Kazalo
224 odnosi: Aachenska stolnica, Alasia da Sommaripa, Aleluja, Ambrož Milanski, Angel Gospodov, Arnaud Beltrame, Aspik, Atanazij Veliki, Avguštin iz Hipona, Avstrija, Šarkelj, Škofjeloški pasijon, Šrilanka, Štefan Dušan, Štefan Pinter, Župnija Vitanje, Župnijska cerkev, Četrti lateranski koncil, Babno Polje, Barve v religiozni simboliki, Bazilika, Bazilika Božjega groba, Jeruzalem, Beda Častitljivi, Bela nedelja, Benedikt Nursijski, Binkošti, Binkoštna cerkev v Republiki Sloveniji, Binkoštni ponedeljek, Binkoštništvo, Bitka pri Verdunu, Bogurodzica, Boj med Pustom in Postom, Bolgarska glasba, Borovo gostüvanje, Brižinski spomeniki, Budelj, Bukovništvo, Butara, Cavalleria rusticana (opera), Cerkev Marijinega vnebovzetja, Moskva, Cerkev Santa Maria dell'Ammiraglio, Cerkev sv. Duha, Ribčev Laz, Cerkev sv. Klimenta in Pantelejmona, Ohrid, Cerkev sv. Lazarja, Larnaka, Cerkev sv. Neže, Golčaj, Cerkev sv. Ožbolta, Tanča Gora, Cerkev sv. Primoža in Felicijana, Loka pri Mengšu, Cerkev sv. Zaharije, Benetke, Cerkev svetega Križa, Schwäbisch Gmünd, Cerkveno leto, ... Razširi indeks (174 več) »
Aachenska stolnica
Aachenska stolnica (nemško Aachener Dom, angleško tudi Chatedral Aix-la-Chapelle) je rimskokatoliška cerkev v Aachnu v Nemčiji.
Poglej Velika noč in Aachenska stolnica
Alasia da Sommaripa
Fra Gregorio Alasia da Sommaripa, rojen Alessandro, rimskokatoliški duhovnik, zgodovinar in filolog, * 1578, Sommariva del Bosco, Cuneo, Piemont, † 1626, Samostan svetega Marcela, Rim.
Poglej Velika noč in Alasia da Sommaripa
Aleluja
Aleluja Aleluja je slovenska velikonočna postna juha iz posušenih repinih olupkov.
Poglej Velika noč in Aleluja
Ambrož Milanski
Sveti Ambrož Milanski, oziroma Sveti Ambrož (tudi Sveti Ambrozij) je krščanski svetnik, škof, spoznavalec in cerkveni učitelj * 339, Trier, Nemčija, † 4. april 397, Milan (Italija, Rimsko cesarstvo).
Poglej Velika noč in Ambrož Milanski
Angel Gospodov
Angel Gospodov'' (1857–1859), Jean-François MilletAngel Gospodov ali angelovo češčenje je molitev, ki jo v spomin na večno skrivnost učlovečenja trikrat na dan molijo katoličani: ob sedmih zjutraj, opoldne in ob večernem zvonjenju, ko se začne mračiti.
Poglej Velika noč in Angel Gospodov
Arnaud Beltrame
Arnaud Beltrame, francoski častnik, polkovnik, borec proti terorizmu, * 18. april 1973, Étampes (Francija), † 24. marec 2018, Carcassonne (Francija).
Poglej Velika noč in Arnaud Beltrame
Aspik
Jajce v aspiku. language.
Poglej Velika noč in Aspik
Atanazij Veliki
Sveti Atanazij Veliki (grško: Ἀθανάσιος, Athanásios), oziroma Sveti Atanazij Aleksandrijski (Sveti Atanazij Spoznavalec ali tudi Papež Sveti Atanazij I., Aleksandrijski) je krščanski svetnik, škof, spoznavalec in cerkveni učitelj * okrog 295 Aleksandrija, Egipt, † 2.
Poglej Velika noč in Atanazij Veliki
Avguštin iz Hipona
Avguštin iz Hipona (latinsko Augustinus), največji latinski cerkveni oče, cerkveni učitelj, rimski cerkveni pisatelj in filozof, * 13. november 354, Tagaste (danes Souk-Ahraz, Alžirija), Numidija, Rimsko cesarstvo, † 28. avgust 430, Hippo Regius, (danes Annaba, Alžirija), Rimsko cesarstvo.
Poglej Velika noč in Avguštin iz Hipona
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Velika noč in Avstrija
Šarkelj
Šárkelj ali šártelj je pecivo iz kvašenega testa z rozinami.
Poglej Velika noč in Šarkelj
Škofjeloški pasijon
1. prizor, Raj Škof, iz prizora Smrt Procesija iz prizora Smrt Prizor Škofjeloškega pasijona: Pekel, lucifer Prizor Škofjeloškega pasijona: Cehi Prizor Škofjeloškega pasijona: Gospodova večerja Prizor Škofjeloškega pasijona: Vhod v Jeruzalem Prizor Škofjeloškega pasijona Prizor Škofjeloškega pasijona Prizor Škofjeloškega pasijona: Raj Prizor Škofjeloškega pasijona: Pekel Prizor Škofjeloškega pasijona Prizor Škofjeloškega pasijona Prizor Škofjeloškega pasijona Prizor Škofjeloškega pasijona Prizor Škofjeloškega pasijona Prizor Škofjeloškega pasijona Prizor Škofjeloškega pasijona Prizor Škofjeloškega pasijona: Hieronim Prizor Škofjeloškega pasijona: Skrinja zaveze Prizor Škofjeloškega pasijona: Božji grob Prizor Škofjeloškega pasijona Rokopis Škofjeloškega pasijona Škofjeloški pasijon je dramsko besedilo, ki ga je okrog leta 1715, z nadaljnjimi popravki do 1727, po predlogah starejših slovenskih pasijonskih procesij napisal loški kapucin, pater Lovrenc Marusič oziroma oče Romuald iz Štandreža.
Poglej Velika noč in Škofjeloški pasijon
Šrilanka
Šrilanka (singalsko ශ්රී ලංකා, Šri Lamka,; tamilsko இலங்கை, Ilankai) do leta 1972 Cejlon (od tedaj Demokratična socialistična republika Šrilanka), je otoška država v Indijskem oceanu, 237 km (zahodna obala) vzhodno od južne konice indijske podceline in ima 20,8 milijona prebivalcev.
Poglej Velika noč in Šrilanka
Štefan Dušan
Štefan Uroš IV.
Poglej Velika noč in Štefan Dušan
Štefan Pinter
Rokopisna pesmarica Števana Pinterja. Štefan Pinter (madžarsko Pintér István), slovenski vaški sodnik (župan) Gornjega Senika v Porabju in pesnik, * okoli 25. januar 1831, Gornji Senik, † 11. december 1875, Gornji Senik.
Poglej Velika noč in Štefan Pinter
Župnija Vitanje
Župnija Vitanje je rimskokatoliška teritorialna župnija ki je del Dekanije Celje-Nova Cerkev škofije Celje.
Poglej Velika noč in Župnija Vitanje
Župnijska cerkev
Spodnjih Hočah Župnijska cerkev je cerkev, ki je sedež župnije in tako velja za glavno cerkev na njenem področju.
Poglej Velika noč in Župnijska cerkev
Četrti lateranski koncil
Četrti lateranski koncil oziroma vesoljni cerkveni zbor je potekal od 11. novembra - 30. novembra 1215 v Lateranu v Rimu kot dvanajsti koncil.
Poglej Velika noč in Četrti lateranski koncil
Babno Polje
Babno Polje z župnijsko cerkvijo sv. Nikolaja Pogled na Bukovico s Hribom Babno Polje je naselje v Občini Loška dolina.
Poglej Velika noč in Babno Polje
Barve v religiozni simboliki
Barve v religiozni simboliki so ena od oblik glavnih sredstev izražanja in posploševanja religioznega doživetja.
