Odpri v Google MapsKazalo
257 odnosi: Aargau, Adalgizel, Advokat (fevdalizem), Agilolfingi, Ajstulf, Al Andaluz, Alemani, Alemanija, Alkuin, Alzacija, Andelotski sporazum, Anzegizel, Aosta, Arleško kraljestvo, Avstrazija, Avstrija, Škofija Utrecht (695–1580), Švabska vojvodina, Švica, Žaga, Bovec, Župnija Zreče, Čedad, Babenberžani, Bajan I., Belgijska Galija, Bellinzona, Bitka pri Covadongi, Bitka pri Vézeronceu, Bitka pri Vouilléu, Bonn, Borut (karantanski knez), Braničevci, Brižinski spomeniki, Brje, Ajdovščina, Bruno Veliki, Bruselj, Burgundija, Burgundija (regija), Burgward, Cerkev Marijinega vnebovzetja, Bled, Cerkev sv. Jurija, Reichenau, Cerkev sv. Marije na Kapitolu, Köln, Cerkev svetega Lovrenca, Šentlovrenc pri Šenttomažu, Compiègne, Conciergerie, Danevirke, Dole na Zilji, Dolga ladja, Donji Karin, Dyhrn, ... Razširi indeks (207 več) »
Aargau
Aargau (nemško Kanton Aargau; včasih latinizirano kot Argovia) je eden izmed 26 kantonov, ki tvorijo Švicarsko konfederacijo.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Aargau
Adalgizel
Adalgizel ali Adalgis (latinsko Adalgiselus ducis, vojvoda Adalgizel) je bil frankovski vojvoda in dvorni majordom Avstrazije, * ni znano, † ni znano.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Adalgizel
Advokat (fevdalizem)
V srednjem veku, je bil advokat (latinsko:; nemško:; francosko) uradnik, ki je bil zakonito pooblaščen za opravljanje nekaterih posvetnih odgovornosti velikega fevdalnega gospoda ali za institucijo, kot je škofija ali opatija.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Advokat (fevdalizem)
Agilolfingi
Zavattarijeva freska Teodelinde (okoli 570–628), hčerke Garibalda I. Agilolfingi so bili plemiška rodbina, ki je približno od leta 550 do 788 v imenu merovinških frankovskih kraljev vladala v Vojvodini Bavarski.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Agilolfingi
Ajstulf
Ajstulfov ''folis Ajstulf je bil od leta 744 vojvoda Furlanije, od leta 749 kralj Langobardov in od leta 751 vojvoda Spoleta, * ni znano, Čedad, † 756, Pavia.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Ajstulf
Al Andaluz
Al Andaluz leta 910 Al Andaluz (arabsko الأندلس, DIN al-ʼAndalus, špansko Al-Ándalus, portugalsko Al-Andalus, aragonsko Al-Andalus, katalonsko Al-Àndalus, berbersko Andalus ali Vandalus), znana tudi kot Mavrska Iberija in Islamska Iberija, je bila srednjeveška islamska država, ki je na svojem višku obsegala večino današnje Španije in Portugalske, Andoro in del južne Francije.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Al Andaluz
Alemani
Območje, naseljeno z Alemani, in mesta rimsko-alemanskih bitk od 3. do 6. stoletja Srednja Evropa v poznem 5. stoletju Alemani so bili germanska zveza plemen, ki so živeli okoli zgornje Majne, reke, ki je ena največjih pritokov Rena na ozemlju, ki je danes del Nemčije.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Alemani
Alemanija
Alemanija ali Alamanija je ime za zgodovinsko območje, na katerem so v pozni antiki in zgodnjem srednjem veku živeli Alemani, germanski narod, po katerem je dobila ime.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Alemanija
Alkuin
Alkuin, angleški diakon, teolog in učenjak, * 735, † 19. maj 804.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Alkuin
Alzacija
Alzacija (francosko Alsace, nemško Elsass, alzaško ’s Elsàss ali ’s Elses) je bila do leta 2015 severovzhodna francoska regija ob meji z Nemčijo in Švico.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Alzacija
Andelotski sporazum
Guntram in Hilderik II.; ''Grandes Chroniques de France'' Andelotski sporazum je bil sporazum, ki sta ga 28.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Andelotski sporazum
Anzegizel
Ansegisel, tudi Ansgise, Ansegus ali Anhises, je bil sin škofa Arnulfa in njegove žene Dode, * okoli 610, † po 657, vendar pred 679.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Anzegizel
Aosta
Aosta (francosko: Aoste, arpitansko: Aoûta; latinsko: Augústa Prætṓrĭa Salassṓrum) je glavno mesto italijanske dežele Doline Aoste, ki je dvojezična regija v italijanskih Alpah, in leži 110 km severno-severozahodno od Torina.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Aosta
Arleško kraljestvo
Arleško kraljestvo, Kraljevina Arelat, Kraljevina Burgundija (druga) so nazivi za zgodovinsko državo, ki se je od konca 9.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Arleško kraljestvo
Avstrazija
Zemljevid Evrope 481 - 814 Avstrazija je bil naziv severovzhodnega dela Frankovske države v obdobju merovinških kraljev, za razliko od Nevstrije, ki se je nahajala na severozahodu.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Avstrazija
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Avstrija
Škofija Utrecht (695–1580)
Zgodovinska škofija Utrecht (695–1580) je bila rimskokatoliška škofija in (od 1559) nadškofija v Nizozemskih deželah pred in med protestantsko reformacijo.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Škofija Utrecht (695–1580)
Švabska vojvodina
Švabska vojvodina (nemško: Herzogtum Schwaben) je bila ena od petih plemenskih vojvodin srednjeveškega nemškega kraljestva.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Švabska vojvodina
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Švica
Žaga, Bovec
Mejni prehod za mednarodni promet Učja Slap Boka Spominska polšča Antona Ocvirka Žaga je obmejno razpotegnjeno naselje z mejnim prehodom za mednarodni promet učja v občini Bovec.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Žaga, Bovec
Župnija Zreče
Župnija Zreče je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Slovenske Konjice Bistriško-Konjiškega naddekanata, ki je del nadškofije Maribor.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Župnija Zreče
Čedad
Čedad (italijansko Cividale del Friuli, furlansko Cividât, nemško Östrich), tudi Staro mesto, je mesto v severni Italiji (občina ima 11.500, samo mesto pa okoli 9.000 prebivalcev) ob reki Nadiži, v deželi Furlanija - Julijska krajina.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Čedad
Babenberžani
samostanu Klosterneuburg Leopold III. Sveti, deželni zavetnik Spodnje Avstrije; podoba iz rodbinskega drevesa Babenberžani so bili ena od najvplivnejših dinastij nemškega cesarstva (Vojvodina Bavarska) v visokem srednjem veku.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Babenberžani
Bajan I.
Bajan I. je bil od leta 562 do 602 kagan Avarskega kaganata, * ni znano, † 602.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Bajan I.
Belgijska Galija
Belgijska Galija (latinsko: Gallia Belgica, včasih tudi Belgica Prima, rimska provinca, ki je obsegala sedanjo Nizozemsko južno od Rena, Belgijo, Luksemburg, severovzhodno Francijo (regije Nord, Pikardija in Zgornja Normandija) in zahodno Nemčijo (Porenje brez Moselle). Njeni prebivalci so bili Belgi, mešanica keltskih in germanskih plemen.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Belgijska Galija
Bellinzona
Bellinzona (/ ˌbɛlɪnˈzoʊnə / BEL-in-ZOH-nə, italijansko, Ticinsko-lombardsko, francosko Bellinzone, nemško Bellenz, retoromansko; bliˈtsuːnə) zgodovinsko švicarsko mesto, občina in okraj ter glavno mesto kantona Ticino v Švici.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Bellinzona
Bitka pri Covadongi
Po naglem arabskem osvajanju Iberskega polotoka v letih 711 do 718 so muslimanski voditelji doživeli svoj prvi poraz v boju proti kristjanom leta 722 v bitki pri Covadongi, kjer jih je premagala vojska pod vodstvom vizigotskega plemiča Pelagija (špansko: Don Pelayo, angleško: Pelagius).
Poglej Frankovsko cesarstvo in Bitka pri Covadongi
Bitka pri Vézeronceu
Bitka pri Vézeronceu je bila del invazije frankovskih kraljev Hildeberta I., Klodomerja, Klotarja I. in Teoderika I. na Burgundsko kraljestvo, ki je potekala 25. junija 524 v bližini Vézeronce-Curtine, takratne Veseruntiae v sedanjem departmaju Isère v Franciji.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Bitka pri Vézeronceu
Bitka pri Vouilléu
Bitka pri Vouilléu ali Vougléu (iz latinskega) je bila bitka v severni marki Vizigotskega kraljestva pri Vouilléu, Vienne pri Poitiersu (Galija) spomladi leta 507 med Franki pod poveljstvom kralja Klodvika I. in Vizigoti pod poveljstvom Alarika II..
