Hitreje kot brskalnik!
43 odnosi: Angleška državljanska vojna, Arundelski grad, Človekove pravice, Bodleianova knjižnica, Curia regis, Filip II. Francoski, Frankovsko cesarstvo, Habeas corpus, Herefordska stolnica, Ivan Brez dežele, Klotar II., Kraljevina Anglija, Lincoln, Lincolnshire, Memmingen, Meroslovje, Normandija, Ogrska, Oligarhija, Papeški orientalski inštitut, Papež Inocenc III., Pariški edikt, Republika, Rochestrski grad, Salisbury, Seznam latinskih izrekov, Seznam zgodovinskih vsebin, Stolnica svetega Patrika, Dublin, Stolnica v Lincolnu, Anglija, Stolnica v Salisburyju, Visoki srednji vek, Wales, Wellska stolnica, Worcestrska stolnica, Zakon, 1214, 1215, 1217, 1253, 1287, 1297, 1311, 1357, 15. junij.
Angleška državljanska vojna
Angleška revolucija (ali tudi angleška državljanska vojna) označuje vrsto oboroženih spopadov in političnih nasprotij med zagovorniki pravic parlamenta (parlamentarci) ter vladajočo kraljevo rodbino oziroma zagovorniki njenih pravic (rojalisti).
Novo!!: Velika listina svoboščin in Angleška državljanska vojna · Poglej več »
Arundelski grad
Arundelski grad je obnovljen in predelan srednjeveški grad v kraju Arundel v Zahodnem Sussex v Angliji.
Novo!!: Velika listina svoboščin in Arundelski grad · Poglej več »
Človekove pravice
Človekove pravice so pravice vseh ljudi.
Novo!!: Velika listina svoboščin in Človekove pravice · Poglej več »
Bodleianova knjižnica
Bodleianova knjižnica (/bɒdliən, bɒdliːən /) je glavna raziskovalna knjižnica Univerze v Oxfordu in ena najstarejših knjižnic v Evropi.
Novo!!: Velika listina svoboščin in Bodleianova knjižnica · Poglej več »
Curia regis
Curia regis (izg.: ˈkuria ˈregis) je latinski izraz, ki pomeni "kraljevi svet" ali "kraljevi dvor".
Novo!!: Velika listina svoboščin in Curia regis · Poglej več »
Filip II. Francoski
Filip II. Avgust (francosko Philippe Auguste), francoski kralj iz dinastije Capet, ki je vladal od leta 1180 do svoje smrti, * 21. avgust 1165, Gonesse, Val-d'Oise, Francija, † 14. julij 1223, Mantes, Francija. Filip je bil sin Ludvika VII. in njegove tretje žene Adele Šampanjske, ki je po materi Matildi izvirala iz rodu koroških Spanheimov. Ob rojstvu je dobil ime Dieudonné – od Boga poslan – ker je bil Ludvikov prvi (in edini) sin. Bil je eden najuspešnejših francoskih vladarjev v srednjem veku, ki je razširil tako ozemlje kot politični vpliv francoske monarhije. Razbil je veliko anžuvinsko cesarstvo, ki se je raztezalo od Pirenejev do Irske in leta 1214 v bitki pri Bouvinesu porazil veliko koalicijo, ki so jo sestavljale Nemčija, Flandrija in Anglija. Reorganiziral je državno upravo, dosegel finančno stabilnost in s tem omogočil hitro gospodarsko rast. Obrzdal je oblast plemstva in del oblasti prenesel na srednji družbeni razred, zato je med svojimi podložniki veljal za dobrega kralja.
Novo!!: Velika listina svoboščin in Filip II. Francoski · Poglej več »
Frankovsko cesarstvo
Frankovsko cesarstvo ali Frankovsko kraljestvo je bila država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc (Retija in Gornja Germanija) v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji.