Poglej Velika noč in Barve v religiozni simboliki
Bazilika
svetemu Petru, stoji v Vatikanu Bazilika je naziv, ki ga prejme neka cerkev zaradi svojega posebnega liturgičnega in pastoralnega pomena, po navadi kot pomemben romarski kraj.
Poglej Velika noč in Bazilika
Bazilika Božjega groba, Jeruzalem
Južno pročelje in vhod v baziliko Svetega groba iz križarskega obdobja (12. stoletje) Bazilika Božjega groba, imenovana tudi Cerkev Vstajenja, je krščanska bazilika v starem delu Jeruzalema.
Poglej Velika noč in Bazilika Božjega groba, Jeruzalem
Beda Častitljivi
Beda Častitljivi, znan tudi kot Sveti Beda (lat. Bēda Venerābilis), angleški benediktinec, cerkveni učitelj in zgodovinar, * okoli 673, † 25. maj 735, Jarrow, Northumbria.
Poglej Velika noč in Beda Častitljivi
Bela nedelja
Bela nedelja je prva nedelja po veliki noči, v krščanstvu znana tudi pod imenom nedelja božjega usmiljenja.
Poglej Velika noč in Bela nedelja
Benedikt Nursijski
Benedikt Nursijski (tudi Benedikt iz Nursije), opat, svetnik in zavetnik Evrope; * okrog 480, Nursija, Italsko kraljestvo (danes: Norcia, Umbrija, Italija), † 21. marec 547, Monte Cassino, Italsko kraljestvo.
Poglej Velika noč in Benedikt Nursijski
Binkošti
Binkošti ali praznik Svetega Duha (tudi »praznik tednov«) je praznični dan v cerkvenem koledarju.
Poglej Velika noč in Binkošti
Binkoštna cerkev v Republiki Sloveniji
Bínkoštna cérkev v Repúbliki Slovéniji je ena izmed registriranih verskih skupnosti v RS.
Poglej Velika noč in Binkoštna cerkev v Republiki Sloveniji
Binkoštni ponedeljek
Binkoštni ponedeljek je krščanski praznik, ki sledi dan po binkoštnem prazniku.
Poglej Velika noč in Binkoštni ponedeljek
Binkoštništvo
Bínkoštništvo je protestantsko gibanje.
Poglej Velika noč in Binkoštništvo
Bitka pri Verdunu
Bitka pri Verdunu je ime za niz napadov na francosko mesto Verdun, ki so potekali od februarja do decembra 1916, med prvo svetovno vojno.
Poglej Velika noč in Bitka pri Verdunu
Bogurodzica
Bogurodzica je najstarejša zapisana poljska verska pesem.
Poglej Velika noč in Bogurodzica
Boj med Pustom in Postom
Boj med Pustom in Postom je slika olje na tabli, ki jo je Pieter Bruegel starejši naslikal leta 1559.
Poglej Velika noč in Boj med Pustom in Postom
Bolgarska glasba
Bolgarska glasba se nanaša na vse oblike glasbe, povezane z državo Bolgarijo, vključno s klasično, ljudsko, popularno glasbo in drugimi oblikami.
Poglej Velika noč in Bolgarska glasba
Borovo gostüvanje
Borovo gostüvanje (Borovo ženitovanje) je pustna prireditev, do katere »služenja« imajo pravico vaščani v Prekmurju tam, kjer se v predpustnem času v vasi ni nihče poročil.
Poglej Velika noč in Borovo gostüvanje
Brižinski spomeniki
Začetek II. brižinskega spomenika, ki je najdaljši in tudi najbolj znan:"Etjè bi det naš ne səgréšil, tè u weki jèmu bè žíti,..." Brižinski spomeniki so najstarejši znani ohranjeni zapisi v slovenščini in najstarejši latinični zapis v katerem koli slovanskem jeziku.
Poglej Velika noč in Brižinski spomeniki
Budelj
Budelj je tipična notranjska jed.
Poglej Velika noč in Budelj
Bukovništvo
Bukovništvo je literarna dejavnost t. i. bukovnikov na Koroškem.
Poglej Velika noč in Bukovništvo
Butara
Izdelava butar za kurjavo Butara je snop kratko nasekanih vejic za kurjavo, pogosto iz bukovega lesa.
Poglej Velika noč in Butara
Cavalleria rusticana (opera)
Naslovnica libreta. Cavalleria rusticana (slovensko tudi Siciljanska kmečka čast) je prva, a najbolj slavna opera Pietra Mascagnija.
Poglej Velika noč in Cavalleria rusticana (opera)
Cerkev Marijinega vnebovzetja, Moskva
Cerkev Marijinega vnebovzetja (rusko: Успенский Собор, ali Uspenski sobor) je ruska pravoslavna Cerkev, posvečena Marijinemu vnebovzetju.
Poglej Velika noč in Cerkev Marijinega vnebovzetja, Moskva
Cerkev Santa Maria dell'Ammiraglio
Cerkev Santa Maria dell'Ammiraglio, imenovana tudi Martorana, je sedež župnije San Nicolò dei Greci (albansko Klisha e Shën Kollit së Arbëreshëvet), s pogledom na Piazza Bellini v Palermu, Sicilija, južna Italija.
Poglej Velika noč in Cerkev Santa Maria dell'Ammiraglio
Cerkev sv. Duha, Ribčev Laz
Cerkev sv.
Poglej Velika noč in Cerkev sv. Duha, Ribčev Laz
Cerkev sv. Klimenta in Pantelejmona, Ohrid
Cerkev sv.
Poglej Velika noč in Cerkev sv. Klimenta in Pantelejmona, Ohrid
Cerkev sv. Lazarja, Larnaka
Cerkev svetega Lazarja (grško Ιερός Ναός ΑγίουΛαζάρου, Ierós Naós Agíou Lazárou) je cerkev iz poznega 9.
Poglej Velika noč in Cerkev sv. Lazarja, Larnaka
Cerkev sv. Neže, Golčaj
Cerkev sv.
Poglej Velika noč in Cerkev sv. Neže, Golčaj
Cerkev sv. Ožbolta, Tanča Gora
Cerkev sv.
Poglej Velika noč in Cerkev sv. Ožbolta, Tanča Gora
Cerkev sv. Primoža in Felicijana, Loka pri Mengšu
Cerkev Svetega Primoža in Felicijana je podružnična cerkev župnije Mengeš v Loki pri Mengšu.
Poglej Velika noč in Cerkev sv. Primoža in Felicijana, Loka pri Mengšu
Cerkev sv. Zaharije, Benetke
Cerkev sv.
Poglej Velika noč in Cerkev sv. Zaharije, Benetke
Cerkev svetega Križa, Schwäbisch Gmünd
Cerkev svetega Križa (uradno: Münster zum Heiligen Kreuz, med letoma 1761-1803 opatijska cerkev Naše ljube Gospe; pogovorno Gmünder Münster) v Schwäbisch Gmündu je bila postavljena okoli 1320 kot župnijska cerkev v gotskem slogu, namesto 200 let starejše predhodnice.
Poglej Velika noč in Cerkev svetega Križa, Schwäbisch Gmünd
Cerkveno leto
Opatije Abbotsbury, 13. stoletje, hrani Britanska knjižnica, Cotton MS Cleopatra B IX, folio 59r Cerkveno leto, tudi liturgično leto oziroma bogoslužno leto, ali cerkveni koledar, je koledar, ki določa bogoslužna opravila Rimskokatoliške Cerkve za vsak dan v letu.
Poglej Velika noč in Cerkveno leto
Cvetna nedelja
Cvetna nedelja (tudi cvetnica) je zadnja nedelja pred veliko nočjo, ko krščanski verniki blagoslavljajo v šope ali butare povezano pomladansko zelenje ali oljčne veje, kar je razširjeno po vsej Evropi že od 9.
