Odpri v Google MapsKazalo
47 odnosi: Abasidski kalifat, Abu Nasr Mansur, Ahmed bin Kučuk, Ak Kojunlu, Al Mukadasi, Al-Gazali, Al-Mahdi, Al-Mansur, Al-Valid I., Alp Arslan, Ata-Malik Džuvejni, Šapur I., Čagatajščina, Ögedej, Dabujidi, Džamasp, Fatva, Firduzi, Grško-baktrijsko kraljestvo, Horezm, Imamat Oman, Iran, Jazdegerd III., Marvan II., Merv, Mlin na veter, Mongolsko cesarstvo, Omar (kalif), Osmanska arhitektura, Partščina, Sasanidsko cesarstvo, Seldžuško cesarstvo, Seldžuki, Tarz, Timur Lenk, Timuridsko cesarstvo, Togrul beg, Toluj, Transoksanija, Turkiz, Ulug Beg, Veliki Horasan, Veliki Iran, Zgodovina arhitekture, 1034, 1282, 1315.
Abasidski kalifat
Abadidski kalifat (arabsko الخلافة العباسية, DIN al-Khilāfah al-'Abbāsīyyah) je bil tretji islamski kalifat po preroku Mohamedu.
Poglej Veliki Horasan in Abasidski kalifat
Abu Nasr Mansur
Abu Nasr Mansur ibn Ali ibn Irak, perzijski matematik in astronom, * (okoli) 970 (pred 973), verjetno Hiva, nekdanji Horezm ob Aralskem jezeru, pokrajina Veliki Horasan, sedaj Uzbekistan, † 1036, verjetno Gasna, afganistanski Gasnavid, danes Gazni, Afganistan.
Poglej Veliki Horasan in Abu Nasr Mansur
Ahmed bin Kučuk
Ahmed bin Kučuk (urdujsko, perzijsko, arabsko احمد خان بن کوچک) je bil od leta 1465 do 1481 kan Velike horde, * ni znano, Zlata horda, † januar 1481, Saraj, Velika horda.
Poglej Veliki Horasan in Ahmed bin Kučuk
Ak Kojunlu
Ak Kojunlu ali Turkmeni bele ovce (turško Akkoyunlular, perzijsko آق قویونلو, azerbajdžansko Ağqoyunlular) je bila sunitska, perzijsko orientirana oguška turška plemenska zveza oziroma dinastija, ki je vladala od leta 1378 do 1503 v delih sedanje vzhodne Turčije.
Poglej Veliki Horasan in Ak Kojunlu
Al Mukadasi
Šams al-Dīn Abū ʿAbd Allāh Muḥammad ibn Aḥmad ibn Abī Bakr Al Makdisī (arabsko شَمْس ٱلدِّيْن أَبُو عَبْد ٱلله مُحَمَّد ابْن أَحْمَد ابْن أَبِي بَكْر ٱلْمَقْدِسِي), bolj znan kot Al Mukadasi (arabsko ٱلْمُقَدَّسِي) ali Al Makdisī (arabsko ٱلْمَقْدِسِي) je bil srednjeveški arabski geograf, avtor dela Aḥsan al-taqāsīm fī maʿrifat al-aqālīm (Najboljša razdelitev za poznavanje provinc) in knjige Opis Sirije (vključno s Palestino), * okoli 945/946, † 991.
Poglej Veliki Horasan in Al Mukadasi
Al-Gazali
Abu Hamid Muhamed ibn Muhamed al-Gazali (perzijsko: ابو حامد محمد ابن محمد الغزالی ali اماممحمد غزالی; latinsko Algazel), perzijski mistik in učenjak enciklopedične izobrazbe, * 5. julij 1057, Tus, Horasan, Iran, † 19. december 1111, Tus.
Poglej Veliki Horasan in Al-Gazali
Al-Mahdi
Abu Abd Alah Mohamed ibn Abd Alah al-Mansur (arabsko أبو عبد الله محمد بن عبد الله المنصور), bolj znan po svojem vladarskem imenu al-Mahdi (arabsko المهدي, "On, ki ga vodi bog"), je bil od leta 775 so svoje smrti tretji kalif Abasidskega kalifata, * 744 ali 745, Humeima, Bilad al-Šam, † 785, Izeh, Huzistan, Iran.
Poglej Veliki Horasan in Al-Mahdi
Al-Mansur
Abu Džafar Abd Alah ibn Mohamed al-Mansur (arabsko أبو جعفر عبد الله بن محمد المنصور) ali krajše al-Manṣur (arabsko المنصور) je bil drugi abasisdski kalif, ki je vladal od leta 136 do 158 po hidžri (754–775), * 714, † 6. oktober 775.