Poglej Frankovsko cesarstvo in Bitka pri Vouilléu
Bonn
Zvezno mesto Bonn (nemško Bundesstadt Bonn) je mesto na bregovih Rena v nemški deželi Severno Porenje - Vestfalija v Nemčiji.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Bonn
Borut (karantanski knez)
Borut ali Borouth (iz staroslovanskega *borъ, 'boj', 'boriti se'), karantanski knez, * neznano, † 750 Je prvi zgodovinsko izpričani knez slovanske kneževine Karantanije.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Borut (karantanski knez)
Braničevci
Braničevci (srbsko Браничевци, Braničevci) so bili srednjeveško srbsko pleme, ki je v 9.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Braničevci
Brižinski spomeniki
Začetek II. brižinskega spomenika, ki je najdaljši in tudi najbolj znan:"Etjè bi det naš ne səgréšil, tè u weki jèmu bè žíti,..." Brižinski spomeniki so najstarejši znani ohranjeni zapisi v slovenščini in najstarejši latinični zapis v katerem koli slovanskem jeziku.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Brižinski spomeniki
Brje, Ajdovščina
Brje so naselje v Občini Ajdovščina.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Brje, Ajdovščina
Bruno Veliki
Bruno Veliki, nadškof Kölna, vojvoda Lotaringije, * 925, † 11. oktober 965, Reims.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Bruno Veliki
Bruselj
Bruselj (flamsko/), uradno Regija Bruselj-glavno mesto ali Bruseljska regija, je prestolnica Belgije in obenem Evropske unije.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Bruselj
Burgundija
Grb Burgundskega vojvodstva - kasnejše province Burgundije Burgundija znotraj Francije v 12. stoletju, zemljevid William R. Shepherda. Burgundija (francosko Bourgogne, nemško Burgund) je zgodovinsko francosko ozemlje, naseljeno zapovrstjo z Galci, Rimljani, različnimi germanskimi ljudstvi, od katerih so bili najpomembnejši Franki in Burgundi; slednji so dali ozemlju tudi ime.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Burgundija
Burgundija (regija)
Burgundija (francosko Bourgogne) je bila do leta 2015 francoska regija.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Burgundija (regija)
Burgward
Burgward ali kostel je bila oblika naselij na severovzhodnih obrobjih Nemškega kraljestva sredi 10.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Burgward
Cerkev Marijinega vnebovzetja, Bled
Cerkev Marijinega vnebovzetja na Bledu, imenovana tudi Cerkev naše ljube Gospe, Marija na jezeru, Marija na Otoku in Cerkev Marije Kraljice na Blejskem otoku, je podružnična cerkev Župnije Bled.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Cerkev Marijinega vnebovzetja, Bled
Cerkev sv. Jurija, Reichenau
Cerkev sv.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Cerkev sv. Jurija, Reichenau
Cerkev sv. Marije na Kapitolu, Köln
vzhodni del cerkve sv. Marije na Kapitolu, pogled s severovzhoda križišče ladij in vzhodna apsida, zadaj ambulatorij Cerkev sv.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Cerkev sv. Marije na Kapitolu, Köln
Cerkev svetega Lovrenca, Šentlovrenc pri Šenttomažu
Šentlovenc z obzidjem ''Slovo sv. Lovrenca'', naslikal Jakob Brollo s slovenskim napisom Podružnična cerkev Šentlovrenc pri Šenttomažu nad Celovcem (nem.: St. Lorenzen) spada pod faro Šenttomaž pri Čilberku / nad Celovcem oz.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Cerkev svetega Lovrenca, Šentlovrenc pri Šenttomažu
Compiègne
Compiègne je mesto in občina v severni francoski regiji Pikardiji, podprefektura departmaja Oise.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Compiègne
Conciergerie
Conciergerie (francoska izgovorjava) je nekdanja stavba sodišča in zapor v Parizu v Franciji, ki stoji zahodno od Île de la Cité, pod Sodna palača (Palais de Justice).
Poglej Frankovsko cesarstvo in Conciergerie
Danevirke
Danevirke (sodobno dansko črkovanje Dannevirke; v stari norveščini Danavirki, v nemščini Danewerk, dobesedno pomeni »zemeljsko delo Dancev«) je sistem danskih utrdb v Schleswig-Holsteinu v Nemčiji.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Danevirke
Dole na Zilji
Farna cerkev Sv. Danijela Zilja, levo na sliki je Reißkofel Dole na Zilji nemško Dellach) je občina v Gornji Ziljski dolini v okraju Šmohor na avstrijskem Koroškem.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Dole na Zilji
Dolga ladja
Dolge ladje so bile vrsta specializiranih skandinavskih vojnih ladij, ki imajo dolgo zgodovino v Skandinaviji, njihov obstoj pa je arheološko dokazan in dokumentiran vsaj v 4.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Dolga ladja
Donji Karin
Donji Karin je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod mesto Benkovac Zadrske županije.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Donji Karin
Dyhrn
Grb grofov Dyhrnov; 2. polovica 18. stoletja Dyhrn je nemška plemiška družina s koreninami v nekdanji mejni grofiji Meißen v današnji zvezni deželi Saški.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Dyhrn
Einhard
Einhard Einhard (latinsko Einhardus) je bil frankovski učenjak in dvorjan, * okoli 775, † 14. marec 840, Seligenstadt.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Einhard
Erhinoald
Erhinoald ali Erkinoald (francosko Erchenout) je leta 641 nasledil nevstrijskega majordoma Ega in leta 642 burgundskega majordoma Flaohada in bil do svoje smrti majordom obeh kraljestev, * ni znano, † 658.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Erhinoald
Feliks Akvitanski
Frankovska kraljestva; Haribertova Akvitanija je pobarvana zeleno Feliks Akvitanski je bil v 660.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Feliks Akvitanski
Fevdalizem
Fevdalízem (iz besede fevd) predstavlja množico institucij, ki formirajo in urejajo različne obveznosti med enim svobodnim človekom, imenovanim "vazal" in drugim svobodnim človekom, imenovanim "gospod".
Poglej Frankovsko cesarstvo in Fevdalizem
Filip Žički
Filip Žički je bil menih oz.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Filip Žički
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Francija
Francoski frank
Francoski frank je nekdanja francoska denarna enota, z uradno ISO oznako FRF.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Francoski frank
Francosko kraljestvo
Francosko kraljestvo ali Kraljevina Francija (Gallia regnum; Kingdom of France; Royaume de France; Königreich Frankreich) je bilo v srednjem in novem veku absolutistična monarhija.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Francosko kraljestvo
Franki
Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Franki
Frankovska
Frankovska (nemško Franken ali Frankenland) je regija v Nemčiji s svojo kulturo in svojim jezikom, ki je podoben narečju v Vzhodni Frankovski, frankovščini.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Frankovska
Frankovski jezik
Frankovski jezik (rekonstruiran endonim: *), znan tudi kot starofrankovščina ali starofrankščina, je bil zahodnogermanski jezik, ki so ga govorili Franki od 5.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Frankovski jezik
Fredegarjeva kronika
Stran iz rokopisa ''Fredegarjeve kronike'', Francoska narodna knjižnica, Pariz Fredegarjeva kronika je kronika, ki opisuje dogodke v frankovski Galiji od leta 584 po okoli 641.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Fredegarjeva kronika
Fruška gora
Frúška gôra je vzpetina v Sremu.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Fruška gora
Gaskonja
Zastava Gaskonje Zelena pokrajina Gaskonje Zemljevid zgodovinskega in kulturnega ozemlja Gaskonje. Gaskonja (francosko Gascogne,; okcitansko/gaskonjsko Gasconha,; baskovsko Gaskoinia) je zgodovinska pokrajina v jugozahodni Franciji, pred francosko revolucijo ena od njenih provinc.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Gaskonja
Grad Valkhof
Valkhof s severovzhoda, oljna slika Lieva Verschuierja, 1670 Jana van Goyena, 1646 Valkhof (imenovan tudi Valkhofburg) je bila srednjeveška kraljeva palača v Nijmegenu na Nizozemskem.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Grad Valkhof
Gradovi Bellinzone
Gradovi Bellinzone so skupina utrdb, ki stojijo okoli mesta Bellinzona, glavnega mesta švicarskega kantona Ticino.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Gradovi Bellinzone
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Grčija
Grofija Bentheim
Grofija Bentheim (Grafschaft Bentheim, nizkonemško Benthem) je bila dežela Svetega rimskega cesarstva, ki se nahaja v jugozahodnem kotu današnje Spodnje Saške v Nemčiji.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Grofija Bentheim
Grofija Flandrija
Grofija Flandrija (nizozemsko Graafschap Vlaanderen, francosko Comté de Flandre) je bila zgodovinska grofija na Nizozemskem.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Grofija Flandrija
Grofija Holandija
Grofija Holandija je bila država Svetega rimskega cesarstva in od leta 1433 del burgundske Nizozemske, od leta 1482 del habsburške Nizozemske in od 1581 dalje vodilna provinca Nizozemske republike, katere del je ostala do batavske revolucije.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Grofija Holandija
Groningen (provinca)
Category:Articles with short description Category:Short description is different from Wikidata Category:Pages using infobox settlement with bad settlement type Groningen (Gronings) je najbolj severovzhodna provinca Nizozemske.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Groningen (provinca)
Haribert I.