Poglej Velika noč in Cvetna nedelja
Dionizij Mali
Dionizij Exiguus ali Dionizij Mali, skitski menih, ki je vpeljal sodobni način štetja let in poimenovanje Anno Domini (»leta Gospodovega«) - pozneje posodobljeno v leto našega štetja (n. št.); okoli 470, † okoli 544.
Poglej Velika noč in Dionizij Mali
Dopisnica
Dopisnica (tudi poštna karta), je na posebnem papirju ali kartonu natisnjen obrazec, ki ima v desnem zgornjem vogalu natisnjeno vrednostno znamko in na desni polovici črte, na katere se napiše naslov prejemnika oz.
Poglej Velika noč in Dopisnica
Državni prazniki v Sloveniji
Prešernovem dnevu leta 2012 Državni prazniki in dela prosti dnevi v Sloveniji so tisti prazniki in dnevi, ki so predpisani z Zakonom o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji.
Poglej Velika noč in Državni prazniki v Sloveniji
Državnozborske volitve v Sloveniji 2022
10.
Poglej Velika noč in Državnozborske volitve v Sloveniji 2022
Druga križarska vojna
Druga križarska vojna (1147–1149) je bil drugi veliki križarski pohod v Sveto deželo.
Poglej Velika noč in Druga križarska vojna
Elizabeta II. Britanska
Elizabeta II. (izvirno angleško Elizabeth II; rojena kot Elizabeth Alexandra Mary Windsor), kraljica Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske in držav skupnosti narodov Commonwealtha, * 21. april 1926, London, † 8. september 2022, grad Balmoral, Škotska, Združeno kraljestvo.
Poglej Velika noč in Elizabeta II. Britanska
Etiopija
Federatívna demokrátična repúblika Etiópija (amharsko የኢትዮጵያ, Itjop'ija) je celinska država v severovzhodni Afriki.
Poglej Velika noč in Etiopija
Evangelij
Evangélij je eden od štirih biblijskih opisov Kristusovega nauka, dela in življenja, ki so ga zapisali štirje evangelisti.
Poglej Velika noč in Evangelij
Faust (Goethe)
Skulptura Mephistophelesa, ki uročuje študente v prizoru "Auerbachs Keller" iz ''Fausta'', na vhodu v današnjo restavracijo Auerbachs Keller v Leipzigu Faust je tragedija v dveh delih Johanna Wolfganga von Goetheja, znanih kot Faust, prvi del in Faust, drugi del.
Poglej Velika noč in Faust (Goethe)
Filip Arabec
Filip Arabec ali Filip I. (latinsko, arabsko فيليب العربى), 34.
Poglej Velika noč in Filip Arabec
Flamenko
Flamenko je glasbeni in plesni stil, ki izhaja iz Andaluzije in se je razvil iz ljudske glasbe značilne za južno Španijo.
Poglej Velika noč in Flamenko
Francesco Bianchini
Francesco Bianchini, italijanski astronom, fizik, anatom, botanik, filozof, teolog, orientalist, historiograf in arheolog, * 13. december 1662, Verona, Italija, † 2. marec 1729, Rim.
Poglej Velika noč in Francesco Bianchini
Frankovska Švica
Frankovska Švica (nemško Fränkische Schweiz) je gorsko območje v Zgornji Bavarski v Nemčiji in priljubljen turističen cilj.
Poglej Velika noč in Frankovska Švica
Friderik I. Barbarossa
Friderik I. Barbarossa, cesar Svetega rimskega cesarstva in nemški kralj, * okoli 1122, † 10. junij 1190, Mala Azija.
Poglej Velika noč in Friderik I. Barbarossa
Galla Placidia
Gála Placidija (388–89 / 392–93 – 27. november 450), hči rimskega cesarja Teodozija I., je bila mati, vzgojiteljica in svetovalka cesarja Valentinijana III. ter velika sila v rimski politiki večino svojega življenja. Bila je kraljica, soproga Ataulfa, kralja Vizigotov od leta 414 do njegove smrti leta 415, za kratek čas je bila cesarica soproga Konstancija III.
Poglej Velika noč in Galla Placidia
Gautier Sans-Avoir
Pokol romarjev pri NikomedijiGautier Sans-Avoir, frankovski vitez, zemljiški gospod Boissy-sans-Avoir v Ille de France in eden od vodij križarskega pohoda siromakov v prvi križarski vojni, * ni znano, † 1096.
Poglej Velika noč in Gautier Sans-Avoir
Gnomon
Gnomon je del sončne ure (trikotna plošča), style pa je njegov nagnjen rob, ki meče senco na vodoravno številčnico sončne ure.
Poglej Velika noč in Gnomon
Gospodov vnebohod
Gospodov vnebohod je krščanski praznik, ki se praznuje 40 dni po Veliki noči.
Poglej Velika noč in Gospodov vnebohod
Gračišče
Gračišče je naselje v Slovenski Istri, ki upravno spada pod Mestno občino Koper.
Poglej Velika noč in Gračišče
Grad Ostrovica
Grad Ostrovica spada med najslikovitejše gradove v Avstriji.
Poglej Velika noč in Grad Ostrovica
Grška osamosvojitvena vojna
Grška osamosvojitvena vojna (tudi grška revolucija) je bila uspešna vojna, ki jo je Grčija s svojimi zaveznicami med letoma 1821 in 1831 bojevala za pridobitev neodvisnosti izpod oblasti Osmanskega cesarstva.
Poglej Velika noč in Grška osamosvojitvena vojna
Gregorijanski koledar
Gregorijanski, tudi krščanski koledar ali zahodni koledar, je sončni koledar, ki ga trenutno uporabljajo skoraj po vsem svetu.
Poglej Velika noč in Gregorijanski koledar
Gregorijanski koral
Gregor I. med narekovanjem gregorijanskega napeva (iz antifonarja samostana St. Gallen, okrog leta 1000 Gregorijanski koral je srednjeveško liturgično enoglasno petje.
Poglej Velika noč in Gregorijanski koral
Henrik II. Bavarski
Henrik II.
Poglej Velika noč in Henrik II. Bavarski
Herefordska stolnica
Herefordska stolnica je v Herefordu v Angliji in izvira iz leta 1079.
Poglej Velika noč in Herefordska stolnica
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Poglej Velika noč in Hrvaška
Hudeje
Hudeje so naselje v občini Trebnje.
Poglej Velika noč in Hudeje
Janez Bosko
Janez Bosko (rojen kot Giovanni Melchiorre Bosco), italijanski rimskokatoliški duhovnik, pisatelj, vzgojitelj in svetnik, * 16. avgust 1815, Becchi (Piemont, Italija), † 31. januar 1888, Torino.
Poglej Velika noč in Janez Bosko
Jezusov vnebohod
Jezusov vnebohod (starogrško ἡ Ἀνάληψις τοῦ ΚυρίουAnálēpsis tou kyríou, 'sprejem Gospoda'; latinsko Ascensio Domini, 'vzpon Gospodov' ali ascensio Iesu, buk. 'vzpon Jezusa') v krščanski veri označuje vrnitev Jezusa Kristusa kot Božjega Sina svojemu nebeškemu Očetu.
Poglej Velika noč in Jezusov vnebohod
Judje
Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, ali Žídje in Žídi ter Izraeliti in Jevreji, kar danes velja za manj primerno; hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.
Poglej Velika noč in Judje
Kašubi
Kašubi (kašubsko Kaszëbi, poljsko Kaszubi, nemško Kaschuben) so zahodnoslovanski lehitski narod s Pomorjanskega, vključno z njegovim vzhodnim delom (Pomerelija), v sedanjem severnem delu Poljske.
Poglej Velika noč in Kašubi
Kalcijev karbid
Kalcijev karbid je kemijska spojina, s formulo CaC2.
