v latinščini, ki opisuje zgodovinske dogodke v Livoniji, ki približno ustreza sedanji osrednji Estoniji in severnemu delu Latvije, in okoliških območjih od leta 1180 do 1227.
Poglej Veliki Novgorod in Henrikova kronika Livonije
Herson (kolonija)
Hersonski zvon, simbol mesta Herson (grško: Χερσόνησος/Hersónesos, latinsko: Chersonesus, bizantinsko grško: Χερσών/Hersón, starovzhodnoslovansko: Корсунь, Korsun, ukrajinsko in rusko: Херсонес/Hersones) je bila stara grška kolonija na jugozahodu polotoka Krima.
Poglej Veliki Novgorod in Herson (kolonija)
Horodelska unija
Poljska in Litva v letih 1386–1434 Horodelska unija ali Horodelski sporazum (poljsko Unia horodelska, litovsko Horodlės unija) je sklop treh aktov, podpisanih v vasi Horodlo v vzhodni Poljski 2.
Poglej Veliki Novgorod in Horodelska unija
Igor Kijevski
Igor Kijevski (rusko Игорь Рюрикович, Igor Rjurikovič), kijevski veliki knez, † 945.
Poglej Veliki Novgorod in Igor Kijevski
Ingrija
Zgodovinska Ingrija (estonsko Ingeri, Ingerimaa, finsko Inkeri ali Inkerinmaa, švedsko Ingermanland, rusko Ингрия, Ingriya ali Ижора, Ižora) je pokrajina ob južni obali Finskega zaliva.
Poglej Veliki Novgorod in Ingrija
Ivan I. Moskovski
Ivan I. Danilovič Kalita (rusko Ива́н I Данилович Калита́) je bil od leta 1322 ali 1325 do 1340 moskovski knez, od leta 1328 do 1340 veliki vladimirski knez in od leta 1328 do 1337 novgorodski knez, * 1. oktober 1284 ali 1288, † 31. marec 1340, Moskva.
Poglej Veliki Novgorod in Ivan I. Moskovski
Ivan IV. Vasiljevič Grozni
Ivan IV.
Poglej Veliki Novgorod in Ivan IV. Vasiljevič Grozni
Ivano-Frankivsk
Ivano-Frankivsk (ukrajinsko Іва́но-Франкі́вськ, rusko Ивано-Франковск poljsko Iwano-Frankiwsk ali zgodovinsko Stanisławów, v jidišu Stanislew; staro rusko ime Stanislau; nem. Stanislaw) je glavno in največje mesto Ivano-Frankivske oblasti v zahodni Ukrajini.
Poglej Veliki Novgorod in Ivano-Frankivsk
Jaroslav Modri
Jaroslav Vladimirovič ali Jaroslav I. Kijevski ali Jaroslav Modri (rusko: Ярослав Мудрый), kijevski veliki knez, * okrog 978, † 20. februar 1054.
Poglej Veliki Novgorod in Jaroslav Modri
Kijevska Rusija
Kijevska Rusija (starovzhodnoslovansko Ки́евская Русь) je bila srednjeveška vzhodnoslovanska država, ki je nastala leta 882 in je obstajala do sredine 13. stoletja.
Poglej Veliki Novgorod in Kijevska Rusija
Kokošnik
Kokošnik (rusko: коко́шн, IPA) je tradicionalno rusko pokrivalo, ki ga nosijo ženske in dekleta, ki ga spremlja sarafan (dolga, trapezoidna ruska tradicionalna obleka).
Poglej Veliki Novgorod in Kokošnik
Kremelj
19. stoletju Smolenskega kremlja leta 1912 Kremelj (a) je ruska beseda za fortifikacijo (lahko je tako trdnjava, citadela ali grad), ki leži znotraj zgodovinskih mest v Rusiji.
Poglej Veliki Novgorod in Kremelj
Lažni Dimitrij I.
Dimitrij I., zgodovinsko znan kot Lažni Dimitrij I. je bil ruski car, ki je vladal od 10.
