Hitreje kot brskalnik!
142 odnosi: Adolf Hitler, Alojzij Juvan, Ambicija, Ameriška književnost, Andy Warhol, Arthur Henderson, Aruša, Audre Lorde, Auto Union, Škotska knjiga, Španska državljanska vojna, Človek v visokem dvorcu, Črni četrtek, Beograd (rušilec), Charlie Chaplin, Chuquicamata, Ciril Čolnik, Clint Eastwood, Cunard Line, Cunard-White Star Line, David Lloyd George, Delage, Desna sredina, Doha, Dolžniška kriza evroobmočja, Dorothea Lange, Dust Bowl, Edgar P. Jacobs, Edwin G. Krebs, Emmanuel Le Roy Ladurie, Engadin, Erich Hartmann, Estonija, Fašizem, Fašizem v Italiji, Fallout (serija), Fiskalna politika, Frank Herbert, Franklin Delano Roosevelt, Geografija Združenih držav Amerike, George Rodger, George Smith Patton mlajši, Gladomor, Gospodarstvo Združenih držav Amerike, Grace Renzi, Harley-Davidson, Harold Garfinkel, Heinrich Bär, Herbert Hoover, Hermann Joseph Muller, ..., Hooverjev jez, Ivar Kreuger, Jadran (jadrnica), Jean Paul Getty, Joan Crawford, John Maynard Keynes, John Steinbeck, Johnny Cash, Julius Axelrod, Katherine Heigl, Kdo je tu nor?, Komunikacija na delovnem mestu, Konservatizem, Krasni novi svet, Leopold Zakrajšek, Lewis Hine, Liberalizem, LTH, Luči velemesta, Madžarska, Mali človek, Mesta Art Nouveau, Moderni časi, Monopoli (igra), Načrtovana zastarelost, Nassau, Bahami, New Deal, Noč dolgih nožev, Norman Borlaug, Okameneli les, Paul Reynaud, Paulo Freire, Philadelphia Quakers, Piper Aircraft, Pittsburgh Pirates, Pivovarna Union, Podmorski komunikacijski kabel, Poletne olimpijske igre, Poletne olimpijske igre 1932, Predsodek, Prostori v srcu, Prva svetovna vojna, Quadragesimo anno, Ray Kroc, Reka, Hrvaška, Remington Arms, RMMV Oceanic (nedokončana ladja), RMS Aquitania, RMS Homeric (1913), RMS Majestic (1914), RMS Mauretania (1906), RMS Olympic, RMS Queen Mary, Robert Hichens (mornar), Rudolf Caracciola, Sarah Jessica Parker, Seznam papeških okrožnic, Seznam zgodovinskih vsebin, Shirley Temple, Socialna demokracija, SS Normandie, Stan Getz, Stavba Državnega zbora Republike Srbije, Superman, Sven Hassel, Szomorú vasárnap, Tehnična vlada, Tennessee Williams, Termoelektrarna Velenje, Trajnostnost, Tudi konje streljajo, mar ne?, Učinek Hawthorne, Ubiti ptico oponašalko, Univerza Northwestern, Velika čistka, Velika depresija, Victor Horta, Vladimir Jurkevič, Vladimir Miselj, Vojna emujev, Vzroki druge svetovne vojne, Wales, White Star Line, Zagonsko podjetje, Združene države Amerike, Zgodovina Združenih držav Amerike, Zlom newyorške borze (1929), 1929, 1930, 1932, 1954, 5. marec. Razširi indeks (92 več) »
Adolf Hitler
Adolf Hitler, nemški diktator in nacistični voditelj avstrijskega rodu, * 20. april 1889, Braunau am Inn pri Linzu, Avstro-Ogrska (danes Avstrija), † 30. april 1945, Berlin, Tretji Rajh (danes Nemčija).