Haribert I. (francosko Caribert, latinsko) je bil drugi najstarajši sin frankovskega kralja Klotarja I. in Ingunde in kralj Pariza, ki je vladal od leta 561 do 567, * okoli 517, † december 567.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Haribert I.
Henrik II. Sveti
Henrik, vzhodnofrankovski (nemški) kralj (kot II.), cesar Svetega rimskega cesarstva, bavarski vojvoda (kot IV.), italijanski kralj, Sveti, * 6. maj 973, Abbach, † 13. julij 1024, Grona pri Göttingenu.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Henrik II. Sveti
Hildebert I.
Kip Hildeberta I. iz opatije St. Germain-des-Prés, 13. stoletje, (Muzej Louvre) Hildebert I. je bil frankovski kralj iz Merovinške dinastije, tretji ali četrti sin Klodvika I., ki je nasledil Frankovsko kraljestvo po očetovi smrti leta 511, * okoli 496, † 13. december 558.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Hildebert I.
Hildebert II.
Hildebert II. je bil merovinški kralj Avstrazije, v katero je takrat spadala tudi Provansa, ki je vladal od leta 575 do svoje smrti, * 4. april 570, † marec 595.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Hildebert II.
Hugbert Bavarski
Hugbert ali Hukbert Agilolfinški je bil od leta 724 do 736 vojvoda Bavarske, * ni znano, † 736.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Hugbert Bavarski
Illkirch-Graffenstaden
Illkirch-Graffenstaden (alzaško Schílige) je južno predmestje Strasbourga in občina v severovzhodnem francoskem departmaju Bas-Rhin regije Alzacije.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Illkirch-Graffenstaden
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Italija
Južna Holandija
Južna Holandija je pokrajina na Nizozemskem z več kot 3,7 milijona prebivalcev (podatek za oktober 2021) in z gostoto prebivalstva približno 1.473 prebivalcev na km2, zaradi česar je najbolj poseljena pokrajina v državi in eno najbolj gosto poseljenih območij na svetu.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Južna Holandija
Kanton Bern
Kanton Bern ali Berne (nemško Kanton Bern, francosko canton de Berne) je eden izmed 26 kantonov, ki tvorijo Švicarsko konfederacijo.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Kanton Bern
Karantanija
Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko *Korǫtanъ) je bila slovanska plemenska kneževina oziroma vojvodina v Vzhodnih Alpah.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Karantanija
Karel Martel
Karel Martel (lat. Carolus Martellus; francosko Charles Martel), frankovski majordom, * 23. avgust 686, Herstal, sedanja Belgija, † 22. oktober 741, Quierzy, Francija.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Karel Martel
Karel Mlajši
Karel Mlajši ali Karel Ingelheimski (francosko Charles le Jeune, nemško Karl der Jüngere) je drugi sin Karla Velikega in prvi z njegovo drugo ženo Hildegardo Vinzgouvsko, * 772/773, † 30. november 811, Bavarska.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Karel Mlajši
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Karel Veliki
Karlman
Karlman je ime več članov frankovske vladajoče rodbine.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Karlman
Karlman I.
Sarkofag, v katerem je pokopan Karlman I. Karlman I., frankovski kralj, * 751, † 4. december 771, Samoussy, Aisne, Francija.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Karlman I.
Karolinška minuskula
Stran iz rokopisa ''Muspilli'' iz leta 830. Na dnu je dodana stara bavarska pesem iz leta 870 9. stoletja Karolínška minúskula je pisava razvita kot pisni standard v Evropi tako, da bi bila latinica razpoznavna v več različnih območjih.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Karolinška minuskula
Karolinška umetnost
Karolinška umetnost izvira iz Frankovskega cesarstva v obdobju približno 120 let, od približno leta 780 do 900 - v času vladavine Karla Velikega in njegovih neposrednih dedičev - popularno znana kot karolinška renesansa.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Karolinška umetnost
Karolingi
Karolingi so zelo vplivali na razširitev frankovske oblasti Karolingi so bili frankovska plemiška in vladarska rodbina, ki je utemeljila Karolinško cesarstvo.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Karolingi
Katalonija
Katalonija (v katalonščini Catalunya, v španščini Cataluña, v okcitanščini (aranščini) Catalonha) je pokrajina (regija), ki leži na skrajnem severovzhodu Pirenejskega polotoka.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Katalonija
Katoliška cerkev na Nizozemskem
Katedrala sv. Katarine v Utrechtu Katoliška cerkev na Nizozemskem je del svetovne Rimskokatoliške cerkve pod duhovnim vodstvom papeža v Rimu.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Katoliška cerkev na Nizozemskem
Köln
Köln (kölnsko Kölle, slovenski poskus, ki pa ni obstal, tudi Kelmorajn) je največje mesto v nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija in četrto največje mesto v Nemčiji (po Berlinu, Hamburgu in Münchnu).
Poglej Frankovsko cesarstvo in Köln
Kempten
Kempten (nemško:, švabsko nemško Kempte) je največje mesto Allgäua na Švabskem, na Bavarskem v Nemčiji.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Kempten
Kennemerland
Sipine Kennemerlanda, kakršne so bile, odkar so tam živeli Kennemerji. Kennemerland je regija v nizozemski provinci Severna Holandija, ki meji na Zahodno Frizijo na severu, Waterland in Amstelland na vzhodu, Bollenstreek na jugu in Severno morje na zahodu.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Kennemerland
Klodomer
Klodomer ali Klodomir je bil drugi od štirih sinov frankovskega kralja Klodvika I., * okoli 495, † 524.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Klodomer
Klodvik I.
Klodvik I. (latinsko, rekonstruirano frankovsko *Hlodowig, francosko Clovis Ier) je bil prvi frankovski kralj, ki je pod enim vladarjem združil vsa frankovska plemena, prenesel oblast s skupine plemenskih poglavarjev na enega samega kralja in zagotovil, da je kraljevski položaj prešel na njegove potomce.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Klodvik I.
Klosterneuburg
Klosterneuburg je mesto s 26.466 prebivalci (1. januar 2015) v Spodnji Avstriji v okrožju Dunaj okolica (Wien-Umgebung) in je upravni sedež.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Klosterneuburg
Klotar I.
Klotar I. (francosko Clotaire Ier, nemško Chlothar I) je bil frankovski kralj, ki je celemu Frankovskemu kraljestvu vladal od leta 558 do 561, * 497, † 29. november 561, Compiègne.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Klotar I.
Klotar II.
Klotar II., včasih tudi Kotar Veliki ali Klotar Mlajši, je bil kralj Nevstrije (584-613) in kralj Frankov (613-629), * 584, † 18. oktober 629.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Klotar II.
Konstanški Münster
Konstanški Münster ali Münster Naše ljube Gospe je bila do 13.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Konstanški Münster
Konstantin VI.
Konstantin VI. (grško: Κωνσταντίνος Ϛ΄), cesar Bizantinskega cesarstva od leta 780 do 797, * 771, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo, † 797, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Konstantin VI.