Poglej Veliki Novgorod in Lažni Dimitrij I.
Limogeški emajl
Limogeški emajl so v Limogesu v jugozahodni Franciji proizvajali že več stoletij do danes.
Poglej Veliki Novgorod in Limogeški emajl
Livonska vojna
Livonska vojna (1558–1583) je bila vojna za oblast v Stari Livoniji, sedanji Estoniji in Latviji.
Poglej Veliki Novgorod in Livonska vojna
Livonski bratje meča
Livonski bratje meča (latinsko Fratres militiæ Christi Livoniae, nemško Schwertbrüderorden) so bili katoliški viteški red, ki ga je ustanovil tretji nadškof Rige ali morda Teoderih von Treyden leta 1202.
Poglej Veliki Novgorod in Livonski bratje meča
Livonski pohod proti Rusom
Livonski pohod proti Rusom je bil vojaški pohod Livonskega in Tevtonskega viteškega reda proti Novgorodski republiki, ki je trajal od leta 1240 do 1242.
Poglej Veliki Novgorod in Livonski pohod proti Rusom
Marfa Borecka
Marfa Borecka, znana tudi kot Marta Županja (rusko Марфа Посадница – Marfa Posadnica), je bila žena Isaka Boretskega, novgorodskega posadnika – župana, v letih 1438–1439 in ponovno leta 1453.
Poglej Veliki Novgorod in Marfa Borecka
Mihael Ruski
Mihael Ruski ali Mihael Fjodorovič, ruski car, * 22. julij (12. julij, ruski koledar) 1596, † 23. julij (13. julij) 1645, Moskva.
Poglej Veliki Novgorod in Mihael Ruski
Mindaugasi
Mindaugasi (litovsko Mindaugo giminė) so bili prva kraljeva družina Velike litovske kneževine, imenovana po Mindaugasu, prvem znanem in nedvomnem suverenu Litve (živel 1203-1263).
Poglej Veliki Novgorod in Mindaugasi
Mstislav II. Kijevski
Mstislav II.
Poglej Veliki Novgorod in Mstislav II. Kijevski
Nanterre
Nanterre (/nɒ̃ˈtɛər/, francosko) je prefektura departmaja Hauts-de-Seine v zahodnem predmestju Pariza.
Poglej Veliki Novgorod in Nanterre
Nižni Novgorod
Nižni Novgorod (Nížnij Nóvgorod) pogovorno skrajšan na Nižni, je mesto v Rusiji in upravno središče Privolškega zveznega okrožja in regije (oblast) Nižni Novgorod.
Poglej Veliki Novgorod in Nižni Novgorod
Nikolaj Ivanovič Kostomarov
Nikolaj Ivanovič Kostomarov, rusko-ukrajinski zgodovinar, pisatelj, pesnik in publicist, * 16. maj 1817, sloboda Jurasovka, Voroneška gubernija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 19. april 1885, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Veliki Novgorod in Nikolaj Ivanovič Kostomarov
Novgorodska oblast
Novgorodska oblast je oblast v Rusiji v Severozahodnem federalnem okrožju.
Poglej Veliki Novgorod in Novgorodska oblast
Novgorodska prva kronika
Novgorodska prva kronika ali Kronika Novgoroda 1016-1471 je najstarejši ohranjeni letopis Novgorodske republike.
Poglej Veliki Novgorod in Novgorodska prva kronika
Novgorodska republika
Novgorodska republika (rusko Новгородская республика, Novgorodskaja respublika, starovzhodnoslovansko Новгородскаѧ землѧ, Novgorodskaę zemlę, latinsko Novogardia) ali Novgorodska Rusija (rusko Новгородская Русь, Novgorodskaya Rus') je bila srednjeveška država, ki je obstajala od 12.
Poglej Veliki Novgorod in Novgorodska republika
Obdobje težav
Sigismundu III. Vasa Obdobje težav (rusko Смутное время, Smutnoje vremja, poslovenjeno žalostni čas) ali smuta (rusko смута, smuta, dobesedno zadrega) je bilo obdobje politične krize v Ruskem carstvu, ki se je začelo s smrtjo zadnjega Rurikida, carja Fjodorja I. Ivanoviča leta 1589, in končalo leta 1613 s prihodom Mihaela I.