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Adolf Hitler · Poglej več »
Alojzij Juvan
Alojzij Juvan, slovenski pravnik in politik, * 13. junij 1886, Vače, † 19. april 1960, Maribor.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Alojzij Juvan · Poglej več »
Ambicija
Ambicija je močno hotenje, želja po uspehu in uveljavitvi, ki se po navadi pojavlja v okviru ambicioznosti, ki je lastnost ambicioznega človeka.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Ambicija · Poglej več »
Ameriška književnost
Ameriška književnost obsega literarno ustvarjalnost Združenih držav Amerike in angleških kolonij, iz katerih so Združene države izšle.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Ameriška književnost · Poglej več »
Andy Warhol
Andy Warhol (rojstno ime Andrew Warhola), ameriški slikar, filmski ustvarjalec, komercialni ilustrator in pisatelj, * 6. avgust 1928, Pittsburgh, Pensilvanija, ZDA, † 22. februar 1987, New York, ZDA.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Andy Warhol · Poglej več »
Arthur Henderson
Arthur Henderson, britanski politik, mirovnik, nobelovec, livar, * 13. september 1863, Glasgow, † 20. oktober 1935, London, Združeno kraljestvo.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Arthur Henderson · Poglej več »
Aruša
Aruša je tanzanijsko mesto in regionalno glavno mesto regije Arusha s 416.442 prebivalci plus 323.198 prebivalci v okoliškem podeželskem okrožju Arusha (popis 2012).
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Aruša · Poglej več »
Audre Lorde
Audrey Geraldine Lorde, ameriška pisateljica, feministka, profesorica in aktivistka.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Audre Lorde · Poglej več »
Auto Union
Logotip Auto Uniona sezono 1939 Avto znamke Wanderer z logotipom Auto Uniona v Mariboru marca 1959 Auto Union je bila združba štirih največjih nemških avtomobilskih tovarn ustanovljena leta 1932 v Zwickau med veliko gospodarsko krizo.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Auto Union · Poglej več »
Škotska knjiga
Stanisława Marcina Ulama. Škotska knjiga je bil debel zvezek, ki so ga matematiki lvovske matematične šole (poljsko lwowska szkoła matematyczna) na Poljskem uporabljali za zapisovanje problemov, ki jih je bilo treba rešiti proti nagradi.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Škotska knjiga · Poglej več »
Španska državljanska vojna
Španska državljanska vojna oziroma Španska revolucija je bila državljanska vojna med leti 1936 in 1939 v Drugi španski republiki med dvema političnima stranema; levo, ki jo je sestavljala Ljudska fronta pod okriljem Druge Španske republike in je bila sestavljena iz socialističnih, komunističnih, separatističnih, anarhističnih ter republikanskih političnih frakcij; in desno nacionalistično, ki so jo sestavljali falangisti, monarhisti, konservatisti in tradicionalisti, ki jih je kasneje vodil general Francisco Franco.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Španska državljanska vojna · Poglej več »
Človek v visokem dvorcu
Človek v visokem dvorcu (v izvirniku) je alternativnozgodovinski roman ameriškega pisatelja Philipa Kindreda Dicka iz leta 1962.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Človek v visokem dvorcu · Poglej več »
Črni četrtek
Črni četrtek je izraz, ki se uporablja za dogodke, ki so se zgodili na četrtek.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Črni četrtek · Poglej več »
Beograd (rušilec)
Beograd je bila vodilna ladja svojega razreda rušilcev, ki so bili v poznih 1930.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Beograd (rušilec) · Poglej več »
Charlie Chaplin
Sir Charlie Spencer Chaplin mlajši, britanski igralec komičnih vlog, filmski režiser, filmski producent, pisec scenarijev, filmski montažer in skladatelj, * 16. april 1889, London, † 25. december 1977, Corsier-sur-Vevey, Vaud, Švica.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Charlie Chaplin · Poglej več »
Chuquicamata