Poglej Velika noč in Kalcijev karbid
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Poglej Velika noč in Karel Veliki
Katalonija
Katalonija (v katalonščini Catalunya, v španščini Cataluña, v okcitanščini (aranščini) Catalonha) je pokrajina (regija), ki leži na skrajnem severovzhodu Pirenejskega polotoka.
Poglej Velika noč in Katalonija
Katehumen
Katehúmen (grško.
Poglej Velika noč in Katehumen
Kmečka povest
Kmečka povest (za krajše tekste tudi vaška zgodba, za daljše pa kmečki roman) je eden najobsežnejših žanrov v slovenski pripovedni tradiciji.
Poglej Velika noč in Kmečka povest
Knjiga
Stare knjige Knjiga je zbirka popisanih, porisanih ali potiskanih listov iz papirja, pergamenta ali drugega materiala, na eni strani zvezanih skupaj in ovitih v platnice.
Poglej Velika noč in Knjiga
Koledarska zgodba
Koledarska zgodba ali koledarska povest je kratka poučna pripoved, kakršne so tiskali v ljudskih koledarjih.
Poglej Velika noč in Koledarska zgodba
Kondo-Kavese Tsuneko
Tsuneko Kondo-Kavese, japonsko: 近藤常子, japonka s slovenskim imenom Marija Skušek, * 1. marec 1893, Gifu, Japonska, † 25. januar 1963, Ljubljana.
Poglej Velika noč in Kondo-Kavese Tsuneko
Konstantin IV.
Konstantin IV. (grško Κωνσταντῖνος, Kōnstantînos, latinsko Constantinus), imenovan Mlajši (grško ὁ νέος, ho néos, latinsko iunior) in včasih napačno Bradati (grško Πωγωνᾶτος, Pōgōnãtos, latinsko Pogonatus) je bil od leta 668 do 685 cesar Bizantinskega cesarstva, * okoli 650, † 10.
Poglej Velika noč in Konstantin IV.
Kraljeva pfalca
Izraz cesarjeva pfalca (nemško Kaiserpfalz – 'cesarska palača') ali kraljeva pfalca (nemško Königspfalz – 'kraljeva palača') se nanaša na več posesti na območju Svetega rimskega cesarstva, ki so bili začasni, sekundarni sedeži moči svetega rimskega cesarja v zgodnjem in visokem srednjem veku.
Poglej Velika noč in Kraljeva pfalca
Kraljevina Sicilija
Kraljevina Sicilija je bila država, ki je zavzemala ves južni Apeninski polotok od današnjih ozemelj Pescare in Gaete proti jugu vključno s Sicilijo ter v času svojega najširšega obsega tudi Malto in Afriško obalo med Tripolijem in današnjo Annabo v Alžiriji.
Poglej Velika noč in Kraljevina Sicilija
Kraljevina Srbija (1217–1345)
Kraljevina Srbija (srbsko Краљевина Србија, Kraljevina Srbija) ali Srbsko kraljestvo (srbsko Српско краљевство, Srpsko kraljevstvo) (1217-1345) je bila srbska fevdalna država, ki je nastala leta 1217 iz Velike kneževine Raške, ko je bil veliki župan (knez) Štefan Nemanjić povišan v kralja.
Poglej Velika noč in Kraljevina Srbija (1217–1345)
Križarske vojne
prvo križarsko vojno Križarske vojne so bili vojaški podvigi Latinske rimokatoliške cerkve od sredine srednjega veka vse do konca poznega srednjega veka.
Poglej Velika noč in Križarske vojne
Kristusovo vstajenje
Jezusovo vstajenje, Matthias Grünewald Kristusovo vstajenje (latinsko resurrectio) tudi Jezusovo vstajenje je v krščanstvu temeljna verska resnica, da je Bog tretji dan obudil Jezusa od mrtvih oziroma »da je Jezus umrl in vstal«.
Poglej Velika noč in Kristusovo vstajenje
Krizma
Krizma je posvečeno mazilo, s katerim škof mazili vernike npr.
Poglej Velika noč in Krizma
Kvartodecimanizem
Kvartodecimanizem je bilo krščansko versko gibanje, ki je zagovarjalo mnenje, da bi morali veliko noč praznovati 14.
Poglej Velika noč in Kvartodecimanizem
Leopold von Ranke
Franz Leopold Ranke, od 1865 Leopold von Ranke (* 21. december 1795, Wiehe; † 23. maj 1886, Berlin), je bil nemški zgodovinar, zgodovinopisec Prusije in drugih dežel, visokošolski predavatelj in tajni svetovalec pruskega kralja.
Poglej Velika noč in Leopold von Ranke
Letopisi Frankovskega kraljestva
Letopisi Frankovskega kraljestva, imenovani tudi Veliki lorški letopisi so niz letopisov, napisanih v latinščini v karolinški Franciji.
Poglej Velika noč in Letopisi Frankovskega kraljestva
Ljubljanski potres (1895)
Kresijo Wolfova ulica po potresu ljubljanska stolnica Ljubljanski potres leta 1895 je bil rušilni potres 8.– 9.
Poglej Velika noč in Ljubljanski potres (1895)
Lojze Grozde
Lojze Grozde, rojen kot Alojzij Grozde, slovenski dijak, pesnik, mučenec in blaženi, * 27. maj 1923, Zgornje Vodale, † 1. januar 1943, Mirna.
Poglej Velika noč in Lojze Grozde
Lokovec
Lokovec je ena najdaljših in najbolj prostranih slovenskih vasi.
Poglej Velika noč in Lokovec
Lorški letopisi
Lorški letopisi (latinsko Annales laureshamenses, nemško Lorscher Annalen) so sklop Reichsannalen, letopisov Frankovskega cesarstva, ki vsebujejo kratek predgovor in zapise za leta 703 do 803.
Poglej Velika noč in Lorški letopisi
Ludvik Zorzut
Ludvik Zorzut, slovenski pesnik, kulturni delavec in planinec ter planinski publicist, * 24. avgust 1892, Medana, † 27. april 1977, Kanal ob Soči.
Poglej Velika noč in Ludvik Zorzut
Magdalena Gornik
Magdalena Gornik, (tudi Gornikova Lenčka ali Alenka), slovenska rimskokatoliška mistikinja in teologinja ter stigmatikinja; * 19. julij 1835, Janeži, Sodražica (Avstrijsko cesarstvo), † 23. februar 1896, Petrinci, Sodražica (Avstro-Ogrska, danes Slovenija).
Poglej Velika noč in Magdalena Gornik
Makemake
Makemake ali (136472) Makemake (simbol) je pritlikavi planet v Kuiperjevem pasu.
Poglej Velika noč in Makemake
Malta
Republika Malta (malteško Repubblika ta' Malta) je majhna in gosto naseljena otoška država v južni Evropi v osrednjem Sredozemskem morju.
Poglej Velika noč in Malta
Marijino oznanjenje
Oznanjenje, Melozzo da Forlì Marijino oznanjenje, El Greco, 1575 Oznanjenje, Sandro Botticelli Marijino oznanjenje (tudi Gospodovo oznanjenje ali Jezusovo utelešenje) je za kristjane dogodek, ko je nadangel Gabrijel Mariji napovedal, da bo čudežno rodila sina Jezusa.
Poglej Velika noč in Marijino oznanjenje
Marko Perković - Thompson
Marko Perković Thompson, hrvaški pevec, * 27. oktober 1966, Čavoglave, Hrvaška.
Poglej Velika noč in Marko Perković - Thompson
Meliton Sardski
Iz Wikipedije, proste enciklopedije.
Poglej Velika noč in Meliton Sardski
Meniška skupnost na gori Atos
Atos (grško, Áthos) je gora in polotok v severovzhodni Grčiji in pomembno središče vzhodnega pravoslavnega meništva.
Poglej Velika noč in Meniška skupnost na gori Atos
Messinska stolnica
Stolnica presvete Marije vnebovzete (Basilica Cattedrale protometropolitana di Santa Maria Assunta) v Messini je stolnica nadškofije Messina-Lipari-Santa Lucia del Mela, posvečena Devici Mariji.