Poglej Veliki Novgorod in Obdobje težav
Oleg Novgorodski
Oleg Novgorodski (starovzhodnoslovansko: Олег, staronordijsko: Helgi, hazarsko: verjetno Helgu), poznan tudi kot Oleg Prerok (Oleg Vešči), † 912 ali 922, je bil varjaški knez (konung), ki je v zgodnjem 10.
Poglej Veliki Novgorod in Oleg Novgorodski
Opričnina
Opričnina (rusko опри́чнина, opríčnina) je bila državna politika, ki jo je v letih 1565 do 1584 (uradno do 1572) izvajal ruski car Ivan IV. Grozni.
Poglej Veliki Novgorod in Opričnina
Organizacija mest svetovne dediščine
Organizacija mest svetovne dediščine (Organization of World Heritage Cities - OWHC) je mednarodna neprofitna, nevladna organizacija 250 mest, v katerih so mesta s seznama Unescove svetovne dediščine.
Poglej Veliki Novgorod in Organizacija mest svetovne dediščine
Ostromirov evangelij
Ostromirov evangelij, napisan v vzhodnoslovanski različici stare cerkvene slovanščine, slovi zaradi njegovih sijajni miniature; na sliki je ''Evangelij po Janezu'' s portretom evangelista Ostromirov evangelij (rusko Остроми́рово Ева́нгелие, Ostromírovo Evángelie) je druga najstarejša in najstarejša na pergamentu pisana knjiga Kijevske Rusije.
Poglej Veliki Novgorod in Ostromirov evangelij
Peter III. Ruski
Peter III.
Poglej Veliki Novgorod in Peter III. Ruski
Peter Veliki
Peter I. Veliki (tudi Peter I. Aleksejevič), ruski car, * 9. junij (30. maj, ruski koledar) 1672,.
Poglej Veliki Novgorod in Peter Veliki
Pisma na brezovem lubju
''Pismo št. 109, fotografija'' Zapisi na kosih brezovega lubja, t. i. pisma na brezovem lubju (берестяны́е гра́моты), povečini najdena v Novgorodu, so pomemben spomenik starovzhodnoslovanske (staroruske) pismenosti iz obdobja od 11.
Poglej Veliki Novgorod in Pisma na brezovem lubju
Polock
Polock (belorusko По́лацк, Pólack, rusko По́лоцк, Pólock, litovsko Polockas, poljsko Połock) je zgodovinsko mesto v Belorusiji ob reki Dvini.
Poglej Veliki Novgorod in Polock
Posadnik
Posadnik Šil prosi nadškofa Ivana za blagoslov za gradnjo cerkve; »Povest o posadniku Šilu« Posadnik (rusko посадник, posadnik) je bil župan v nekaterih ruskih mestih in mestnih državah.
Poglej Veliki Novgorod in Posadnik
Rakovorska bitka (1268)
Rakovorska bitka (estonsko Rakvere lahing, rusko Раковорская битва, Rakovorskaja bitva) je bila bitka 18. februarja 1268 med združenimi silami Danske Estonije, škofije Dorpat, livonske veje Tevtonskega viteškega reda in lokalne estonske milice na eni strani ter silami Novgoroda in Pskova, ki jih je vodil pereslavski knez Dimitrij Pereslavski, na drugi strani.
Poglej Veliki Novgorod in Rakovorska bitka (1268)
Renesansa 12. stoletja
Renesansa 12.
Poglej Veliki Novgorod in Renesansa 12. stoletja
Rubelj
Prva stran bankovca za 1 rubelj iz leta 1961 Rúbelj je uradna denarna valuta Ruske federacije (ruski rubelj) in Belorusije (beloruski rubelj), bil pa je tudi denarna enota Sovjetske zveze (sovjetski rubelj).