Pogled iz zraka na rudnik Rudnik Chuquicamata Chuquicamata (/ tʃuːkiːkəmɑːtə / choo-kee-kə-MAH-tə) ali Chuqui, kot je bolj znano, je z izkopanim prostorom največji rudnik bakra na svetu.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Chuquicamata · Poglej več »
Ciril Čolnik
Ciril Čolnik, slovenski kovač, * 21. september 1871, Drvanja, Avstro-Ogrska, † 25. oktober 1958, Milwaukee, Združene države Amerike.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Ciril Čolnik · Poglej več »
Clint Eastwood
Clinton Eastwood mlajši, ameriški filmski igralec, režiser in producent ter skladatelj, * 31. maj 1930, San Francisco, Kalifornija, ZDA.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Clint Eastwood · Poglej več »
Cunard Line
Logotip družbe Cunard Line (med letoma 1934 in 1948 Cunard ''White Star Line'') je britanska pomorska družba.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Cunard Line · Poglej več »
Cunard-White Star Line
Logotip družbe. Cunard-White Star Line je bila britanska pomorska družba med letom 1934 in 1948.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Cunard-White Star Line · Poglej več »
David Lloyd George
David Lloyd George, 1.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in David Lloyd George · Poglej več »
Delage
Delage DI 1925 Delage D.8 1931 Delage D8 Rekonstruiran dirkalnik Delage D6 Delage (s polnim imenom Automobiles Delage) je nekdanja francoska tovarna avtomobilov, ustanovljena leta 1905 v Levalloisu, okolica Pariza, uspešna tudi v motošportu.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Delage · Poglej več »
Desna sredina
Desna sredina je politična pozicija v okviru političnega spektra.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Desna sredina · Poglej več »
Doha
Doha (veliko drevo) je glavno mesto emirata Katar.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Doha · Poglej več »
Dolžniška kriza evroobmočja
Dolžníška kríza évroobmóčja je dolgotrajna finančna kriza v Evropi, ki je najbolj izrazita v deželah evroobmočja in je v akutno fazo prešla sočasno s finančno krizo v Združenih državah Amerike in nekaterih drugih državah (Islandija) po letu 2008.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Dolžniška kriza evroobmočja · Poglej več »
Dorothea Lange
Dorothea Lange, ameriška fotografinja, * 26. maj 1895, Hoboken, New Jersey, † 11. oktober 1965.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Dorothea Lange · Poglej več »
Dust Bowl
Peščeni vihar pri kraju Stratford v Texasu leta 1935 Dust Bowl (tudi Dirty Thirties; slovensko Prašna skleda) je bila serija peščenih viharjev v osrednjih deželah Združenih držav Amerike, ki jih je povzročila dolgotrajna suša in neprimerni načini obdelovanja zemlje v kmetijstvu.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Dust Bowl · Poglej več »
Edgar P. Jacobs
Edgard Félix Pierre Jacobs (30. marec 1904 – 20. februar 1987), bolje poznan pod svojim psevdonim Edgar P. Jacobs, je bil belgijski stripar (pisatelj in umetnik), rojen v Bruslju v Belgiji.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Edgar P. Jacobs · Poglej več »
Edwin G. Krebs
Edwin Gerhard Krebs, ameriški biokemik in akademik, nobelovec, * 6. junij 1918, Lansing, Iowa, Združene države Amerike, † 21. december 2009, Seattle.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Edwin G. Krebs · Poglej več »
Emmanuel Le Roy Ladurie
Emmanuel Le Roy Ladurie, francoski zgodovinar, filozof, univerzitetni profesor, akademik, * 19. julij 1929, Les Moutiers-en-Cinglais, Calvados, Francija.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Emmanuel Le Roy Ladurie · Poglej več »
Engadin
Porečje reke Inn Zgornji Engadin, pogled proti severovzhodu, v ospredju Maloja Engadin (retoromansko Engiadina, Nagiadegna oz. Gidegna, italijansko Engadina izhaja iz retoromanskega imena reke Inn - En) je visoka dolina v švicarskem kantonu Graubünden.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Engadin · Poglej več »
Erich Hartmann
Erich Alfred »Bubi« Hartmann, nemški častnik, vojaški pilot in letalski as, * 19. april 1922, Weissach pri Stuttgartu, Nemčija, † 20. september 1993, Weil im Schönbuch.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Erich Hartmann · Poglej več »