Novo!!: Velika listina svoboščin in Frankovsko cesarstvo · Poglej več »
Habeas corpus
Habeas corpus (latinščina, izg. hábeas kórpus) je v anglosaškem kazenskem pravu common law dekret oziroma odločba oblasti (angleško writ, latinsko breve), ki pooblašča sodnika, da veleva, naj se prijeta oseba privede predenj; prizadeta oseba (ali njen predstavnik) je upravičena, da ta sodnijski odlok zahteva v primeru nezakonitega pridržanja ali odvzema prostosti.
Novo!!: Velika listina svoboščin in Habeas corpus · Poglej več »
Herefordska stolnica
Herefordska stolnica je v Herefordu v Angliji in izvira iz leta 1079.
Novo!!: Velika listina svoboščin in Herefordska stolnica · Poglej več »
Ivan Brez dežele
Ivan Brez dežele (tudi Janez Brez dežele), angleški kralj, * 24. december 1167, † 18/19. oktober 1216.
Novo!!: Velika listina svoboščin in Ivan Brez dežele · Poglej več »
Klotar II.
Klotar II., včasih tudi Kotar Veliki ali Klotar Mlajši, je bil kralj Nevstrije (584-613) in kralj Frankov (613-629), * 584, † 18. oktober 629.
Novo!!: Velika listina svoboščin in Klotar II. · Poglej več »
Kraljevina Anglija
Kraljevina Anglija (Kingdom of England) je bila država v južnem delu otoka Velika Britanija, ki sta jo sestavljali Anglija in Wales.
Novo!!: Velika listina svoboščin in Kraljevina Anglija · Poglej več »
Lincoln, Lincolnshire
Lincoln je stolno mesto in središče okrožja Lincolnshire v Angliji.
Novo!!: Velika listina svoboščin in Lincoln, Lincolnshire · Poglej več »
Memmingen
Memmingen je mesto z okoli 45.000 prebivalci (2021) na Švabskem (Bavarska) v Nemčiji.
Novo!!: Velika listina svoboščin in Memmingen · Poglej več »
Meroslovje
Znanstvenik stoji pred preskusno napravo Microarcsecond Metrology (MAM). Meroslovje ali s tujko metrologija je znanstvena in tehniška veda o merjenju.
Novo!!: Velika listina svoboščin in Meroslovje · Poglej več »
Normandija
Normandija (iz stare francoščine Normanz, množina Normant, prvotno iz besede za "northman" v več skandinavskih jezikih) je geografska regija v Franciji, ki ustreza nekdanji vojvodini Normandiji.
Novo!!: Velika listina svoboščin in Normandija · Poglej več »
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Novo!!: Velika listina svoboščin in Ogrska · Poglej več »
Oligarhija
Oligarhija (iz starogrških besed ὀλίγοι (olígoi).
Novo!!: Velika listina svoboščin in Oligarhija · Poglej več »
Papeški orientalski inštitut
Papeški vzhodni inštitut (Orientale) je katoliška visokošolska ustanova s sedežem v Rimu.
Novo!!: Velika listina svoboščin in Papeški orientalski inštitut · Poglej več »
Papež Inocenc III.
Inocenc III. (Innocentius III); rojen kot Lotario dei Conti di Segni), papež Rimskokatoliške cerkve; * okrog 1160 Gavignano (Lacij, Papeška država), † 16. junij 1216, Perugia (Umbrija, Papeška država).
Novo!!: Velika listina svoboščin in Papež Inocenc III. · Poglej več »
Pariški edikt
Podpis Klotarja II.na dokumentu iz leta 625 Klotarjev edikt (latinsko Edictum Chlotarii), bolj znan kot Pariški edikt (francosko L'édit de Paris), je edikt, ki ga je 18. oktobra 614 (ali 615) objavil frankovski kralj Klotar II..
Novo!!: Velika listina svoboščin in Pariški edikt · Poglej več »
Republika
Republika je oblika vladavine v državi, kjer vodja države ni monarh.
Novo!!: Velika listina svoboščin in Republika · Poglej več »
Rochestrski grad
Rochestrski grad so ruševine gradu na obrežju reke Medway v Rochestru v Kentu v Veliki Britaniji.