Koroška (vojvodina)
Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Koroška (vojvodina)
Kraljevina Navarra
Kraljevina Navarra (bas. Nafarroako Erresuma, špa. Reino de Navarra, fra. Royaume de Navare, lat. Regnum Navarrae) je bila ena izmed kraljevin srednjeveške Evrope na področju severnega in južnega pobočja zahodnih Pirenejev.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Kraljevina Navarra
Kranjska
Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Kranjska
Languedoc
Languedoc (/ ˌlɒ̃ɡ (ə) ˈdɒk /, francosko; okcitansko Lengadòc)) je zgodovinska francoska provinca. Obsegala je večino območja Oksitanije, Ardèche in dele Haute-Loire, zdaj del sodobne regije Oksitanija, na jugu Francije. Njeno glavno mesto je bil Toulouse. Imela je površino približno 42.700 kvadratnih kilometrov.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Languedoc
Lantfrid
Lantfrid, tudi Ladtfrid ali Lanfred (latinsko Lantfridus ali Lanfredus) je bil od leta 709 do smrti vojvoda Alemanov pod frankovsko suverenostjo, * ni znano, † 730.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Lantfrid
Laon
Laon je mesto in občina v severni francoski regiji Pikardiji, prefektura departmaja Aisne.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Laon
Lorški letopisi
Lorški letopisi (latinsko Annales laureshamenses, nemško Lorscher Annalen) so sklop Reichsannalen, letopisov Frankovskega cesarstva, ki vsebujejo kratek predgovor in zapise za leta 703 do 803.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Lorški letopisi
Ludvik Nemški
Ludvik Nemški, znan tudi kot Ludvik II., je bil kralj Bavarske, * okoli 810, † 28. avgust 876, Frankfurt.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Ludvik Nemški
Ludvik Pobožni
Ludvik Pobožni (znan tudi kot Ludvik I., Ludvik Pravični in Ludvik Dobrodušni), je bil kralj Akvitanije (781-814) in kralj in cesar Frankov (814-840), * 778, Chasseneuil-du-Poitou pri Poitiersu, † 20. junij 840, Ingelheim.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Ludvik Pobožni
Luksemburg
Véliko vójvodstvo Lúksemburg (kratko Lúksemburg) je manjša celinska država v Zahodni Evropi.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Luksemburg
Maastricht
Maastricht (limburško narečje Mesjtreech, mastrihtsko narečje Mestreech, francosko Maastricht) je mesto in občina v jugovzhodni Nizozemski z nekaj več kot 120.000 prebivalci.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Maastricht
Mačva
Mačva (srbsko Мачва, Mačva, madžarsko Macsó ali Macsóság, zgodovinsko Sirmia ulterior, Spodnji Srem) je geografska in zgodovinska regija v severozahodni osrednji Srbiji južno od Save.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Mačva
Madžari
Madžari, 21 stoletje Madžari (madžarsko Magyarok), znani tudi kot Ogri, so narod, katerega pripadniki živijo večinoma na Madžarskem.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Madžari
Mainz
Mainz, glavno mesto nemške zvezne dežele Porenje - Pfalška in ima dobrih 200.000 prebivalcev.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Mainz
Majordom
Majordom je bil zgodnjesrednjeveški naziv in funkcija, ki je pomenila upravnika dvora, posebno v frankovskih kraljestvih 7. in 8. stoletja.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Majordom
Mantova
Mantova (italijansko Mantova; emilijansko in latinsko Mantua) je mesto in občina v Lombardiji v Italiji z okoli 50.000 prebivalci in glavno mesto pokrajine istega imena.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Mantova
Mejna grofija Avstrija
Mejna grofija Avstrija je bila srednjeveška mejna marka ali krajina, okoli reke Donave, med njenim pritokom reko Anižo in Dunajskim gozdom, v okviru sedanjega območja sodobne Avstrijske dežele Zgornja Avstrija in Spodnja Avstrija.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Mejna grofija Avstrija
Mejna grofija Istra
Mejna grofija Istra (ali Istrska marka) je nastala kot karolinška mejna marka, ki je obsegala območje Istrskega polotoka in okoliških območij, ki jih je osvojil Pipin Langobardski, sin Karla Velikega leta 789.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Mejna grofija Istra
Mejni grof
Mejni grof je bil izvorno srednjeveški naslov vojaških poveljnikov zadolženih za vzdrževanje obrambe določene mejne pokrajine Svetega rimskega cesarstva ali določene kraljevine.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Mejni grof
Miliduh
Miliduh je bil vojvoda Sorbov/Srbov, ki je vodil Slovane v vstaji proti frankovski vladavini Karla Velikega, * ni znano, † 806.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Miliduh
Mješko I.
Mješko I. (poljsko Mieszko I), knez oziroma vojvoda na Poljskem, * ~ 930, † 25. maj 992.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Mješko I.
Mojmir I. Moravski
Mojmir I. (češko in slovaško Mojmír I., latinsko Moimarus) je bil prvi znani vladar/knez, ki je vladal od 820.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Mojmir I. Moravski
Mozanska umetnost
Westwerk opatijske cerkve sv. Gertrude, Nivelles Maastricht, bazilika Ljube gospe, vzhodni kor z romanskimi kapiteli Krstilnik v sv.Bartolomeju v Lüttichu, Reiner von Huy Mozanska umetnost (francosko art Mosan, nemško Maasländische Kunst) je regionalna umetnost in arhitekturni slog v porečju reke Meuse v Belgiji, na Nizozemskem in v Nemčiji, ključno področje je stara škofija Liège.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Mozanska umetnost
Mračno stoletje
Mračno stoletje imenujejo zgodovinarji obdobje v zgodovini papeštva, ki je s svojimi neprimernimi postopki papežev in vladarjev tej dobi vtisnilo svoj pečat.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Mračno stoletje
Nevstrija
Nevstrija ali Nevstrazija (kar pomeni "nova ozemlja" v nasprotju z Avstrazija) je bila zahodni del kraljestva Frankov, ki je bila ustanovljena leta 511 po razdelitvi Merovinškega kraljestva Klodvika I. na njegove štiri sinove, po njegovi smrti.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Nevstrija
Nijmegen
Nijmegen (v lokalnem dialektu Nimwèège, nemško: Nimwegen, latinsko: Noviomagus, francoščina: Nimègue, španščina in italijanščina: Nimega) je mesto in občina na Nizozemskem v provinci Gelderland, blizu meje z Nemčijo.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Nijmegen
Oče naš
Oče naš, tudi Očenaš in Gospodova molitev (latinsko Pater noster) je najpomembnejša krščanska molitev.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Oče naš
Občina Radovljica
Občina Radovljica je ena od občin v Republiki Sloveniji z 19.000 prebivalci in središčem v Radovljici.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Občina Radovljica
Omurtag
Omurtag ali Omortag (bolgarsko: Омуртаг, Omurtag), poznan tudi kot "Graditelj", bolgarski vladar od leta 814 do 831, * ni znano, † 831.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Omurtag
Papež Agapit II.
Agapit II. (Agapetus Secundus), italijanski rimskokatoliški kardinal in papež; * 9. stoletje Rim (Papeška država, Frankovsko cesarstvo, † 8. november 955 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija) Papež je bil od 10. maja 946 do svoje smrti 8. novembra 955.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Papež Agapit II.
Papež Anastazij III.
Anastazij III. (Papa Anastasius Tertius), italijanski rimskokatoliški škof in papež; * 9. stoletje Rim, (Lacij, Papeška država, Frankovsko cesarstvo danes: Italija), † junij 913 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija) Papež je bil od aprila 911 do junija 913.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Papež Anastazij III.
Papež Štefan III.
Štefan III.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Papež Štefan III.
Papež Štefan IV.
Štefan IV., imenovan tudi Štefan V., papež, * okrog 770 Rim (Papeška država, Frankovsko kraljestvo), † 24. januar 817 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Frankovsko cesarstvo in Papež Štefan IV.
Papež Štefan V.
Štefan V. (imenovan včasih tudi Štefan VI. Papa Stephanus Quintus), italijanski rimskokatoliški škof, * datum rojstva neznan, Rim, (Lacij, Papeška država, Frankovsko cesarstvo danes: Italija), † 14. september 891 Rim (Papeška država, Frankovsko cesarstvo, danes: Italija) Papež je bil od 15.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Papež Štefan V.
Papež Štefan VI.
Štefan VI. (včasih tudi Štefan VII., Papa Stephanus Sextus), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in papež; * 850, Rim, Lacij, Papeška država, Frankovsko cesarstvo (danes Italija), † 14. avgust 897, Rim.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Papež Štefan VI.
Papež Štefan VII.
Štefan VII. (Stephanus Septimus), imenovan tudi Štefan VIII. italijanski rimskokatoliški škof, kardinal in papež; * 9. stoletje Rim (Papeška država, Frankovsko cesarstvo, † 15. marec 931 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija) Papež je bil od decembra 928 do 15.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Papež Štefan VII.
Papež Štefan VIII.
Štefan VIII. (Stephanus Octavus), včasih imenovan tudi Štefan IX., je bil italijanski rimskokatoliški kardinal in papež; * 9. stoletje Rim (Papeška država, Frankovsko cesarstvo, † oktober 942 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija) Papež je bil od 14.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Papež Štefan VIII.
Papež Benedikt III.
Benedikt III., papež Rimskokatoliške cerkve; * okrog 810 Rim (Papeška država, Frankovsko kraljestvo); † 17. april 858 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Frankovsko cesarstvo in Papež Benedikt III.
Papež Benedikt IV.
Benedikt IV. (Papa Benedictus Quartus), italijanski rimskokatoliški kardinal in papež; * 9. stoletje Rim, (Lacij, Papeška država, Frankovsko cesarstvo danes: Italija), † julij 903 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija) Papež je bil od 1.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Papež Benedikt IV.