Poglej Veliki Novgorod in Rubelj
Rurik
Rurik ali Rjurik (rusko: Рюрик, Rjurik, starovzhodnonordijsko: Rørik, kar pomeni »slavni vladar«), * okrog 830, † okrog 879, je bil varjaški poglavar, ki je leta 862 prevzel oblast v Ladogi, zgradil naselje Holmgard v bližini Novgoroda in ustanovil dinastijo Rurikov, ki je vladala v Kijevski Rusiji (do leta 1240), zatem pa v Gališko-Volinski kneževini (do 14.
Poglej Veliki Novgorod in Rurik
Rurikidi
Vladimir Veliki, desno pa Dimitrij Donski. Rurikidi, dinastija, ki je od 10.
Poglej Veliki Novgorod in Rurikidi
Ruska arhitektura
Ruska arhitektura sledi tradiciji, katere korenine segajo v zgodnjo rusko leseno arhitekturo (vključno z različnimi avtohtonimi elementi) in v arhitekturo Kijevske Rusije s središči v Velikem Novgorodu in Kijevu.
Poglej Veliki Novgorod in Ruska arhitektura
Ruski kaganat
Evropa v zgodnjem 9. stoletju Ruski kaganat (tudi Volhovska Rusija, Ilmenska Rusija ali Novgorodska Rusija) je naziv vzhodnoevropske države, ki je bila na višku moči v slabo dokumentiranem poznem 8.
Poglej Veliki Novgorod in Ruski kaganat
Rusko carstvo
Za čas pred letom 1547 glej Moskovska velika kneževina, za čas po letu 1721 glej Ruski imperij.
Poglej Veliki Novgorod in Rusko carstvo
Sandomierz
Sandomierz (izg., latinsko Sandomiria) je zgodovinsko mesto v Svetokriškem vojvodstvu v jugovzhodni Poljski s 23.863 prebivalci (2017).
Poglej Veliki Novgorod in Sandomierz
Severozahodno federalno okrožje
Severozahodno federalno okrožje (Severo-Zapadnij federalnij okrug) je eno od osmih federalnih okrožij Rusije.
Poglej Veliki Novgorod in Severozahodno federalno okrožje
Seznam cerkva v Rusiji
Seznam cerkva v Rusiji.
Poglej Veliki Novgorod in Seznam cerkva v Rusiji
Seznam mest v Rusiji
Seznam mest v Rusiji. 1.
Poglej Veliki Novgorod in Seznam mest v Rusiji
Silant
Silant je lahki offroad tovornjak s pogonom na vsa kolesa.
Poglej Veliki Novgorod in Silant
Smolensk
Smolensk (Смоленск) je mesto in upravno središče Smolenske oblasti v Rusiji, ki leži ob reki Dneper, 360 kilometrov zahodno-jugozahodno od Moskve.
Poglej Veliki Novgorod in Smolensk
Stara Ladoga
Stara Ladoga (rusko: Ста́рая Ла́дога, finsko: Vanha Laatokka, staronordijsko: Aldeigjuborg) je vas v Volhovskem okrožju Leningrajske oblasti v Rusiji.
Poglej Veliki Novgorod in Stara Ladoga
Stara novgorodščina
Stara novgorodščina je izumrlo narečje stare vzhodne slovanščine.
Poglej Veliki Novgorod in Stara novgorodščina
Strasbourg
Strasbourg (francosko Strasbourg, IPA; alzaško Strossburi; nemško Straßburg/Strassburg) je največje mesto in glavno mesto francoske regije Alzacije, prefektura in občina departmaja Spodnji Ren.
Poglej Veliki Novgorod in Strasbourg
Strigolniki
''Nikonovi kroniki'' Kijevski metropolit Fotij je pridigal proti strigolnikomPetrushko 2019, str. 456—457. Strigolniki (edn. Strigólnik, rusko cтригольник, strigoljnik) so bili pripadniki ruske verske sekte sredi 14.