Poglej Veliki Horasan in Al-Mansur
Al-Valid I.
Al-Valid ibn Abd al-Malik ibn Marvan (arabsko الوليد بن عبد الملك بن مروان, al-Walīd ibn ʿAbd al-Malik ibn Marwān), znan kot al-Valid I. (arabsko الوليد الأول), je bil šesti kalif Omajadskega kalifata, ki je vladal od oktobra 705 do svoje smrti, * okoli 674, † 23.
Poglej Veliki Horasan in Al-Valid I.
Alp Arslan
ism Alp Arslan (perzijsko آلپ ارسلان, turško Alp Arslan, polno ime Diya ad-Dunya wa ad-Din Adud ad-Dawlah Abu Shuja Muhammad Alp Arslan ibn Dawud) je bil drugi sultan Seldžuškega imperija in pravnuk Seldžuka, eponimnega ustanovitelja dinastije, * 20. januar 1029, † 15.
Poglej Veliki Horasan in Alp Arslan
Ata-Malik Džuvejni
Ata-Malik Džuvejni (perzijsko عطاملک جوینی) s polnim imenom Ala al-Din Ata-ulah (علاءالدین عطاءالله) je bil perzijski zgodovinar, ki je napisal knjigo o Mongolskem cesarstvu z naslovom Tarīkh-i Jahān-gushā (Zgodovina osvajalca sveta),Woolf, Daniel (17. februar 2011).
Poglej Veliki Horasan in Ata-Malik Džuvejni
Šapur I.
Šapur I. ali Šabur I. (srednjeperzijsko 𐭱𐭧𐭯𐭥𐭧𐭥𐭩, novoperzijsko شاپور), znan tudi kot Šapur Veliki, je bil drugi kralj kraljev Sasanidskega cesarstva, * ni znano, Firuzabad, Iran, † maj 270, Bišapur, Iran.
Poglej Veliki Horasan in Šapur I.
Čagatajščina
Čagatajščina, čagatajska turščina, stara ujgurščina ali stara uzbeščina (čagatajsko جغتای, džaĝatāj ali ترکی, turkī, uzbeško ﭼﯩﻐﻪتاي, чиғатой тили, čig’atoj tili, ujgursko چاغاتاي تىلى, чағатай тили, čagataj tili, turško Çağatayca) je izumrli turški jezik, ki se je nekoč na široko govoril v Centralni Aziji.
Poglej Veliki Horasan in Čagatajščina
Ögedej
Ögedej kan (mongolsko Өгэдэй, Ögedej, včasih tudi Ogotaj ali Oktaj), drugi veliki kan (kagan) Mongolskega cesarstva, * okrog 1186, † 1241 Ögedej je bil tretji Džingiskanov sin.
Poglej Veliki Horasan in Ögedej
Dabujidi
Dabujidska ali Gaubaridska dinastija je bila zoroastrska iranska država, ki se je začela v zgodnjem 7.
Poglej Veliki Horasan in Dabujidi
Džamasp
Džamasp ali Zamasp (srednjeperzijsko 𐭩𐭠𐭬𐭠𐭮𐭯, perzijsko جاماسپ Džāmāsp) je bil sasanidski kralj kraljev Irana, ki je vladal od leta 496 do 498/499.
Poglej Veliki Horasan in Džamasp
Fatva
Turški muftija; gravura iz leta 1687 Fatva (arabsko فتوى;, fatwā, mn. فتاوى, fatāwā) je v islamskem pravu (šeriat) neobvezno pravno mnenje usposobljenega pravnika kot odgovor na vprašanje, ki ga zastavlja posameznik, sodnik ali vlada.
Poglej Veliki Horasan in Fatva
Firduzi
Hakim Abdul Kasim Mansur Firdusi Tusi (Firduzi); perzijsko حکیمابوالقاسمفردوسی توسی), perzijski pesnik, * 935, Tus, Iran, † 1020, Tus, Iran. Firduzi je bil zelo spoštovan. Bil je avtor narodnega epa Šahname (Knjiga kraljev) perzijsko govorečega sveta kot tudi celotnega iranskega kulturnega sveta.
Poglej Veliki Horasan in Firduzi
Grško-baktrijsko kraljestvo
Grško-baktrijsko kraljestvo je bilo - skupaj z indo-grškim kraljestvom - vzhodni del helenističnega sveta, ki je obsegalo Baktrijo in Sogdijo v Srednji Aziji od 250 do 125 pr.
Poglej Veliki Horasan in Grško-baktrijsko kraljestvo
Horezm
Horezm (tudi Horezem in Kvarizem) je bila pokrajina ob spodnjem toku Amu Darje južno od Aralskega jezera v današnjem Uzbekistanu, Tadžikistanu, Turkmenistanu in severnem Iranu.