Papež Benedikt V.
Benedikt V. (Benedictus Quintus), italijanski rimskokatoliški škof in papež; * konec 9. stoletja ali začetek 10. stoletja Rim (Papeška država, Frankovsko cesarstvo), † 4. julij 966 Hamburg (Sveto rimsko cesarstvo, danes: Nemčija) Bil je papež od svoje izvolitve 22.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Papež Benedikt V.
Papež Benedikt VI.
Papež Benedikt VI. (Papa Benedictus Sextus), rimski katoliški menih, Rimljan germanskega oziroma nemškega porekla, škof in papež; * 10. stoletje Rim (Papeška država, Vzhodno Frankovsko kraljestvo), † 8. julij 974 Rim (Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija) Bil je papež od svoje izvolitve septembra 972 do smrti 8.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Papež Benedikt VI.
Papež Benedikt VII.
Papež Benedikt VII. (Papa Benedictus Septimus), katoliški Rimljan italijanskega porekla, škof in papež; * 10. stoletje Rim (Papeška država, Vzhodno Frankovsko kraljestvo), † 10. julij 983 Rim (Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija) Bil je papež od svoje izvolitve septembra 974 do smrti 10.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Papež Benedikt VII.
Papež Bonifacij VI.
Bonifacij VI. (Papa Bonifacius Sextus), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in papež; * 13. december 805 Rim, Lacij, Papeška država, Frankovsko cesarstvo (danes Italija), † 24. april 896, Rim.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Papež Bonifacij VI.
Papež Evgen II.
Evgen II., papež Rimskokatoliške cerkve; * okrog 780 Rim (Papeška država, Frankovsko kraljestvo); † 27. avgust 827 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Frankovsko cesarstvo in Papež Evgen II.
Papež Formoz
Formoz (Papa Formosus), italijanski rimskokatoliški škof, kardinal in papež; * okrog 816 Rim, (Lacij, Papeška država, Frankovsko cesarstvo danes: Italija), † 14. april 896 Rim (Papeška država, Frankovsko cesarstvo, danes: Italija) Papež je bil od 19.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Papež Formoz
Papež Gregor IV.
Gregor IV., papež Rimskokatoliške cerkve; * okrog 790 Rim (Papeška država, Frankovsko kraljestvo); † 25. januar 844 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Frankovsko cesarstvo in Papež Gregor IV.
Papež Hadrijan I.
Hadrijan I., je bil papež Rimskokatoliške cerkve; * 700, Rim (Bizantinsko cesarstvo); † 25. december 795, Rim (Papeška država; Frankovsko kraljestvo).
Poglej Frankovsko cesarstvo in Papež Hadrijan I.
Papež Hadrijan II.
Hadrijan II., papež Rimskokatoliške cerkve; * 792 Rim (Papeška država, Frankovsko kraljestvo); † 13. december 872 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Frankovsko cesarstvo in Papež Hadrijan II.
Papež Hadrijan III.
Hadrijan III. (Papa Hadrianus Tertius, sanctus, italijanski rimskokatoliški škof, * datum rojstva neznan, Rim, (Lacij, Papeška država, Frankovsko cesarstvo danes: Italija), † 8. julij (ali september) 885 Spilamberto (Modena, Frankovsko cesarstvo, danes: Italija) Papež je bil od 17.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Papež Hadrijan III.
Papež Janez IX.
Janez IX. (Papa Johannes Nonus), italijanski rimskokatoliški kardinal in papež; * okrog 840 Tivoli, (Lacij, Papeška država, Frankovsko cesarstvo danes: Italija), † 5. januar 900 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija) Papež je bil od decembra 897 do 5.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Papež Janez IX.
Papež Janez X.
Janez X. (Papa Joannes X.), italijanski rimskokatoliški škof in papež; * okrog 860 Borgo Tossignano (Emilija-Romanja, Papeška država, Frankovsko cesarstvo danes: Italija), † maj 928 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija) Papež je bil od marca 914 do maja 928.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Papež Janez X.
Papež Janez XI.
Janez XI. (Joannes Decimus Primus), rojen kot Janez; italijanski rimskokatoliški škof, kardinal in papež; * 910 Rim (Papeška država, Frankovsko cesarstvo, † december 935 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija) Papež je bil od marca 931 do decembra 935.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Papež Janez XI.
Papež Janez XII.
Janez XII. (Joannes Duodecimus), italijanski rimskokatoliški kardinal in papež; * 937 Rim (Papeška država, Frankovsko cesarstvo, † 14. maj 964 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija) Papež je bil od 16. novembra 955 do 6. novembra 963, ko je bil na Otonov pritisk odstavljen; po njegovem in v skladu z veljavnimi kanonskimi predpisi pa je vladal vse do smrti, 14.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Papež Janez XII.
Papež Janez XIII.
Papež Janez XIII. (Papa Joannes XIII), rimski oziroma (italijanski) katoliški škof in papež; * med 930 in 935 Rim (Papeška država, Vzhodno Frankovsko kraljestvo), † 6. september 972 Rim (Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija) Bil je papež od svoje izvolitve septembra 965 do smrti 6.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Papež Janez XIII.
Papež Janez XIV.
Papež Janez XIV. (Papa Joannes Decimus Quartus), katoliški Rimljan italijanskega porekla, škof in papež; * 10. stoletje Pavia (Italijansko kraljestvo, Vzhodno Frankovsko kraljestvo), † 20. avgust 984 Rim (Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija) Bil je papež od svoje izvolitve novembra 983 do smrti 20.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Papež Janez XIV.
Papež Janez XV.
Papež Janez XV. (Papa Joannes Quintus Decimus), katoliški Rimljan italijanskega porekla, škof in papež; * 10. stoletje Rim (Papeška država, Vzhodno Frankovsko kraljestvo), † 1. april 996 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija) Bil je papež od svoje izvolitve avgusta 985 do smrti 1.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Papež Janez XV.
Papež Lando
Lando (Papa Landus ali Lando, tudi Landus ali Landone), italijanski rimskokatoliški škof in papež langobardskega porekla; * 9. stoletje Sabina, (Lacij, Papeška država, Frankovsko cesarstvo danes: Italija), † februar 914 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija) Papež je bil od julija 913 do februarja 914.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Papež Lando
Papež Leon III.
Leon III., papež Rimskokatoliške cerkve in svetnik; * okrog 750 Rim (Papeška država, Frankovsko kraljestvo); † 12. junij 816 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Frankovsko cesarstvo in Papež Leon III.
Papež Leon IV.
Leon IV., papež in svetnik Rimskokatoliške cerkve; * okrog 790 Rim (Papeška država, Frankovsko kraljestvo); † 17. julij 855 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Frankovsko cesarstvo in Papež Leon IV.
Papež Leon V.
Leon V. (Papa Leo Quintus), italijanski rimskokatoliški duhovnik, kardinal in papež; * 9. stoletje Ardea, (Lacij, Papeška država, Frankovsko cesarstvo danes: Italija), † februar 904 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija) Papež je bil od julija do septembra 903.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Papež Leon V.
Papež Leon VI.
Leon VI. (Papa Leo Sextus), italijanski rimskokatoliški škof, kardinal in papež; * 9. stoletje Rim (Papeška država, Frankovsko cesarstvo, † december 928 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija) Papež je bil od maja do decembra 928.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Papež Leon VI.
Papež Leon VII.
Leon VII. (Leo Septimus), italijanski rimskokatoliški benediktinec, kardinal in papež; * 9. stoletje Rim (Papeška država, Frankovsko cesarstvo, † 13. julij 939 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija) Papež je bil od 3. januarja 936 do svoje smrti 13.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Papež Leon VII.
Papež Leon VIII.
Leon VIII. (Leo Octavus), italijanski rimskokatoliški škof in papež; * 10. stoletje Rim (Papeška država, Frankovsko cesarstvo, † 1. marec 965 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija) Od svoje izvolitve, 4. decembra 963, do smrti Janeza XII. 14.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Papež Leon VIII.
Papež Marin II.
Marin II. (Marinus Secundus), imenovan tudi Martin III., italijanski rimskokatoliški kardinal in papež; * 9. stoletje Rim (Papeška država, Frankovsko cesarstvo, † 1. maj 946 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija) Papež je bil od 30. oktobra 942 do svoje smrti 1.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Papež Marin II.
Papež Nikolaj I.
Nikolaj I., tudi Nikolaj Veliki, papež Rimskokatoliške cerkve in svetnik; * okrog 810 Rim (Papeška država, Frankovsko kraljestvo); † 13. november 867 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Frankovsko cesarstvo in Papež Nikolaj I.
Papež Pashal I.