Poglej Veliki Novgorod in Strigolniki
Stroganovi
Stroganovi ali Strogonovi (rusko Стро́гановы, Стро́гоновы), so bili družina zelo uspešnih ruskih trgovcev, industrialcev, posestnikov in državnikov.
Poglej Veliki Novgorod in Stroganovi
Svjatopolk II. Kijevski
Svjatopolk II.
Poglej Veliki Novgorod in Svjatopolk II. Kijevski
Svjatoslav Olgovič
Svjatoslav Olgovič (rusko Святослав Ольгович) je bil novgorodski, novgorodo-severski, belgorodo-kijevski in černigovski knez, * ni znano, † 14. februar 1164.
Poglej Veliki Novgorod in Svjatoslav Olgovič
Tisočletje Rusije
Tisočletje Rusije Spomenik Tisočletje Rusije (1862) s stolnico sv. Sofije v ozadju Tisočletje Rusije (Tisjačeletije Rossii) je bronast spomenik v Novgorodskem kremlju.
Poglej Veliki Novgorod in Tisočletje Rusije
Trgovska pot od Varjagov do Grkov
Trgovska pot od Varjagov do Grkov (rusko Путь «из варяг в греки», Put iz varyag v greki, švedsko Vägen från varjagerna till grekerna, grško Εμπορική Οδός Βαράγγων - Ελλήνων) je trgovska pot, ki je povezovala Skandinavijo, Kijevsko Rusijo in Bizantinsko cesarstvo.
Poglej Veliki Novgorod in Trgovska pot od Varjagov do Grkov
Turizem v Rusiji
Od poznega sovjetskega časa je turizem v Rusiji doživel hitro rast, najprej domačega in nato tudi mednarodnega sektorja.
Poglej Veliki Novgorod in Turizem v Rusiji
Uškujniki
Savelij Mojsejevič Zejdenberg (19. stoletje): Uškujniki, novgorodski svobodni bojevniki Volgi; na sliki je zemljevih sedanje Niženovgorodska oblast, Rusija Kostromo (16. stoletje) Uškujniki (rusko ушкуйники, uškujniki) ali ruski pirati so bili svobodno in demokratično ljudstvo v zgodnji ruski državi.
Poglej Veliki Novgorod in Uškujniki
Varjagi
''Obiskovalci z druge strani morja'', slika Nikolaja Konstantinoviča Reriha (1899), ki prikazuje pristanek prvih varjaških pustolovcev v Rusiji Varjagi ali Varangjani (staronordijsko: Væringjar, rusko in) so bili Vikingi, ki so predvsem v 9.
Poglej Veliki Novgorod in Varjagi
Vasilij I. Dimitrijevič
Vasilij I. Dimitrijevič (rusko: Василий I Дмитриевич), moskovski knez, veliki knez Vladimira, * 30. december 1371, † 27. februar 1425.
Poglej Veliki Novgorod in Vasilij I. Dimitrijevič
Vasilij II. Vasiljevič
Vasilij II.
Poglej Veliki Novgorod in Vasilij II. Vasiljevič
Vasilij IV. Ruski
Vasilij Ivanovič Šujski oziroma Vasilij IV.
Poglej Veliki Novgorod in Vasilij IV. Ruski
Velika litovska kneževina
Velika litovska kneževina (starobelorusko Велїкое кнꙗзство Лїтовское) je bila od 13. stoletja do leta 1795 država na območju današnje Litve, Belorusije ter deloma Ukrajine, Poljske (Podlaško vojvodstvo) in Rusije (Smolenska oblast).
Poglej Veliki Novgorod in Velika litovska kneževina
Velika severna vojna
Velika severna vojna – tudi velika nordijska vojna – je bila vojna za prevlado na območju Baltskega morja v severni, srednji in vzhodni Evropi med leti 1700 in 1721. Tri zaveznice, Rusko cesarstvo in dve osebni uniji Saška-Poljska in Danska-Norveška, so marca 1700 napadle Švedsko kraljestvo, ki mu je kraljeval osemnajstletni kralj Karl XII.