Novo!!: Velika listina svoboščin in Rochestrski grad · Poglej več »
Salisbury
Salisbury je stolno mesto v Wiltshireu, Anglija in edino mesto v grofiji.
Novo!!: Velika listina svoboščin in Salisbury · Poglej več »
Seznam latinskih izrekov
To je seznam nekaterih latinskih in starorimskih izrekov in rekov, urejenih po abecedi, s slovenskimi prevodi in pomenom.
Novo!!: Velika listina svoboščin in Seznam latinskih izrekov · Poglej več »
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Novo!!: Velika listina svoboščin in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »
Stolnica svetega Patrika, Dublin
Stolnica svetega Patrika (irsko Ard-Eaglais Naomh Pádraig) v Dublinu na Irskem je bila ustanovljena leta 1191 in je narodna stolnica Irske cerkve.
Novo!!: Velika listina svoboščin in Stolnica svetega Patrika, Dublin · Poglej več »
Stolnica v Lincolnu, Anglija
Stolnica v Lincolnu (polno ime Stolnica cerkev Blažene Device Marije v Lincolnu, včasih Marijina stolnica) je stolnica v Lincolnu v Angliji in je sedež škofa Lincolna v Anglikanski cerkvi.
Novo!!: Velika listina svoboščin in Stolnica v Lincolnu, Anglija · Poglej več »
Stolnica v Salisburyju
Stolnica v Salisburyju, uradno znana kot Stolna cerkev Marijinega vnebovzetja, je anglikanska stolnica v Salisbury v Angliji in eden vodilnih primerov zgodnje angleške arhitekture.
Novo!!: Velika listina svoboščin in Stolnica v Salisburyju · Poglej več »
Visoki srednji vek
Evropa leta 1190 Visoki srednji vek ali obdobje visokega srednjega veka je bilo obdobje evropske zgodovine, ki je trajalo od približno 1000 do 1250 n.št.
Novo!!: Velika listina svoboščin in Visoki srednji vek · Poglej več »
Wales
Wales (valižansko Cymru; izgovori /ˈkəmri/) je ena od držav, ki sestavljajo Združeno kraljestvo. Čeprav je izraz ''Kneževina Wales'', valižansko Tywysogaeth Cymru, pogosto uporabljen, ga v Walesu mnogi zavračajo, saj valižanski princ nima nobene vloge pri upravljanju Walesa. Wales obsega 8,5 odstotka vse površine Združenega kraljestva, v njem pa živi le 5 odstotkov vsega prebivalstva. Približno petina Valižanov še obvlada prvotni keltski valižanski ali kimrijski jezik, število govorcev keltščine pa se nenehno zmanjšuje. Valižanska narodna identiteta med keltskimi Briti se je pojavila po rimskem umiku iz Britanije v 5. stoletju in Wales velja za enega od sodobnih keltskih narodov. Smrt Llywelyna ap Gruffydda leta 1282 je zaznamovala konec osvajanja Walesa Edvarda I., čeprav je Owain Glyndŵr na kratko obnovil neodvisnost Walesa v začetku 15. stoletja. Celoten Wales je bil priključen Angliji in vključen v angleški pravni sistem v skladu z zakonodajo Walesa 1535−42. Prepoznavna valižanska politika se je razvila v 19. stoletju. Valižanski liberalizem, ki ga je Lloyd George ponazoril v začetku 20. stoletja, se je razvil z rastjo socializma in laburistične stranke. Valižanski nacionalni občutek je rasel stoletja; stranka Plaid Cymru (Stranka Walesa) je bila ustanovljena leta 1925, društvo za valižanski jezik leta 1962. Po zakonu vlade Walesa je bil 1998 ustanovljen državni zbor Walesa, ki je odgovoren za vrsto zadev na nižji politični ravni. Ob začetku industrijske revolucije je razvoj rudarske in metalurške industrije preoblikoval državo iz kmetijske družbe v industrijski narod. Izkoriščanje območja južnega Walesa zaradi bogatih nahajališč premoga je povzročilo hitro rast prebivalstva. Dve tretjini prebivalstva živi v glavnem mestu v Cardiffu in okoli