Poglej Velika noč in Messinska stolnica
Metlika
Metlíka (MöttlingLeksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 10.) je obmejno mesto v severovzhodnem delu Bele krajine, sedež istoimenske občine.
Poglej Velika noč in Metlika
Meton
Meton (Méton hó Atenaíos), starogrški astronom, matematik, geometer in inženir * okoli 470 pr. n. št. Atene, † okoli 400 pr. n. št.
Poglej Velika noč in Meton
Milankovićev koledar
Milankovićev koledar je prenovljeni koledar pravoslavne Cerkve, kot ga je predlagal Milutin Milanković (1879–1958), srbski geofizik, klimatolog in astronom.
Poglej Velika noč in Milankovićev koledar
Milutin Milanković
Milutin Milanković, srbski matematik, astronom, klimatolog, geofizik, gradbeni inženir, izumitelj, popularizator znanosti in fizik, * 28. maj 1879, Dalj, Avstro-Ogrska (sedaj Hrvaška), † 12. december 1958, Beograd, FLRJ (sedaj Srbija).
Poglej Velika noč in Milutin Milanković
Misterij
Misterij (lat. ministerium, služba) je srednjeveško dramsko delo, ki obravnava snov iz svetega pisma.
Poglej Velika noč in Misterij
Moje življenje
Prva izdaja (1920) Moje življenje je zbirka črtic Ivana Cankarja, ki je prvič izšla leta 1920, kasneje pa tudi v mnogih ponatisih.
Poglej Velika noč in Moje življenje
Najdihojca
Naslovnica knjige Najdihojca je literarni lik v istoimenski pesniški zbirki Frana Levstika.
Poglej Velika noč in Najdihojca
Nedeljska črka
Nedéljska čŕka (latinsko Littera Dominicalis) je ena od prvih sedmih latiničnih črk: A, B, C, D, E, F in G, ki so dodeljene dnevom v ciklu po 7, kjer črka A pomeni, da se je navadno leto 1.
Poglej Velika noč in Nedeljska črka
Nikefor I. Carigrajski
Nikifor I. Konstantinopelski (grško: Νικηφόρος Α΄), bizantinski pisec in od 12.
Poglej Velika noč in Nikefor I. Carigrajski
Noč
Sestavljena satelitska slika Zemlje ponoči Ljubljane Luka Koper ponoči Nóč je čas (perioda), v katerem je Sonce navidezno pod krajevnim obzorjem.
Poglej Velika noč in Noč
Običaji Slovenske Istre
Krst Ženske so v preteklosti rojevale doma.
Poglej Velika noč in Običaji Slovenske Istre
Obredna pesem
Obredne, nabožne ali religiozne pesmi, (latinsko religio - pobožnost, vera) časte v starejši dobi poganska božanstva.
Poglej Velika noč in Obredna pesem
Oljka
Oljka (znanstveno ime Olea) je rod dreves iz družine oljkovk ali njihov plod, imenovan tudi oliva.
Poglej Velika noč in Oljka
Omar Hajam
Gijat al-Din Abulfat Omar ibn Ibrahim an-Nišapuri Hajam, perzijski pesnik, astronom, matematik, pisatelj in filozof, * 31. maj 1048, Najšabur (Nišapur), ali neka vas blizu Najšaburja, provinca Korasan, (danes Iran), † 4. december 1131, Nišapur.
Poglej Velika noč in Omar Hajam
Oton Župančič
Oton Župančič, slovenski pesnik, dramatik, prevajalec in urednik revije Ljubljanski zvon, * 23. januar 1878, Vinica, Bela krajina, † 11. junij 1949, Ljubljana.
Poglej Velika noč in Oton Župančič
Oton I. Veliki
Oton I. Veliki, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, prvi cesar Svetega rimskega cesarstva, * 23. november 912, Wallhausen danes na Saškem - Anhaltu, † 7. maj 973, Memleben, danes na Saškem - Anhaltu.
Poglej Velika noč in Oton I. Veliki
Pachamama
Kip Pachamame v Córdobi (Argentina) Pachamama je izraz, ki izvira iz jezika quechua.
Poglej Velika noč in Pachamama
Panitula Velika
Panitula Velika je otoček v Jadranskem morju, ki pripada Hrvaški.
Poglej Velika noč in Panitula Velika
Papež Aleksander VII.
Papež Aleksander VII. (rojen kot Fabio Chigi), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 13. februar 1599, Siena (Nadvojvodina Toskana), † 22. maj 1667 Rim (Papeška država).
Poglej Velika noč in Papež Aleksander VII.
Papež Anicet
Sveti Anicet, papež (in mučenec glej: Ocena) Rimskokatoliške cerkve, * 1. stoletje n. št., Emesa (danes Homs, Sirija - Rimsko cesarstvo); † 20. april 167, Rim.
Poglej Velika noč in Papež Anicet
Papež Benedikt VII.
Papež Benedikt VII. (Papa Benedictus Septimus), katoliški Rimljan italijanskega porekla, škof in papež; * 10. stoletje Rim (Papeška država, Vzhodno Frankovsko kraljestvo), † 10. julij 983 Rim (Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija) Bil je papež od svoje izvolitve septembra 974 do smrti 10.
Poglej Velika noč in Papež Benedikt VII.
Papež Bonifacij I.
Bonifacij I. je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve, * okrog 350 (Rim, Rimsko cesarstvo); † 4. september 422 Rim (Zahodnorimsko cesarstvo).
Poglej Velika noč in Papež Bonifacij I.
Papež Celestin III.
Papež Celestin III. (Caelestinus III, Celestino III, Celestine III), rojen kot Giacinto Bobone iz plemenite družine Orsini; papež katoliške Cerkve; * 1106, Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo); † 8. januar 1198 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Velika noč in Papež Celestin III.
Papež Hadrijan IV.
Papež Hadrijan IV.; rojen kot Nicholas Breakspear (ali: Breakspeare ali: Brekespere), papež katoliške Cerkve, * okrog 1100, Abbots Langley (Hertfordshire, Angleško kraljestvo); † 1. september 1159 (Anagni (Papeška država; Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Velika noč in Papež Hadrijan IV.
Papež Inocenc VII.
Inocenc VII., rojen kot Cosma Migliorati (ali Cosmato, Cosimo de' Migliorati) je bil katoliški papež; * 1336 Sulmona (Abruci, Neapeljsko kraljestvo, danes: Italija); † 6. november 1406, Rim (Italija, Papeška država – danes Vatikan).
Poglej Velika noč in Papež Inocenc VII.
Papež Inocenc X.
Papež Inocenc X. (rojen kot Giovanni Battista Pamphilj), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 6. maj 1574, Rim, † 7. januar 1655 Rim (Papeška država).
Poglej Velika noč in Papež Inocenc X.
Papež Janez I.
Papež Janez I., svetnik in mučenec, rimski škof, (papež) rimskokatoliške Cerkve, * 470 Siena, Toskana, Zahodnorimsko cesarstvo; † 18. maj 526 Ravena, Italsko kraljestvo.
Poglej Velika noč in Papež Janez I.
Papež Janez IV.
Janez IV. je bil rimski papež Rimskokatoliške cerkve.
Poglej Velika noč in Papež Janez IV.
Papež Janez Pavel II.
Janez Pavel II., rojstno ime Karol Józef Wojtyła, papež in svetnik, * 18. maj 1920, Wadowice, Poljska, † 2. april 2005, Vatikan.
Poglej Velika noč in Papež Janez Pavel II.
Papež Klemen VIII.
Papež Klemen VIII. (rojen kot Ippolito Aldobrandini (starejši)), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 24. februar 1536, Fano, † 3. marec 1605.
Poglej Velika noč in Papež Klemen VIII.
Papež Martin IV.