Estonija
Republika Estonija (estonsko Eesti Vabariik) je majhna baltska obmorska država v severovzhodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Baltsko morje (vključno s Finskim zalivom na severu), na jugu na še eno baltsko državo, Latvijo in na vzhodu na Rusijo.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Estonija · Poglej več »
Fašizem
Fašízem (italijansko fascismo) je totalitarni politični sistem, ki se v ožjem pomenu nanaša na desničarsko avtoritarno politično gibanje, ki je vladalo v Italiji med letoma 1922 in 1943 pod vodstvom Benita Mussolinija.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Fašizem · Poglej več »
Fašizem v Italiji
Fašízem (italijansko fascismo) je politični sistem, ki ga je v Kraljevini Italiji vzpostavil Benito Mussolini po prvi svetovni vojni in je trajal do nastanka Republike Italije leta 1945.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Fašizem v Italiji · Poglej več »
Fallout (serija)
Fallout (oz. radioaktivni prah) je serija računalniških iger, postavljenih v postapokaliptično prihodnost 22.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Fallout (serija) · Poglej več »
Fiskalna politika
IS krivulja se premakne na desno in s tem poveča realno obrestno mero (r) ter ekspanzijo v »realni ekonomiji« (realni BDP ali Y) V ekonomiji je fiskalna politika (ali proračunska politika) uporaba vladnih prihodkov (davkov) in izdatkov z namenom vplivati na državno gospodarstvo.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Fiskalna politika · Poglej več »
Frank Herbert
Frank Patrick Herbert ml., ameriški pisec znanstvene fantastike, * 8. oktober 1920, Tacoma, Washington, ZDA, † 11. februar 1986, Madison, Wisconsin, ZDA.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Frank Herbert · Poglej več »
Franklin Delano Roosevelt
Franklin Delano Roosevelt, ameriški politik, predsednik ZDA, pravnik, * 30. januar 1882, Hyde Park, New York, † 12. april 1945, Warm Springs, Georgia, ZDA.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Franklin Delano Roosevelt · Poglej več »
Geografija Združenih držav Amerike
Skupna površina Združenih držav Amerike je 9.629.047 km2, kar ZDA postavlja na tretje ali četrto mesto na lestvici svetovnih držav po površini.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Geografija Združenih držav Amerike · Poglej več »
George Rodger
National Geographic. George Rodger, britanski fotoreporter škotskega porekla, * 19. marec 1908, Hale, Cheshire, Anglija, † 24. julij 1995, Ashford, Kent, Anglija.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in George Rodger · Poglej več »
George Smith Patton mlajši
George Smith Patton mlajši (izvirno George Smith Patton, Jr.), ameriški moderni peterobojec in general, * 11. november 1885, San Gabriel, Kalifornija, † 21. december 1945, Heidelberg, Nemčija.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in George Smith Patton mlajši · Poglej več »
Gladomor
Žrtve gladomora na ulici v Harkovu leta 1933 depopulacije Ukrajine in južne Rusije v letih 1929-1933 Officially not recognized as an act of genocide Gladomor (ukrajinsko Голодомор, Golodomor, v drugih jezikih prečrkovano kot Holodomor) je bila velika, množična, s strani vodstva KPSZ in vlade SZ namenoma organizirana lakota v letih 1932–1933, ki je terjala življenja več milijonov prebivalcev Ukrajinske socialistične sovjetske republike (ozemlje današnje Ukrajine razen sedmih zahodnih oblasti, ki so tačas pripadale II. republiki Poljski, Krima in južne Besarabije) ter regije Kubanj v Rusiji, ki je bila v tistem času večinoma ukrajinsko govoreča.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Gladomor · Poglej več »
Gospodarstvo Združenih držav Amerike
Gospodarstvo Združenih držav Amerike je tržne narave, a se od pristnega tržnega gospodarstva loči po vpetosti javnih oblasti vanj.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Gospodarstvo Združenih držav Amerike · Poglej več »
Grace Renzi