Pashal I., papež Rimskokatoliške cerkve in svetnik; * okrog 775 Rim (Papeška država, Frankovsko kraljestvo); † 11. februar 824 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Frankovsko cesarstvo in Papež Pashal I.
Papež Pavel I.
Pavel I., papež Rimskokatoliške cerkve in svetnik; * 700 Rim (Bizantinsko cesarstvo); † 28. junij 767, Rim (Papeška država; Frankovsko kraljestvo).
Poglej Frankovsko cesarstvo in Papež Pavel I.
Papež Roman
Roman (včasih tudi Roman I.Papa Romanus), italijanski rimskokatoliški kardinal in papež; * pred 850 Rim, (Lacij, Papeška država, Frankovsko cesarstvo danes: Italija), † 897 ali pozneje Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija) Papež je bil od avgusta do novembra 897.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Papež Roman
Papež Sergij II.
Sergij II., papež Rimskokatoliške cerkve; * okrog 790 Rim (Papeška država, Frankovsko kraljestvo); † 27. januar 847 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Frankovsko cesarstvo in Papež Sergij II.
Papež Sergij III.
Sergij III. (Papa Sergius Tertius), italijanski rimskokatoliški škof in papež; * okrog 860 Rim, (Lacij, Papeška država, Frankovsko cesarstvo danes: Italija), † 14. april 911 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija) Papež je bil od 29.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Papež Sergij III.
Papež Teodor II.
Teodor II. (Papa Theodorus Secundus; Πάπας Θεόδωρος Β΄.), grški rimskokatoliški kardinal in papež; * okrog 840 Rim, (Lacij, Papeška država, Frankovsko cesarstvo danes: Italija), † 20. december 897 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija) Papež je bil od 1.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Papež Teodor II.
Papež Valentin
Valentin, papež Rimskokatoliške cerkve; * okrog 780 Rim (Papeška država, Frankovsko kraljestvo); † 10. oktober 827 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Frankovsko cesarstvo in Papež Valentin
Pariški edikt
Podpis Klotarja II.na dokumentu iz leta 625 Klotarjev edikt (latinsko Edictum Chlotarii), bolj znan kot Pariški edikt (francosko L'édit de Paris), je edikt, ki ga je 18. oktobra 614 (ali 615) objavil frankovski kralj Klotar II..
Poglej Frankovsko cesarstvo in Pariški edikt
Parma
Parma (emilijansko Pärma) je mesto skoraj 200.000 prebivalci v severni italijanski deželi Emiliji - Romanji, ki slovi po pršutu, siru, arhitekturi, glasbi in okolici. Je sedež univerze, ki je ena najstarejših na svetu. Mesto istoimenska reka deli na dva dela. Okrožje na drugi strani reke se imenuje Oltretorrente.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Parma
Přemyslidi
Přemysloviči ali Přemyslidi je bila češka kraljevska rodbina, ki je vladala v Vojvodini Češki in pozneje v Kraljevini Češki ter v Moravski mejni grofiji (9. stoletje - 1306), pa tudi v nekaterih delih Poljske, vključno s Šlezijo, Ogrske in Avstrije.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Přemyslidi
Piano nobile
Versajska palača, vrtna fasada s klasičnim piano nobile Izraz Piano nobile (italijansko 'plemenito nadstropje') je sinonim za Bel étage (francosko 'lepo nadstropje').
Poglej Frankovsko cesarstvo in Piano nobile
Pikardija
Zgodovinska provinca Pikardija (francosko Picardie) se je raztezala severno od Noyona do Calaisa, preko celotnega departmaja Somme in severno departmaja Aisne.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Pikardija
Pipin II. Akvitanski
Pipin II. ali Pipin Mlajši (francosko Pépin II d'Aquitaine) je bil frankovski kralj Akvitanije iz Karolinške dinastije, * 823, † po 864, Senlis.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Pipin II. Akvitanski
Pipin Langobardski
Pipin, kralj Italije (781-810), * 777, † 8. julij 810, Milano.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Pipin Langobardski
Plemenska vojvodina Saška
Plemenska vojvodina Saška okrog leta 1000. Plemenska vojvodina Saška, imenovana tudi Stara Saška, je bila srednjeveška vojvodina, ki je bila v obdobju od konca 9. stoletja do leta 1180 na ozemlju med spodnjim Renom, spodnjo Labo in porečjem Eiderja.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Plemenska vojvodina Saška
Pobrežje, Maribor
Pobrežje je največja mariborska mestna četrt, ki leži na desnem bregu reke Drave in pokriva vzhodni del mesta.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Pobrežje, Maribor
Ponte della Maddalena
Ponte della Maddalena (italijansko za 'Magdalenin most'), znan tudi kot Ponte del Diavolo (italijansko za 'Hudičev most'), je kamniti ločni most iz 14.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Ponte della Maddalena
Portorož
Portoróž je urbanizirano obmorsko naselje v Slovenski Istri, z malo manj kot 3000 stalnimi prebivalci.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Portorož
Pražupnija
Pražupnija (starejši izraz prafara), je v Rimskokatoliški Cerkvi najstarejša cerkvena ozemeljska enota, s središčem pri cerkvi s krstno in pogrebno pravico, in sicer na ozemlju, ki ga predhodno ni zajemala kakšna že obstoječa župnija.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Pražupnija
Protipapež Anastazij III.
Anastazij III., imenovan tudi Anastazij Knjižničar protipapež Rimskokatoliške cerkve; * okrog 810 Rim (* med 800-812) (Papeška država, Frankovsko kraljestvo); † okrog 878 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Frankovsko cesarstvo in Protipapež Anastazij III.
Protipapež Bonifacij VII.
Protipapež Bonifacij VII. (Antipapa Bonifacius Septimus), je bil italijanski rimskokatoliški duhovnik, kardinal in protipapež; * med 920 in 930 Rim, (Lacij, Papeška država, Frankovsko kraljestvo danes: Italija) kot Franco (tudi Francone) Ferrucci, † 20. julij 985 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija) Protipapež je bil 974 ter 984–985; dolgo časa so ga imeli za pravega papeža in zato si je naslednji Bonifacij privzel ime Bonifacij VIII..
Poglej Frankovsko cesarstvo in Protipapež Bonifacij VII.
Protipapež Filip
Filip, protipapež Rimskokatoliške cerkve; * okrog 720 Nepi (Lacij, Papeška država); † okrog 770, Nepi (Papeška država; Frankovsko kraljestvo).
Poglej Frankovsko cesarstvo in Protipapež Filip
Protipapež Janez VIII.
Janez VIII., protipapež Rimskokatoliške cerkve; * okrog 790 Rim (Papeška država, Frankovsko kraljestvo); † ? (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Frankovsko cesarstvo in Protipapež Janez VIII.
Protipapež Konstantin II.
Konstantin II.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Protipapež Konstantin II.