Poglej Veliki Horasan in Horezm
Imamat Oman
Imamat Oman se nanaša na zgodovinsko državo znotraj ožjega Omana v današnjem gorovju Hadžar v Sultanatu Oman.). Glavno mesto Imamata se je zgodovinsko spreminjalo med Rustakom in Nizvo. Ozemlje Imamata je segalo severno do Ibrija in južno do regije Alšarkija in Šarkija Sands.
Poglej Veliki Horasan in Imamat Oman
Iran
Íslamska repúblika Irán je obmorska država na Bližnjem Vzhodu, v jugozahodni Aziji.
Poglej Veliki Horasan in Iran
Jazdegerd III.
Jazdegerd III., tudi Jazdgerd III. in Jazdgird III., (srednjeperzijsko 𐭩𐭦𐭣𐭪𐭥𐭲𐭩) je bil zadnji sasanidski kralj kraljev Irana, ki je vladal od leta 632 do 651, * 624, Istahr, Sasanidsko cesarstvo, † 651, Merv, Horasan.
Poglej Veliki Horasan in Jazdegerd III.
Marvan II.
Marvan ibn Mohamed ibn Marvan ibn al-Hakam (arabsko مروان بن محمد بن مروان بن الحكم), bolj znan kot Marvan II., je bil štirinajsti in zadnji kalif Omajadskega kalifata, ki je vladal od leta 744 do svoje smrti, * okoli 691, As-Šam, Omajadski kalifat (Sirija), † 6.
Poglej Veliki Horasan in Marvan II.
Merv
Merv (turkmensko Merw, perzijsko مرو, Marv, kitajsko 木鹿, Mulu), nekdanja ahemenidska statrapija Margiana, kasneje Aleksandrija (grško) in Antiohija v Margiani (grško), je bila velika oaza-mesto na zgodovinski svilni cesti v bližini sedanjega Marija v Turkmenistanu. Za Merv se domneva, da je bil v 12.
Poglej Veliki Horasan in Merv
Mlin na veter
seznam svetovne dediščine Mlin na veter so uporabljali v visokem srednjem veku in zgodnjem novem veku za mletje žita.
Poglej Veliki Horasan in Mlin na veter
Mongolsko cesarstvo
Mongolsko cesarstvo oz.
Poglej Veliki Horasan in Mongolsko cesarstvo
Omar (kalif)
Omar, polno ime Omar ibn al-Hattab (arabsko), islamski kalif, * 585, Meka, † 3. november 644, Medina.
Poglej Veliki Horasan in Omar (kalif)
Osmanska arhitektura
Osmanska arhitektura je arhitektura Osmanskega cesarstva, ki je nastala v severozahodni Anatoliji v 13.
Poglej Veliki Horasan in Osmanska arhitektura
Partščina
Partščina, znana tudi kot arsakidska pahlavščina in pahlavanik, je izumrli antični severozahodnoiranski jezik, ki so ga govorili v Partiji, severovzhodni pokrajini antičnega Partskega cesarstva.
Poglej Veliki Horasan in Partščina
Sasanidsko cesarstvo
|conventional_long_name.
Poglej Veliki Horasan in Sasanidsko cesarstvo
Seldžuško cesarstvo
Seldžuško cesarstvo ali Veliko seldžuško cesarstvo je bilo visoko srednjeveško turško-perzijsko sunitsko muslimansko cesarstvo, ki izvira iz ljudstva Kinik, veje Oguških Turkov.
Poglej Veliki Horasan in Seldžuško cesarstvo
Seldžuki
Veliko Seldžuško cesarstvo 1092 Seldžuki, tudi Turki Seldžuki ali Selčuki, (turško Selçuklular), so bili sunitska muslimanska dinastija, ki je od 11. do 14. stoletja vladala delu srednjeazijskih step in Bližnjega Vzhoda.
Poglej Veliki Horasan in Seldžuki
Tarz
Tarz (turško Tarsus, hetitsko Tarsa, grško Ταρσός, Tarsós, armensko Տարսոն Tarson, hebrejsko תרשיש Ṭarśīś, arabsko طَرَسُوس Ṭarsūs) je zgodovinsko mesto v južni osrednji Turčiji približno 20 km severno od sredozemske obale.
Poglej Veliki Horasan in Tarz
Timur Lenk
Timur (perzijsko تیمور, Timūr, čagatajsko Temür, uzbeško Temur), zgodovinsko znan kot Tamerlan (perzijsko تيمور لنگ, Timūr(-e) Lang, kar pomeni Železni Hromec ali Železni Šepavec), znan tudi kot Temur, Tajmur, Timurlenk, Timur i Leng, Tamburlajn ali Tajmur-e-Lang, je bil turško-mongolski osvajalec in ustanovitelj Timuridskega cesarstva v Perziji in Srednji Aziji.