Poglej Veliki Novgorod in Velika severna vojna
Vikinška doba
Vikinška doba (793–1066 n. št.) je bilo obdobje v srednjem veku, ko so se Norvežani, znani kot Vikingi, lotili obsežnih plenitev, koloniziranja, osvajanja in trgovanja po vsej Evropi in dosegli Severno Ameriko.
Poglej Veliki Novgorod in Vikinška doba
Vikinška doba v Estoniji
Vikinška doba v Estoniji je bila obdobje v zgodovini Estonije, del vikinške dobe (793–1066 n. št.). Ta takrat še ni bila enotna država, območje starodavne Estonije pa je bilo razdeljeno med ohlapne zavezniške regije.
Poglej Veliki Novgorod in Vikinška doba v Estoniji
Visoki srednji vek
Evropa leta 1190 Visoki srednji vek ali obdobje visokega srednjega veka je bilo obdobje evropske zgodovine, ki je trajalo od približno 1000 do 1250 n.št.
Poglej Veliki Novgorod in Visoki srednji vek
Vitold Veliki
Vitold ali Vitold Veliki.
Poglej Veliki Novgorod in Vitold Veliki
Vjačeslava Novgorodska
Vjačeslava Novgorodska (rusko Вячеслава новгородская, Vjačeslava Novgorodskaja, poljsko Wierzchosława nowogrodzka) je bila princesa Kijevske Rusije z rodbine Rurik, po poroki z Boleslavom IV. Kodravim vojvodinja Mazovije in Kujavije in od leta 1146 velika kneginja Poljske, * ok.
Poglej Veliki Novgorod in Vjačeslava Novgorodska
Vladimir I. Kijevski
Vladimir Svjatoslavič ali Vladimir I. Kijevski ali Vladimir Sveti ali Vladimir Veliki (rusko: Владимир Святославич), kijevski veliki knez, * okrog 956, Kijev, † 15. julij 1015, Berestova pri Kijevu. Vladimir je iz spopada bratov za oblast izšel kot zmagovalec. Leta 980 se je kot kijevski veliki knez proglasil za "kneza vse Rusije".
Poglej Veliki Novgorod in Vladimir I. Kijevski
Vladimiro-Suzdalska kneževina
Vladimiro-Suzdalska kneževina (1157 - 1329) (Vladimiro-Suzdal'skoje knjažestvo) je bila ena izmed kneževin, ki so v 12. stoletju nasledile Kijevsko Rusijo.
Poglej Veliki Novgorod in Vladimiro-Suzdalska kneževina
Volška trgovska pot
V srednjem veku je Volška trgovska pot povezala severno Evropo in severozahodno Rusijo s Kaspijskim jezerom, preko reke Volge.
Poglej Veliki Novgorod in Volška trgovska pot
Vsevolod I. Kijevski
Vsevolod Jaroslavič ali Vsevolod I. Kijevski (rusko: Всеволод I Ярославич), kijevski veliki knez, * 1030, 13. april 1093.
Poglej Veliki Novgorod in Vsevolod I. Kijevski
Vsevolod Pskovski
Vsevolod Mstislavič (rusko Всеволод Мстиславич, Vsevolod Mstislavič), zavetnik mesta Pskov, je vladal kot knez Novgoroda (1117–1132), Perejaslava (1132) in Pskova (1137–1138), * okoli 1103, Novgorod, Novgorodska republika, 11. februar 1138, Pskov, Novgorodska republika.
Poglej Veliki Novgorod in Vsevolod Pskovski
Zlata horda
Zlata horda (mongolsko Алтан Орд, Altan Ord, kazaško Алтын Орда, Altın Orda, tatarsko Алтын Урда, Altın Urda, rusko Золотая Орда, Zolotaja Orda, ukrajinsko Золота Орда, Zolota Orda) je bil prvotno mongolski in od 13.
Poglej Veliki Novgorod in Zlata horda
1186
1186 (MCLXXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Veliki Novgorod in 1186
1238
1238 (MCCXXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Veliki Novgorod in 1238