Protipapež Krištof
Krištof (Antipapa Christophorus), italijanski rimskokatoliški duhovnik, kardinal in papež (zadnje čase označen kot protipapež); * 9. stoletje Rim, (Lacij, Papeška država, Frankovsko cesarstvo danes: Italija), † januar 904 ali 906 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija) Papež je bil od septembra 903 do januarja 904; od druge polovice 20.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Protipapež Krištof
Prvo bolgarsko cesarstvo
Prvo bolgarsko cesarstvo, srednjeveška država, ki so jo okoli leta 681 na severovzhodnem Balkanu ustanovili Prabolgari z združitvijo s sedmimi slovanskimi plemeni.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Prvo bolgarsko cesarstvo
Ptuj
Ptuj (staro poimenovanje Optuj) je mesto z 17.880 prebivalci (2022) in sedež mestne občine Ptuj (z vsemi četrtnimi skupnostmi ima skupaj skoraj 24.000 prebivalcev) ter upravne enote, prometno, oskrbovalno, gospodarsko, zaposlitveno, izobraževalno in kulturno središče Spodnjega Podravja oziroma Dravskega in Ptujskega polja, Haloz ter južnega dela Slovenskih goric.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Ptuj
Radbod Frizijski
Radbod ali Redbad je bil približno od leta 680 do svoje smrti kralj ali vojvoda Frizije in zadnji neodvisni frizijski vladar, preden je Frizija prišla pod frankovsko nadoblast, * ni znano, † 719.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Radbod Frizijski
Ragenfrid
Ragenfrid ali Raganfrid je bil majordom frankovskih kraljestev Nevstrije in Burgundije od leta 715, ko je zapolnil praznino, nastalo po smrti Pipina Heristalskega, do leta 718, ko se je Karel Martel uveljavil kot vladar celega Frankovskega kraljestva, * ni znano, † 731.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Ragenfrid
Regalije
Regalije je latinska beseda plurale tantum, ki ima različne pomene.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Regalije
Regnum Carantanum
''Regnum Carantanum'' okrog leta 880 (brez morebitnega pripadajočega ozemlja med Dravo in Savo) Regnum Carantanum (tudi Regnum Carentanum, Charentariche, Charintariche ali Karenteriche, dobesedno Karantansko kraljestvo) je bilo med letoma 876 in 887 (ali celo do devetdesetih let 9.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Regnum Carantanum
Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo)
Zasedanje Reichstaga v Regensburgu leta 1640 (po gravuri Matthäusa Meriana Cesarski zbor (latinsko Dieta Imperii ali Comitium Imperiale; nemško Reichstag) je bil posvetovalni organ Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo)
Reka, Hrvaška
Réka (madžarsko Fiume, lokalno čakavsko Reka/Rika; arhaično nemško Sankt Veit am (P)Flaum/Fluß) je tretje največje mesto na Hrvaškem (za Zagrebom in Splitom) in največje pristanišče v državi.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Reka, Hrvaška
Rekonkvista
Ponovno osvajanje Iberskega polotoka skozi leta Rekonkvista (špansko, portugalsko in.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Rekonkvista
Rižanski zbor
Rižanski zbor (rižanski placit, veča) je naziv za zgodovinski dogodek, ki se je leta 804 zgodil na odprtem prostoru v bližini Rižane.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Rižanski zbor
Ribmonski sporazum
Ribmonski sporazum, sklenjen leta 880, je bil zadnji od štirih sporazumov, s katerimi se je delilo Frankovsko cesarstvo.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Ribmonski sporazum
Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji
Brezje – največje slovensko in istočasno tudi edino narodno romarsko središče. Ptujska gora – drugo največje slovensko romarsko središče. Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji predstavlja največjo versko organizacijo, z največ verniki v Sloveniji.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji
Ripuarski Franki
Rimski Köln (''Colonia Claudia Ara Agrippinensium''), glavno mesto Ripuarskih Frankov Ripuarski Franki (latinsko iz latinskega ripa – breg, obala, nemško Rheinfranken, Renski Franki) so bili ena od dveh glavnih skupin zgodnjih Frankov, omenjena v številnih virih iz 6.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Ripuarski Franki
Rochestrska stolnica
Rochestrska stolnica, uradno Stolna cerkev Kristusa in blažene device Marije, je angleška cerkev normanske arhitekture oziroma angleške gotike v Rochestru v Kentu.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Rochestrska stolnica
Rodbina Welf
Welfi so evropska vladarska rodbina, katere člani so bili mnogi nemški in britanski monarhi od 11.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Rodbina Welf
Rudolfini
Rudolfini so burgundska veja starejše rodbine Welfov.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Rudolfini
Samostan Reichenau
Samostan in Münster Reichenau Prikaz samostana iz leta 1707 Münster sv. Marije in Marka (Reichenau) v Mittelzellu Samostan Reichenau (latinsko Monasterium Augiensis) je bil benediktinski samostan v Mittelzellu na otoku Reichenau v Bodenskem jezeru.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Samostan Reichenau
Samostan Sankt Gallen
Samostan Sankt Gallen (nemško: Abtei St. Gallen) je razpuščen samostan (747–1805) v katoliškem verskem kompleksu v mestu St. Gallen v Švici.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Samostan Sankt Gallen
Sasi
Sási (tudi Saksonci,, staroangleško Seaxan, starosaško Sahsun, nizkonemško Sassen) so bili zveza starogermanskih plemen.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Sasi
Schleswig-Holstein
Schleswig-Holstein je nemška zvezna dežela.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Schleswig-Holstein
Seznam francoskih kraljev
Seznam francoskih kraljev zajema kralje in cesarje, ki so vladali Franciji od srednjega veka do leta 1848.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Seznam francoskih kraljev
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Seznam zgodovinskih vsebin
Slovani v Spodnji Panoniji
srednjem veku Zgodnji Slovani so se naselili v vzhodnem in južnem delu nekdanje rimske province Panonije.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Slovani v Spodnji Panoniji
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Slovenija
Spodnja Germanija
legije Spodnja Germanija (latinsko: Germania Inferior), rimska provinca na zahodnem bregu spodnjega Rena v sedanjem Luksemburgu, južni Nizozemski, delu Belgije in delu Severnega Porenja - Vestfalije zahodno od Rena.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Spodnja Germanija
Spodnja Lorena
Razdelitev Lorene okoli leta 1000: Spodnja Lorena Je obarvana z rožnato, Zgornja Lorena pa s purpurno barvo Vojvodina Spodnja Lorena ali Spodnja Lotaringija, ustanovljena leta 959, je bila vojvodina srednjeveškega Nemškega kraljestva, ki je obsegala dele današnje Belgije, Nizozemske, severnega dela nemškega Porenja in severne Francije vzhodno od reke Šelde.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Spodnja Lorena
Srednja Evropa
Srednja Evropa je območje Evrope med zahodno in vzhodno Evropo, ki temelji na skupni zgodovinski, družbeni in kulturni identiteti.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Srednja Evropa
Srednjeveška umetnost
Srednjeveška umetnost Zahodnega sveta pokriva širok razpon časa in prostora, več kot 1000 let umetnosti v Evropi, včasih pa tudi Bližnjega vzhoda in severne Afrike.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Srednjeveška umetnost
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Srednji vek
Stari Slovani
Stari Slovani so bili ljudstvo, iz katerega izvirajo današnji Slovani.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Stari Slovani
Svete gore, Bistrica ob Sotli
Svete gore (521 mnm) so arheološko najdišče in znana romarska pot nad Bistrico ob Sotli, del naselja Zagaj.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Svete gore, Bistrica ob Sotli
Sveti Bonifacij
Bonifacij (675 – 5. junij 754), rojen v Creditonu v anglosaški Angliji, je bil vodilna oseba v anglosaški misiji v germanskih delih Frankovskega cesarstva v osmem stoletju.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Sveti Bonifacij
Tasilo II. Bavarski
Tasilo II. je bil približno od leta 716 do 719 sovladar Vojvodine Bavarske, * ni znano, † okoli 719.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Tasilo II. Bavarski
Tasilo III.
Tasilo III., zadnji bavarski vojvoda iz rodbine Agilolfingov, * okrog 741, † po 794.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Tasilo III.
Terska dolina
Terska dolina leži v najbolj vzhodnem delu Benečije in Beneške Slovenije ob meji z republiko Slovenijo.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Terska dolina
Trdnjava Hohensalzburg
Trdnjava Hohensalzburg jeseni Hohensalzburg iu gradu Leopoldskron Hohensalzburg parka dvorca Mirabell Hohensalzburg iz Oskar-Kokoschka-Weg Pogled na trdnjavo iz Gersberg Alm Trdnjava ponoči Trdnjava Hohensalzburg Salzburg s Hohensalzburgom Trdnjava Hohensalzburg je simbol mesta Salzburg.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Trdnjava Hohensalzburg
Treviso
Treviso (beneško Trevixo, Treviž) je mesto in občina v Benečiji v severni Italiji, glavno mesto pokrajine Treviso.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Treviso
Valence
panorama kraja z desnega brega Rone Valence (antična Valentia, okcitansko Valença) je mesto in občina v jugovzhodni francoski regiji Rona-Alpe, prefektura departmaja Drôme.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Valence
Vandalsko kraljevstvo
website.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Vandalsko kraljevstvo
Varnahar II.
Varnahar II. (francosko Warnachaire ali Garnier) je bil od leta 612 do 617 dvorni majordom Avstrazije in od leta 617 do 626 majordom Burgundije, * ni znano, † 626, 627 ali 628, Mâcon.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Varnahar II.