Grace Renzi (Grace Kantuser), ameriška slikarka, * 9. september 1922, New York, † 4. junij 2011, Cachan.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Grace Renzi · Poglej več »
Harley-Davidson
Ustanovitelji Harleya-Davidsona (od leve): William A. Davidson, Walter Davidson, Sr., Arthur Davidson in William S. Harley Harley-Davidsons tovarna, leta 1911 Ralph Hepburn z njegovim Harlejem, leta 1922 Harley-Davidson WL Harley-Davidson Inc H-D ali samo "Harley" je ameriški proizvajalec motornih koles.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Harley-Davidson · Poglej več »
Harold Garfinkel
Harold Garfinkel, ameriški sociolog in etnolog, * 29. oktober 1917, Newark, New Jersey, Združene države Amerike † 21. april 2011, Los Angeles, Kalifornija.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Harold Garfinkel · Poglej več »
Heinrich Bär
'''»Pritzl«''' (stoji pri desnem robu slike) si ogleduje svoj plen: sestreljeni B-17, 21. februar 1944 Oskar-Heinrich Bär, nemški pilot, letalski as, * 25. maj 1913, Sommerfeld, Nemčija, † 28. april 1957, Braunschweig.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Heinrich Bär · Poglej več »
Herbert Hoover
Herbert Clark Hoover, ameriški inženir in politik, * 10. avgust 1874, West Branch, Iowa, † 20. oktober 1964, New York, New York.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Herbert Hoover · Poglej več »
Hermann Joseph Muller
Hermann Joseph Muller (pogosto okrajšano H. J. Muller), ameriški genetik in akademik, nobelovec, * 21. december 1890, New York, Združene države Amerike, † 5. april 1967, Indianapolis, Indiana, ZDA.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Hermann Joseph Muller · Poglej več »
Hooverjev jez
Hooverjev jez Hooverjev jez (angleško Hoover Dam, v preteklosti Boulder Dam) je velik hidroelektrični jez na reki Kolorado.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Hooverjev jez · Poglej več »
Ivar Kreuger
Ivar Kreuger, švedski poslovnež, * 2. marec 1880, Kalmar, Švedska, † 12. marec 1932, Pariz, Francija.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Ivar Kreuger · Poglej več »
Jadran (jadrnica)
Jadran je šolska jadrnica nekdanje Jugoslovanske kraljeve vojne mornarice in Jugoslovanske vojne mornarice, sedaj v lasti Črnogorske vojne mornarice.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Jadran (jadrnica) · Poglej več »
Jean Paul Getty
Jean Paul Getty, ameriški poslovnež in filantrop, * 15. december 1892, Minneapolis, Washington, ZDA, † 6. junij 1976, Sutton Place pri Guildfordu, Združeno kraljestvo.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Jean Paul Getty · Poglej več »
Joan Crawford
Joan Crawford (rojena Lucille Fay LeSueur), ameriška filmska in televizijska igralka, * 23. marec 1904-8, San Antonio, Teksas, Združene države Amerike, † 10. maj 1977, New York.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Joan Crawford · Poglej več »
John Maynard Keynes
John Maynard Keynes, 1.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in John Maynard Keynes · Poglej več »
John Steinbeck
John Ernst Steinbeck, ameriški pisatelj, nobelovec, * 27. februar 1902, Salinas, Združene države Amerike, † 20. december 1968, New York, Združene države Amerike.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in John Steinbeck · Poglej več »
Johnny Cash
John R. »Johnny« Cash, ameriški country pevec in glasbenik ter televizijski igralec, * 26. februar 1932, Kingsland, Arkansas, ZDA, † 12. september 2003, Nashville, Tennessee, ZDA.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Johnny Cash · Poglej več »
Julius Axelrod
Julius »Julie« Axelrod, ameriški biokemik in farmakolog, nobelovec, * 30. maj 1912, New York, Združene države Amerike, † 29. december 2004, Rockville, Maryland.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Julius Axelrod · Poglej več »
Katherine Heigl
Katherine Marie Heigl (izg. ˈhaɪɡəl), ameriška filmska in televizijska igralka, fotomodel in filmska producentka, * 24. november 1978, Washington, D.C., Združene države Amerike.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Katherine Heigl · Poglej več »
Kdo je tu nor?