njega, Swanseaju, Newportu ter bližnjih dolinah. Tradicionalno izkopavanje premoga in težka industrija sta zdaj v zatonu, zato je gospodarstvo Walesa odvisno od javnega sektorja, lahke industrije, storitvenih dejavnosti in turizma. Čeprav Wales natančno izraža svojo politično in družbeno zgodovino s preostalo Veliko Britanijo in velika večina prebivalstva govori angleško, je država ohranila izrazito kulturno identiteto in je uradno dvojezična. Več kot 560.000 govorcev valižanščine živi v Walesu in ta jezik govori večina prebivalstva v delih na severu in zahodu. Od konca 19. stoletja dalje ima Wales podobo "dežele pesmi", deloma zaradi tradicije eisteddfoda, festivala pesmi in literature. Na številnih mednarodnih športnih dogodkih, kot so svetovno prvenstvo, svetovni pokal v ragbiju in igrah Commonwealtha, ima Wales svoja moštva, čeprav na olimpijskih igrah valižanski športniki tekmujejo v imenu Velike Britanije. Ragbijska zveza (Rugby union) je simbol valižanske identitete in izražanja narodne zavesti. Plaid Cymru, waleška narodna stranka, se zavzema za neodvisnost. Drugi Valižani si prizadevajo za ustanovitev waleškega parlamenta, na katerega naj bi prešle izvršilne naloge londonske osrednje oblasti. Toda waleški volivci so na referendumu leta 1979 prav tak predlog zavrnili. V britanskem spodnjem domu, v katerem je skupno 650 poslancev, ima Wales 38 poslancev. Deželo upravlja Valižanski urad (Welsh Office) v glavnem mestu Cardiff, njegov vodja – državni sekretar za Wales – pa je član britanske vlade.
Novo!!: Velika listina svoboščin in Wales · Poglej več »
Wellska stolnica
Wellska stolnica ali Stolna cerkev svetega Andreja je anglikanska stolnica v Wellsu v Somersetu.
Novo!!: Velika listina svoboščin in Wellska stolnica · Poglej več »
Worcestrska stolnica
Worcestrska stolnica, pred angleško reformacijo samostanska cerkev v Worcestru, je anglikanska stolnica v Worcestru, Anglija.
Novo!!: Velika listina svoboščin in Worcestrska stolnica · Poglej več »
Zakon
Zákon je splošni pravni akt z drugo najvišjo veljavo, kar pomeni, da morajo biti vsi ostali pravni akti v skladu z zakonom (vsaj v našem pravnem redu mu je po hierarhiji splošnih pravnih aktov nadrejena ustava, kot najvišji splošni pravni akt).
Novo!!: Velika listina svoboščin in Zakon · Poglej več »
1214
1214 (MCCXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Velika listina svoboščin in 1214 · Poglej več »
1215
1215 (MCCXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Velika listina svoboščin in 1215 · Poglej več »
1217
1217 (MCCXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Velika listina svoboščin in 1217 · Poglej več »
1253
1253 (MCCLIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Velika listina svoboščin in 1253 · Poglej več »
1287
1287 (MCCLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Velika listina svoboščin in 1287 · Poglej več »
1297
1297 (MCCXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Velika listina svoboščin in 1297 · Poglej več »
1311
1311 (MCCCXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Velika listina svoboščin in 1311 · Poglej več »
1357
1357 (MCCCLVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Velika listina svoboščin in 1357 · Poglej več »
15. junij
15.
Novo!!: Velika listina svoboščin in 15. junij · Poglej več »
Preusmerja sem:
Magna Carta, Magna Carta Libertatum, Magna Charta, Magna Charta Libertatum, Magna carta libertatum, Magna charta libertatum.