Verdun, Meuse
Verdun (do 1970 Verdun-sur-Meuse) je mesto in občina v severovzhodni francoski regiji Loreni, podprefektura departmaja Meuse.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Verdun, Meuse
Via Francigena
Via Francigena je ime starodavne romarske poti, ki poteka iz Francije v Rim, čeprav običajno velja, da ima izhodišče zelo daleč stran, v angleškem stolnem mestu Canterbury.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Via Francigena
Vicenza
Vicenza je mesto v severovzhodni Italiji, v italijanski deželi Benečiji (Veneto), na severnem vznožju Monte Berico, ob reki Bacchiglione.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Vicenza
Vikinška doba
Vikinška doba (793–1066 n. št.) je bilo obdobje v srednjem veku, ko so se Norvežani, znani kot Vikingi, lotili obsežnih plenitev, koloniziranja, osvajanja in trgovanja po vsej Evropi in dosegli Severno Ameriko.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Vikinška doba
Vikingi
Vikingi med spopadom (v okviru zgodovinskega festivala) Vikingi so bili bojevniki in trgovci, ki so plenili po obalah Skandinavije, Britanskega otočja in drugih delih Evrope med 8. in 12. stoletjem in trgovali širše po Evropi.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Vikingi
Visoki srednji vek
Evropa leta 1190 Visoki srednji vek ali obdobje visokega srednjega veka je bilo obdobje evropske zgodovine, ki je trajalo od približno 1000 do 1250 n.št.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Visoki srednji vek
Vita Karoli Magni
''Vita Karoli Magni'', ilustracija v rokopisu iz 13. stoletja Karel Veliki, podoba iz 15. stoletja v stolnici v Moulinu, Francija Vita Karoli Magni (slovensko Življenje Karla Velikega) je biografija Karla Velikega, kralja Frankov in cesarja Svetega rimskega cesarstva, ki jo je napisal Einhard.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Vita Karoli Magni
Vojvodina Burgundija
Burgundsko vojvodstvo ali vojvodina Burgundija je zgodovinska pokrajina, ustanovljena v 10.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Vojvodina Burgundija
Vojvodina Furlanija
Furlanije Vojvodina Furlanija je bila langobardska vojvodina na območju sedanje Furlanije, ki je obstajala med leti 568 in 776.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Vojvodina Furlanija
Vzhodnofrankovska država
Razdelitev frankovskega cesarstva leta 843 Vzhodnofrankovska država ali Vzhodnofrankovsko kraljestvo (latinsko regnum francorum orientalium) je bila država, ki je nastala z delitvijo Frankovskega cesarstva leta 843 in je bila zgodnjesrednjeveška predhodnica Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Vzhodnofrankovska država
Wogastisburg
Wogastisburg je bil grad ali utrdba v Srednji Evropi, kjer se je po poročilu Fredegarjeve kronike leta 631 odvijala bitka med Slovani (Sclav, cognomento Winidi) pod poveljstvom kralja Sama in Franki pod poveljstvom kralja Dagoberta I. Merovinškega.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Wogastisburg
Zahodna Frizija
Naselitveno območje 'zahodnih Frizijcev', kjer je veljal Lex Frisionum (ca. 790) Zahodna Frizija je ime, s katerim zgodovinarji označujejo območje, ki so ga po frankovskem osvajanju Kraljevine Frizije v 8.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Zahodna Frizija
Zgodovina Španije
Španija se lahko pohvali z izjemno zgodovino.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Zgodovina Španije
Zgodovina Evropske unije
Evropska unija je geopolitična tvorba, ki zavzema velik del evropskega kontinenta in je bila ustanovljena na podlagi več pogodb.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Zgodovina Evropske unije
Zgodovina Francije
Zgodovina Francije obravnava zgodovinski pregled dogajanja na ozemlju današnje celinske Francije.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Zgodovina Francije
Zgodovina Istre
Zemljevid Istre Istra je največji polotok v Jadranskem morju.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Zgodovina Istre
Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice
Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice
Zgodovina Nemčije
Sveto rimsko cesarstvo okoli leta 1630 Zgodovina Nemčije se po običajni predstavi začne z ustanovitvijo rimsko-nemškega cesarstva v 10.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Zgodovina Nemčije
Zgodovina Slovenije
Petra Kozlerja iz leta 1853 Zgodovina Slovenije je zgodovina vseh prebivalcev na ozemlju današnje Republike Slovenije in v njeni neposredni soseščini od prazgodovine do danes.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Zgodovina Slovenije
Zgornja Švabska
Približna lokacija Zgornje Švabske ''Alemannia sive Suevia Superior'' (Alemannia ali Zgornja Švabska) okoli leta 1645 v Atlas Maior (sever je desno) Pokrajina, ki tvori trikotnik med južnim robom Švabske Jure (zgornja dolina Donave), Bodenskim jezerom in reko Lech, se imenuje Zgornja Švabska ali Schwäbisches Oberland.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Zgornja Švabska
Zutphen
Zutphen je mesto in občina v provinci Gelderland na Nizozemskem.
Poglej Frankovsko cesarstvo in Zutphen
486
486 (CDLXXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Frankovsko cesarstvo in 486
558
558 (DLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Frankovsko cesarstvo in 558
567
567 (DLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Frankovsko cesarstvo in 567
687
687 (DCLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Frankovsko cesarstvo in 687
843
843 (DCCCXLIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Frankovsko cesarstvo in 843
Prav tako znan kot Frankija, Frankovska država, Frankovski imperij, Frankovsko kraljestvo, Karolinška država, Karolinški imperij, Karolinško kraljestvo.
, Einhard, Erhinoald, Feliks Akvitanski, Fevdalizem, Filip Žički, Francija, Francoski frank, Francosko kraljestvo, Franki, Frankovska, Frankovski jezik, Fredegarjeva kronika, Fruška gora, Gaskonja, Grad Valkhof, Gradovi Bellinzone, Grčija, Grofija Bentheim, Grofija Flandrija, Grofija Holandija, Groningen (provinca), Haribert I., Henrik II. Sveti, Hildebert I., Hildebert II., Hugbert Bavarski, Illkirch-Graffenstaden, Italija, Južna Holandija, Kanton Bern, Karantanija, Karel Martel, Karel Mlajši, Karel Veliki, Karlman, Karlman I., Karolinška minuskula, Karolinška umetnost, Karolingi, Katalonija, Katoliška cerkev na Nizozemskem, Köln, Kempten, Kennemerland, Klodomer, Klodvik I., Klosterneuburg, Klotar I., Klotar II., Konstanški Münster, Konstantin VI., Koroška (vojvodina), Kraljevina Navarra, Kranjska, Languedoc, Lantfrid, Laon, Lorški letopisi, Ludvik Nemški, Ludvik Pobožni, Luksemburg, Maastricht, Mačva, Madžari, Mainz, Majordom, Mantova, Mejna grofija Avstrija, Mejna grofija Istra, Mejni grof, Miliduh, Mješko I., Mojmir I. Moravski, Mozanska umetnost, Mračno stoletje, Nevstrija, Nijmegen, Oče naš, Občina Radovljica, Omurtag, Papež Agapit II., Papež Anastazij III., Papež Štefan III., Papež Štefan IV., Papež Štefan V., Papež Štefan VI., Papež Štefan VII., Papež Štefan VIII., Papež Benedikt III., Papež Benedikt IV., Papež Benedikt V., Papež Benedikt VI., Papež Benedikt VII., Papež Bonifacij VI., Papež Evgen II., Papež Formoz, Papež Gregor IV., Papež Hadrijan I., Papež Hadrijan II., Papež Hadrijan III., Papež Janez IX., Papež Janez X., Papež Janez XI., Papež Janez XII., Papež Janez XIII., Papež Janez XIV., Papež Janez XV., Papež Lando, Papež Leon III., Papež Leon IV., Papež Leon V., Papež Leon VI., Papež Leon VII., Papež Leon VIII., Papež Marin II., Papež Nikolaj I., Papež Pashal I., Papež Pavel I., Papež Roman, Papež Sergij II., Papež Sergij III., Papež Teodor II., Papež Valentin, Pariški edikt, Parma, Přemyslidi, Piano nobile, Pikardija, Pipin II. Akvitanski, Pipin Langobardski, Plemenska vojvodina Saška, Pobrežje, Maribor, Ponte della Maddalena, Portorož, Pražupnija, Protipapež Anastazij III., Protipapež Bonifacij VII., Protipapež Filip, Protipapež Janez VIII., Protipapež Konstantin II., Protipapež Krištof, Prvo bolgarsko cesarstvo, Ptuj, Radbod Frizijski, Ragenfrid, Regalije, Regnum Carantanum, Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo), Reka, Hrvaška, Rekonkvista, Rižanski zbor, Ribmonski sporazum, Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji, Ripuarski Franki, Rochestrska stolnica, Rodbina Welf, Rudolfini, Samostan Reichenau, Samostan Sankt Gallen, Sasi, Schleswig-Holstein, Seznam francoskih kraljev, Seznam zgodovinskih vsebin, Slovani v Spodnji Panoniji, Slovenija, Spodnja Germanija, Spodnja Lorena, Srednja Evropa, Srednjeveška umetnost, Srednji vek, Stari Slovani, Svete gore, Bistrica ob Sotli, Sveti Bonifacij, Tasilo II. Bavarski, Tasilo III., Terska dolina, Trdnjava Hohensalzburg, Treviso, Valence, Vandalsko kraljevstvo, Varnahar II., Verdun, Meuse, Via Francigena, Vicenza, Vikinška doba, Vikingi, Visoki srednji vek, Vita Karoli Magni, Vojvodina Burgundija, Vojvodina Furlanija, Vzhodnofrankovska država, Wogastisburg, Zahodna Frizija, Zgodovina Španije, Zgodovina Evropske unije, Zgodovina Francije, Zgodovina Istre, Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice, Zgodovina Nemčije, Zgodovina Slovenije, Zgornja Švabska, Zutphen, 486, 558, 567, 687, 843.