Kdo je tu nor? je ameriški kriminalni komično-dramski film iz leta 2000, ki sta ga režirala, producirala in zanj napisala scenarij Joel in Ethan Coen.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Kdo je tu nor? · Poglej več »
Komunikacija na delovnem mestu
Beseda komunikacija izhaja iz latinščine (communis) in pomeni »deliti«.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Komunikacija na delovnem mestu · Poglej več »
Konservatizem
Modra zastava je simbol konservatizma Konservatizem (tudi: konservativizem; latinsko: conservare.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Konservatizem · Poglej več »
Krasni novi svet
Krasni novi svet (angleški izvirnik Brave New World) je antiutopični roman angleškega pisatelja Aldousa Huxleyja iz leta 1932.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Krasni novi svet · Poglej več »
Leopold Zakrajšek
Leopold Zakrajšek (tudi Leo Zakrajšek), slovenski podjetnik, * 1. november 1887, Preserje, † 4. februar 1964, New York.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Leopold Zakrajšek · Poglej več »
Lewis Hine
Lewis Wickes Hine, ameriški sociolog in fotograf, * 26. september 1874, Oshkosh, Wisconsin, † 3. november 1940, Dobbs Ferry, New York.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Lewis Hine · Poglej več »
Liberalizem
Liberalizem (iz lat. liberalis 'svoboden') je politični in gospodarski nauk, po katerem sta svoboda (ekonomska, verska, politična, nazorska itd.) in enakopravnost posameznika temelj družbenega napredka.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Liberalizem · Poglej več »
LTH
LTH (Loške tovarne hladilnikov Škofja Loka, d. d.) je podjetje hladilnih naprav v stečaju s sedežem v Škofji Loki.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in LTH · Poglej več »
Luči velemesta
Luči velemesta je ameriški romantično komični film, za katerega je Charlie Chaplin napisal scenarij, ga produciral, režiral in v njem odigral glavno vlogo.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Luči velemesta · Poglej več »
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Madžarska · Poglej več »
Mali človek
Pojem mali človek označuje posameznika brez pomembnega družbenega položaja, vpliva in premoženja.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Mali človek · Poglej več »
Mesta Art Nouveau
Mesta Art Nouveau so tista, kjer se je v začetku dvajsetega stoletja uveljavil slog Art Nouveau in kjer so se ohranila zgodnja pričevanja te umetnosti v raznih oblikah, predvsem v arhitekturi.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Mesta Art Nouveau · Poglej več »
Moderni časi
Moderni časi je ameriški romantično komični film, za katerega je Charlie Chaplin napisal scenarij, ga produciral, režiral in v njem odigral glavno vlogo.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Moderni časi · Poglej več »
Monopoli (igra)
Logotip Različica z lokacijami iz mesta London Monopoli (v izvirniku) je ameriška igra na deski za dva do šest igralcev (v nekaterih različicah do osem), v kateri igralci prevzamejo vlogo posestnikov in med premikanjem po označenih poljih kupujejo ali prodajajo ta polja ter investirajo vanje z gradnjo hiš in hotelov.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Monopoli (igra) · Poglej več »
Načrtovana zastarelost
Načrtovana zastarelost (ang. planned obsolescence) je vrsta zastarelosti, pri kateri proizvajalec umetno skrajša življenjsko dobo izdelka.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Načrtovana zastarelost · Poglej več »
Nassau, Bahami
Nassau, s polnim uradnim imenom City of Nassau je glavno mesto Bahamov in s približno 250.000 prebivalci (po oceni za leto 2009) daleč največje mesto v tej karibski otoški državi, v katerem živi več kot tričetrt vseh Bahamcev.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Nassau, Bahami · Poglej več »
New Deal