Poglej Veliki Horasan in Timur Lenk
Timuridsko cesarstvo
Timuridsko cesarstvo (perzijščina: تیموریان), so sebe imenovali Gurkani (perzijščina: گورکانیان, Gūrkāniyān), je bil Perzianatski B.F. Manz, "Tīmūr Lang", in Encyclopaedia of Islam, Online Edition, 2006 imperij, ki je obsegal današnji Iran, Kavkaz, Mezopotamijo, Afganistan, veliko Srednje Azije, kot tudi del sodobnega Pakistana, Sirije, Indije in Anatolijw.
Poglej Veliki Horasan in Timuridsko cesarstvo
Togrul beg
Tugrul beg na Turkmenistanskem bankovcu za 1 manat Togrulov stolp, spomenik iz 12. stoletja, ki stoji južno od Teherana Togrul, tudi Toğrül, Tuğril, Tuğrul ali Toghrïl Beg, drugi vladar iz dinastije Turkov Seldžukov, * okrog 990 – † 4. september 1063 Togrul beg je združil turška plemena iz velikih step srednje Azije v plemensko zvezo, ki si je nadela ime po njegovem predniku Seldžuku in osvojil vzhodni Iran.
Poglej Veliki Horasan in Togrul beg
Toluj
Toluj, včasih tudi Tuluj ali Toluj kan (mongolsko Толуй хаан, Toluj haan, kitajsko 拖雷, pinjin Tuōléi) je bil najmlajši Džingiskanov in Börtin sin in od leta 1227 do 1229 regent Mongolskega cesarstva, * okoli 1191, Mongolija, † 1231/1232, Mongolija.
Poglej Veliki Horasan in Toluj
Transoksanija
Porečje Amu Darje (Oxus); Transoksanija je na severovzhodu Transoksanija in sosednji pokrajini Horezm in Veliki Horasan Transoksanija (latinsko Transoxania, poslovenjeno Dežela onkraj Amu Darje,, (فرارود, Onkraj reke, (Фарорӯд) in (Варазрӯд) je latinsko ime pokrajine in civilizacije v Srednji Aziji, ki se približno ujema s sedanjim vzhodnim Uzbekistanom, zahodnim Tadžikistanom, deli južnega Kazahstana, delom Turkmenistana in južnim Kirgizistanom.
Poglej Veliki Horasan in Transoksanija
Turkiz
Turkiz je neprozoren modrozelen fosfatni mineral s primesmi bakra in aluminija s kemijsko formulo CuAl6(PO4)4(OH)8•4H2O.
Poglej Veliki Horasan in Turkiz
Ulug Beg
Mirza Mohamed Tarik Ibn Šahruh (čagatajsko میرزا محمد طارق بن شاہ رخ, perzijsko میرزا محمد تراغای بن شاہ رخ), bolj znan kot Ulug Beg, timuridski sultan, astronom, matematik in kaligraf, * 22. marec 1394, Sultanija, Timuridski Iran, † 27.
Poglej Veliki Horasan in Ulug Beg
Veliki Horasan
Veliki Horasan, tudi Korasan, Khorasaan, Khurasan in Khurasaan (perzijsko خراسان بزرگ) je sodobno ime zgodovinske zemljepisne regije, ki je obsegala severovzhodni in vzhodni Iran, Turkmenistan, Uzbekistan, Tadžikistan, zahodni in severni Afganistan ter severni in zahodni Pakistan.
Poglej Veliki Horasan in Veliki Horasan
Veliki Iran
Geografsko in kulturološko Veliki Iran obsega področje iranske planote; razteza se od Sirije in Kavkaza na severozahodu, preko Srednje Azije (Baktrija) in Hindukuša do reke Ind v Pakistanu na jugovzhodu Veliki Iran (perz. ایران بزرگ: Irān-e Bozorg ali ایرانزمین: Irān-zamīn) ali Iranski kulturološki kontinent je naziv za področje kjer dominira iranska kultura.
Poglej Veliki Horasan in Veliki Iran
Zgodovina arhitekture
Zgodovina arhitekture spremlja spremembe v arhitekturi skozi različne tradicije, regije, prevladujoče slogovne trende in obdobja.
Poglej Veliki Horasan in Zgodovina arhitekture
1034
1034 (MXXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Veliki Horasan in 1034
1282
1282 (MCCLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Veliki Horasan in 1282
1315
1315 (MCCCXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Veliki Horasan in 1315