Papež Martin IV., rojen kot Simon de Brion (Mompis ali Mompitius, Simon de Brie) je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve; * okrog 1210 naselje Mainpincien (župnija Andrezel pri Joignyju, Francija); † 28. marec 1285 Perugia (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Velika noč in Papež Martin IV.
Papež Pavel IV.
Papež Pavel IV.
Poglej Velika noč in Papež Pavel IV.
Papež Pavel V.
Papež Pavel V. (Papa Paulus Quintus; rojen kot Camillo Borghese), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 17. september 1552, Rim, † 28. januar 1621 Rim (Papeška država).
Poglej Velika noč in Papež Pavel V.
Papež Pij VII.
Papež Pij VII. (rojen kot Barnaba Gregorio Chiaramonti, benediktinski) italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 14. avgust 1742 Cesena, † 20. avgust 1823 Rim, Papeška država.
Poglej Velika noč in Papež Pij VII.
Papež Silvester I.
Sveti Silvester, je bil rimski papež Rimskokatoliške cerkve.
Poglej Velika noč in Papež Silvester I.
Papež Simah
Simah, rimski škof (papež) rimskokatoliške Cerkve in svetnik; * okrog 445 Sardinija, Zahodnorimsko cesarstvo; † 19. julij 514 Rim, Italsko kraljestvo.
Poglej Velika noč in Papež Simah
Papež Soter
Sveti Soter, papež in mučenec Rimskokatoliške cerkve, * začetek 2. stoletja n. št., Fondi (Kampanija, Italija, Rimsko cesarstvo); † 174, Rim.
Poglej Velika noč in Papež Soter
Papež Telesfor
Sveti Telesfor, papež in mučenec Rimskokatoliške cerkve, * 1. stoletje n. št., Kalabrija, (Italija - Rimsko cesarstvo); † okoli 137, Rim.
Poglej Velika noč in Papež Telesfor
Papež Viktor I.
Sveti Viktor I., papež in mučenec, Rimskokatoliške cerkve, * 2. stoletje n. št., Leptis Magna (ali Tripolitanija Afrika), Rimsko cesarstvo); † okoli 199, Rim. V Rimskokatoliški cerkvi god 28. julija.
Poglej Velika noč in Papež Viktor I.
Pasha
Domača, ročno izdelana ''maca'' (opresnik) Modernejša, tovarniško izdelana ''maca'' (opresnik) Pásha (ali pesah, hebrejsko) je judovski praznik, ki ga praznujejo konec marca ali v začetku aprila.
Poglej Velika noč in Pasha
Pasijon
Pasijon (iz latinske besede passio - »trpljenje«) je v zahodni krščanski liturgiji popis Jezusovega trpljenja in smrti v 4 evangelijih, ki se bere ali igra v tednu pred veliko nočjo.
Poglej Velika noč in Pasijon
Pepelnična sreda
Pepelníčna sréda (kratko pepelníca) je premakljiv praznik v katoliškem koledarju.
Poglej Velika noč in Pepelnična sreda
Pirh
Belokranjske pisanice čebulnih olupkov potica Pirh ali velikonočno jajce, ponekod imenovano tudi písanica, pisanka ali remenka, je tradicionalna hrana in simbol, ki se pripravlja ob Veliki noči.
Poglej Velika noč in Pirh
Poševni stolp v Pisi
Poševni stolp v Pisi, tudi samo Stolp v Pisi (Torre di Pisa), je samostoječi zvonik (campanile) stolnice sv. Marije Vnebovzete v Pisi, ki stoji na Piazza del Duomo (Stolničnem trgu), tudi Piazza dei Miracoli na severnem delu starega mestnega jedra.
Poglej Velika noč in Poševni stolp v Pisi
Pokojna Correa
Pokojna Correa (špansko Difunta Correa) je neuradna svetnica (Rimskokatoliška cerkev je ne priznava), ki jo častijo zlasti nižji sloji v Argentini, v manjši meri pa tudi v sosednjem Čilu in Urugvaju.
Poglej Velika noč in Pokojna Correa
Ponedeljek
Ponedéljek je dan v tednu med nedeljo in torkom.
Poglej Velika noč in Ponedeljek
Poppo Oglejski
Poppo Oglejski (* cca. 1000, Trebinja (Koroška); † 28. septembra 1042, Oglej), enkrat v virih imenovan tudi Wolfgang, iz plemiške hiše grofov Trebinjskih, je bil Oglejski patriarh (od leta 1019).
Poglej Velika noč in Poppo Oglejski
Posočje
Soči Posočje je geografsko območje v severozahodni Sloveniji in obsega ozemlje ob reki Soči.
Poglej Velika noč in Posočje
Postenje
Postenje je prostovoljna bolj ali manj popolna krajša ali daljša vzdržnost od hrane.
Poglej Velika noč in Postenje
Postni čas
Pôstni čàs (tudi véliki pôst) je v krščanstvu obdobje priprave na največji krščanski praznik - veliko noč.
Poglej Velika noč in Postni čas
Potres v Zgornjem Posočju (1998)
Potres v Zgornjem Posočju leta 1998 je bil eden najmočnejših potresov 20. stoletja z žariščem na ozemlju Slovenije.
Poglej Velika noč in Potres v Zgornjem Posočju (1998)
Pršut
Pršút je na vetru sušeno svinjsko, redkeje goveje stegno.
Poglej Velika noč in Pršut
Prekmurje
Dolencih. Prekmurje (prekmurskoPrekmürje, Prekmörje) je nižinska pokrajina na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije, ob meji z Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško, na levem bregu reke Mure, po kateri je tudi dobila ime.
Poglej Velika noč in Prekmurje
Prezbiterij
Prezbitêrij (angl. chancel) je v cerkveni arhitekturi prostor okoli oltarja, vključno s korom in svetiščem (angl. presbytery), na liturgičnem vzhodnem koncu tradicionalne krščanske cerkvene zgradbe.
Poglej Velika noč in Prezbiterij
Prleška gibanica
Prleška gibanica je tradicionalna jed iz vlečenega testa ter nadeva iz skute in kisle smetane.
Poglej Velika noč in Prleška gibanica
Protipapež Benedikt X.
Protipapež Benedikt X. (Antipapa Benedictus Decimus), rojen kot Janez Mincij pl.
Poglej Velika noč in Protipapež Benedikt X.
Protipapež Evlalij
Evlalij je bil rimski škof, protipapež Rimskokatoliške cerkve, * okrog 350 (Rim, Rimsko cesarstvo); † 423 Nepi (Lacij, Italija,Zahodnorimsko cesarstvo).
Poglej Velika noč in Protipapež Evlalij
Protipapež Gregor VIII.
Gregor VIII., protipapež Rimskokatoliške cerkve; * okrog 1060 Limousin (Akvitanija, Francija); † 1137 Cava (Kampanija, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Velika noč in Protipapež Gregor VIII.
Protipapež Klemen III.
Klemen III., protipapež Rimskokatoliške cerkve; * 1029 Corregio (Lombardija, Sveto rimsko cesarstvo); † 8. september 1100 (Cività Castellana,Lacij, Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Velika noč in Protipapež Klemen III.
Protipapež Lovrenc
Lovrenc, rimski škof in protipapež) rimskokatoliške Cerkve, * 5. stoletje Rim, Rimsko cesarstvo; † po 506 blizu Rima (na Festovem premoženju), Italsko kraljestvo.
Poglej Velika noč in Protipapež Lovrenc
Prvi lateranski koncil
Prvi lateranski koncil je vesoljni cerkveni zbor, ki je potekal v Rimu, glavnem mestu Papeške države v Lateranu, od 18.
Poglej Velika noč in Prvi lateranski koncil
Pust
Pust (pustni teden) je čas, ko se napravimo v pustno šemo, maškaro.
Poglej Velika noč in Pust
Radoslava Premrl
Radoslava Frančiška (Rada) Premrl, slovenska kulturna delavka, * 22. september 1921, Podnanos, † 25. junij 2009, Trst.
Poglej Velika noč in Radoslava Premrl
Sacra di San Michele
Sacra di San Michele, včasih znana kot Samostan svetega Mihaela, je verski kompleks na Mount Pirchiriano, ki se nahaja na južni strani Val di Susa s pogledom na vasi Avigliana in Chiusa di San Michele, v Piemontu, v severozahodni Italije.
Poglej Velika noč in Sacra di San Michele
San Carlos de Bariloche
Bariloče izvirno špansko in uradno: San Carlos de Bariloche, okrajšano: Bariloche, so mesto v provinci Río Negro v Argentini, ki leži na vznožju Andov, na južni obali jezera Nahuel Huapi.
Poglej Velika noč in San Carlos de Bariloche
Seznam cerkvenih očetov
Seznam cerkvenih očetov.
Poglej Velika noč in Seznam cerkvenih očetov
Seznam državnih in javnih praznikov Indije
Indija, ki je kulturno raznolika družba, slavi veliko različnih praznikov največkrat v obliki festivalov.
Poglej Velika noč in Seznam državnih in javnih praznikov Indije
Seznam verskih vsebin
Seznam verskih vsebin skuša naštevati članke, povezani z vero, verstvi in mitologijo.
Poglej Velika noč in Seznam verskih vsebin
Sicilske večernice
Sicilske večernice (italijansko Vespri siciliani, sicilsko Vespiri siciliani) so bile upor, ki je izbruhnil v Palermu med večernicami na velikonočni ponedeljek leta 1282 proti oblasti v Franciji rojenega Karla I. Anžujskega, od leta 1266 kralja Sicililskega kraljestva.
Poglej Velika noč in Sicilske večernice
Sidon
Sidon (ribolov) je tretje največje mesto v Libanonu, večinoma sunitski in šiitski muslimani). Leži ob sredozemski obali, Tir na jugu in libanonska prestolnica Bejrut na severu sta oddaljeni približno 40 kilometrov.
Poglej Velika noč in Sidon
Skrinja iz Brescie
Skrinja iz Brescie ali Lipsanoteca v italijanščini je slonokoščena skrinja, morda relikviarij Zagotovo je bil uporabljen kot pozneje in to ostaja najverjetnejši namen.
Poglej Velika noč in Skrinja iz Brescie
Slanikova pojedina (Hotel Union, Ljubljana)
Slanikovo pojedino so začeli pripravljati leta 1908 na pepelnično sredo v ljubljanskem hotelu Union.
Poglej Velika noč in Slanikova pojedina (Hotel Union, Ljubljana)
Slovaška
Slovaška, uradno imenovana Slovaška republika (slovaško Slovenská republika), je celinska republika v Srednji Evropi, ki meji na severozahodu s Češko, na severu s Poljsko, na vzhodu z Ukrajino, na jugu z Madžarsko in na zahodu z Avstrijo.
Poglej Velika noč in Slovaška
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Velika noč in Slovenija
Slovenske Konjice
Slovenske Konjice (ali, v ljudskem govoru Konjice ali Kujince; Gonobitz),, so slovensko mesto z malo več kot 5.000 prebivalci v zgornji Dravinjski dolini, sedež istoimenske občine, nadžupnije in upravne enote.
Poglej Velika noč in Slovenske Konjice
Slovo od mladosti (opera)
Slovo od mladosti (prvotni naslov Prešeren) je opera v treh dejanjih skladatelja Danila Švara.
Poglej Velika noč in Slovo od mladosti (opera)
Snowdonska gorska železnica
Snowdonska gorska železnica (SMR; valižansko Rheilffordd yr Wyddfa) je ozkotirna gorska železnica v Gwyneddu v severozahodnem Walesu.
Poglej Velika noč in Snowdonska gorska železnica
Solzice
Solzice so zbirka enajstih črtic slovenskega pisatelja Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca.
Poglej Velika noč in Solzice
Stolnica svetega Petra, Bremen
Bremenska stolnica (nemško Bremer Dom ali St. Petri Dom zu Bremen), posvečena svetemu Petru, je cerkev, ki stoji na trgu v središču Bremna na severu Nemčije.
Poglej Velika noč in Stolnica svetega Petra, Bremen
Sveča
Goreča sveča Sveča je svetilo, ki je običajno sestavljeno iz notranjega stenja, ki se nahaja v sredini telesa iz trdega goriva.
Poglej Velika noč in Sveča
Sveta Trojica (praznik)
Sveta Trojica (tudi Nedelja Svete Trojice) je premakljiv krščanski praznik, ki se ga praznuje v Rimskokatoliški Cerkvi prvo nedeljo po binkoštih.
Poglej Velika noč in Sveta Trojica (praznik)
Sveti pas
Sveti pas (tudi Sveta opasica, Tomažev pas, Devičin pas ali Sacra Cintola v sodobni italijanščini) je krščanska relikvija v obliki 'pasu' ali vozlane tekstilne vrvice, ki se uporablja kot pas, in ga je po srednjeveški legendi izpustila Devica Marija z neba do apostola svetega Tomaža v času Marijinega vnebovzetja ali okoli njega.
Poglej Velika noč in Sveti pas
Sveti Tomaž
Kristusovo stran Sveti Tomaž, apostol in svetnik, * okoli leta 0, Galileja, † 72, Indija (po izročilu).
Poglej Velika noč in Sveti Tomaž
Sveto rešnje telo in kri
Svéto réšnje teló in krí (tudi (pre)svéto réšnje teló ali krajše télovo) je katoliški praznik, posvečen češčenju najsvetejšega – evharistije.
Poglej Velika noč in Sveto rešnje telo in kri
Svetovni dan molitve
Svetovni dan molitve je dan posvečen molitvi kristjanov celega sveta.
Poglej Velika noč in Svetovni dan molitve
Tabriz
Tabriz (Təbriz, Tabriz) je mesto z največjim številom prebivalcev v Iranskem Azerbajdžanu in ena od zgodovinskih prestolnic Irana.
Poglej Velika noč in Tabriz
Tridentinski koncil
Tridentinski koncil je z dolgimi vmesnimi premori potekal osemnajst let (od leta 1545 do leta 1563) in je bil odgovor na reformacijo, ki je v tistem času preplavila pol Evrope.
Poglej Velika noč in Tridentinski koncil
Twente (regija)
Twente (Tweants dialekt: Tweante) je regija v vzhodni Nizozemski.
Poglej Velika noč in Twente (regija)
Uršulinski samostan Mekinje
Uršulinski samostan stoji nad kamniškim predmestjem Mekinje.
Poglej Velika noč in Uršulinski samostan Mekinje
Velika nagrada Monaka 1934
Velika nagrada Monaka 1934 je bila prva neprvenstvena dirka Grandes Épreuves v. Odvijala se je 2. aprila 1934 v Monaku.
Poglej Velika noč in Velika nagrada Monaka 1934
Velika sobota
Vélika sobóta je premakljiv krščanski praznik.
Poglej Velika noč in Velika sobota
Veliki četrtek
Veliki četrtek je premakljiv krščanski praznik, ki je vsako leto v tednu po cvetni nedelji.
Poglej Velika noč in Veliki četrtek
Veliki petek
Véliki pétek je premakljiv krščanski praznik.
Poglej Velika noč in Veliki petek
Veliki teden v Španiji
Čaščenski proces s splavom v Salamanki. Španske katoliške bratovščine (cofradía) vsakoletno obeležujejo Kristusov pasijon z uličnimi povorkami v velikem tednu.
Poglej Velika noč in Veliki teden v Španiji
Velikonočna kronika
Chronicon Paschale (slovensko Velikonočna kronika, iz grškega Πασχάλιο χρονικό), tudi Chronicum Alexandrinum (Aleksandrijska kronika), Chronicum Constantinopolitanum (Konstantinopelska kronika) in Fasti Siculi (Sicilski fasti) je dogovorjen naslov grške krščanske kronike sveta iz 7.
Poglej Velika noč in Velikonočna kronika
Velikonočno jajce (mediji)
Velikonočno jajce ali pirh (iz angleškega izraza Easter Egg) je sporočilo, slika ali lastnost, skrita v izvodu medija (običajno digitalnega).
Poglej Velika noč in Velikonočno jajce (mediji)
Velikonočno tridnevje
Velikonôčno tridnévje je izraz, ki opisuje zadnje tri dni pred praznikom krščanske velike noči.
Poglej Velika noč in Velikonočno tridnevje
Victimae paschali laudes
Victimae Paschali Laudes je sekvenca, predpisana za rimskokatoliško mašo na velikonočno nedeljo.
Poglej Velika noč in Victimae paschali laudes
Viljem iz Tira
Viljem iz Tira, škof v Tiru in kronist križarskih vojn in Jeruzalemskega kraljestva, * okrog 1130, Jeruzalem, Jeruzalemsko kraljestvo, † 29. september 1185, Tir, Jeruzalemsko kraljestvo.
Poglej Velika noč in Viljem iz Tira
Viterbski sporazum
Viterbski sporazum ali Viterbska pogodba sta bila sporazuma Karla I. Sicilskega z izgnanim cesarjem Latinskega cesarstva Balduinom II. in ahajskim knezom Viljemom II., sklenjena 24. in 27. maja 1267, s katerima se je večina pravic do propadlega Latinskega cesarstva prenesla na Karla I.
Poglej Velika noč in Viterbski sporazum
Zadnja večerja
Zadnja večerja, Leopold Layer, 1799 Zádnja večérja imenujemo dogodek, ko je Jezus zadnjikrat večerjal z učenci (apostoli), preden je bil izdan in usmrčen.
Poglej Velika noč in Zadnja večerja
Zahodno krščanstvo
Zahodno krščanstvo je izraz ki vključuje latinsko obrede katoliške cerkve in skupine ki so se tekom zgodovine od nje oddvojile vključno z anglikanskimi in protestantskimi skupnostmi ki si delijo skupne lastnosti katere lahko sledimo nazaj vse do njihovega zgodnjega srednjeveškega krščanstva.
Poglej Velika noč in Zahodno krščanstvo
Zaporoški kozaki
Konstantin Jegorovič Makovski (1884): ''Zaporoški kozak'' Zaporoški kozaki, Zaporoška kozaška vojska ali Kozaška vojska (kozaško Військо Запорозьке, Viysʹko Zaporozʹke, ukrajinsko Військо Запорізьке, Vijsʹko Zaporizʹke, rusko Войско Запорожское, Vojsko Zaporozhskoje) ali krajše Zaporožci (ukrajinsko Запорожці, Zaporožci, rusko Запорожцы, Zaporožci, poljsko Kozacy) so bili kozaki, ki so živeli »onkraj Dneprovih brzic« (južno od Dnipra/Dnepropetrovska).
Poglej Velika noč in Zaporoški kozaki
1123
1123 (MCXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Velika noč in 1123
12. april
12.
Poglej Velika noč in 12. april
1282
1282 (MCCLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Velika noč in 1282
1341
1341 (MCCCXLI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Velika noč in 1341
19. april
19.
Poglej Velika noč in 19. april
2006
2006 (rimski zapis MMVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo in končalo na nedeljo.
Poglej Velika noč in 2006
2007
2007 (MMVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek in končalo s ponedeljkom.
Poglej Velika noč in 2007
2008
2008 (MMVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek in konča s sredo.
Poglej Velika noč in 2008
Prav tako znan kot Izračun datuma velike noči, Velikonočna nedelja, Velikonočni ponedeljek, Vuzem.
, Cvetna nedelja, Dionizij Mali, Dopisnica, Državni prazniki v Sloveniji, Državnozborske volitve v Sloveniji 2022, Druga križarska vojna, Elizabeta II. Britanska, Etiopija, Evangelij, Faust (Goethe), Filip Arabec, Flamenko, Francesco Bianchini, Frankovska Švica, Friderik I. Barbarossa, Galla Placidia, Gautier Sans-Avoir, Gnomon, Gospodov vnebohod, Gračišče, Grad Ostrovica, Grška osamosvojitvena vojna, Gregorijanski koledar, Gregorijanski koral, Henrik II. Bavarski, Herefordska stolnica, Hrvaška, Hudeje, Janez Bosko, Jezusov vnebohod, Judje, Kašubi, Kalcijev karbid, Karel Veliki, Katalonija, Katehumen, Kmečka povest, Knjiga, Koledarska zgodba, Kondo-Kavese Tsuneko, Konstantin IV., Kraljeva pfalca, Kraljevina Sicilija, Kraljevina Srbija (1217–1345), Križarske vojne, Kristusovo vstajenje, Krizma, Kvartodecimanizem, Leopold von Ranke, Letopisi Frankovskega kraljestva, Ljubljanski potres (1895), Lojze Grozde, Lokovec, Lorški letopisi, Ludvik Zorzut, Magdalena Gornik, Makemake, Malta, Marijino oznanjenje, Marko Perković - Thompson, Meliton Sardski, Meniška skupnost na gori Atos, Messinska stolnica, Metlika, Meton, Milankovićev koledar, Milutin Milanković, Misterij, Moje življenje, Najdihojca, Nedeljska črka, Nikefor I. Carigrajski, Noč, Običaji Slovenske Istre, Obredna pesem, Oljka, Omar Hajam, Oton Župančič, Oton I. Veliki, Pachamama, Panitula Velika, Papež Aleksander VII., Papež Anicet, Papež Benedikt VII., Papež Bonifacij I., Papež Celestin III., Papež Hadrijan IV., Papež Inocenc VII., Papež Inocenc X., Papež Janez I., Papež Janez IV., Papež Janez Pavel II., Papež Klemen VIII., Papež Martin IV., Papež Pavel IV., Papež Pavel V., Papež Pij VII., Papež Silvester I., Papež Simah, Papež Soter, Papež Telesfor, Papež Viktor I., Pasha, Pasijon, Pepelnična sreda, Pirh, Poševni stolp v Pisi, Pokojna Correa, Ponedeljek, Poppo Oglejski, Posočje, Postenje, Postni čas, Potres v Zgornjem Posočju (1998), Pršut, Prekmurje, Prezbiterij, Prleška gibanica, Protipapež Benedikt X., Protipapež Evlalij, Protipapež Gregor VIII., Protipapež Klemen III., Protipapež Lovrenc, Prvi lateranski koncil, Pust, Radoslava Premrl, Sacra di San Michele, San Carlos de Bariloche, Seznam cerkvenih očetov, Seznam državnih in javnih praznikov Indije, Seznam verskih vsebin, Sicilske večernice, Sidon, Skrinja iz Brescie, Slanikova pojedina (Hotel Union, Ljubljana), Slovaška, Slovenija, Slovenske Konjice, Slovo od mladosti (opera), Snowdonska gorska železnica, Solzice, Stolnica svetega Petra, Bremen, Sveča, Sveta Trojica (praznik), Sveti pas, Sveti Tomaž, Sveto rešnje telo in kri, Svetovni dan molitve, Tabriz, Tridentinski koncil, Twente (regija), Uršulinski samostan Mekinje, Velika nagrada Monaka 1934, Velika sobota, Veliki četrtek, Veliki petek, Veliki teden v Španiji, Velikonočna kronika, Velikonočno jajce (mediji), Velikonočno tridnevje, Victimae paschali laudes, Viljem iz Tira, Viterbski sporazum, Zadnja večerja, Zahodno krščanstvo, Zaporoški kozaki, 1123, 12. april, 1282, 1341, 19. april, 2006, 2007, 2008.