New Deal (v slovenščini prevedeno kot Novi dogovor) je bil niz programov, projektov javnih del, finančnih reform in predpisov, ki jih je sprejel ameriški predsednik Franklin Delano Roosevelt v Združenih državah Amerike med letoma 1933 in 1939.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in New Deal · Poglej več »
Noč dolgih nožev
Noč dolgih nožev (nemško) je ime za aretacijo in poboj pripadnikov SA v noči s 30.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Noč dolgih nožev · Poglej več »
Norman Borlaug
Norman Ernest Borlaug, ameriški biolog, agronom in javni intelektualec, nobelovec, * 25. marec 1914, Cresco, Iowa, Združene države Amerike, † 12. september 2009, Dallas, Teksas.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Norman Borlaug · Poglej več »
Okameneli les
Okamneli les (iz latinskega korena petro, ki pomeni 'skala' ali 'kamen' dobesedno les se je spremenil v kamen) je ime, ki je bilo dano posebni vrsti fosiliziranih ostankov kopenske vegetacije.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Okameneli les · Poglej več »
Paul Reynaud
Paul Reynaud, francoski politik in pravnik, * 15. oktober 1878, Barcelonnette, Francija, † 21. september 1966, Neuilly-sur-Seine, Francija.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Paul Reynaud · Poglej več »
Paulo Freire
Paulo Reglus Neves Freire, brazilski pisatelj, andragog, filozof * 19. september 1921, Recife, † 2. maj 1997, São Paulo.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Paulo Freire · Poglej več »
Philadelphia Quakers
Philadelphia Quakers je bil profesionalni hokejski klub iz Filadelfije.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Philadelphia Quakers · Poglej več »
Piper Aircraft
Piper Aircraft, Inc. je ameriški proizvajalec letal splošnega letalstva.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Piper Aircraft · Poglej več »
Pittsburgh Pirates
Pittsburgh Pirates je bil profesionalni hokejski klub iz Pittsburgha.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Pittsburgh Pirates · Poglej več »
Pivovarna Union
Celovški cesti Pivovarna Union je ena največjih pivovarn v Sloveniji, ustanovljena je bila leta 1864 v Ljubljani.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Pivovarna Union · Poglej več »
Podmorski komunikacijski kabel
Optična vlakna René Descartes (câblier), ki jo upravlja Orange Marine. Podmorski komunikacijski kabel je kabel, položen na morsko dno, ki povezuje dve zemeljski postaji na sprotnih straneh morja oz.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Podmorski komunikacijski kabel · Poglej več »
Poletne olimpijske igre
Polétne olímpijske ígre ali Ígre olimpijáde so mednarodni športni dogodek, ki ga organizira Mednarodni olimpijski komite (MOK) vsaka štiri leta.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Poletne olimpijske igre · Poglej več »
Poletne olimpijske igre 1932
Poletne olimpijske igre 1932 (uradno Igre X. olimpijade) so potekale leta 1932 v Los Angelesu (Kalifornija); to mesto je bil tudi edini kandidat za organizacijo poletnih olimpijskih iger.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Poletne olimpijske igre 1932 · Poglej več »
Predsodek
Predsodki so nepreverjena in neutemeljena stališča do socialnih skupin ali do različnih drugih stvari, dejavnosti ali idej.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Predsodek · Poglej več »
Prostori v srcu
Prostori v srcu je ameriški dramski film iz leta 1984, ki ga je režiral in zanj napisal scenarij Robert Benton.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Prostori v srcu · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Quadragesimo anno
Quadragesimo Anno (v prevodu: Ob štiridesetletnici) je papeška okrožnica (enciklika), ki jo je objavil papež Pij XI. 15. maja 1931.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Quadragesimo anno · Poglej več »
Ray Kroc
Raymond Albert Kroc, ameriški poslovnež in podjetnik * 5. oktober 1902, Oak Park, Ilinois, ZDA, † 14. januar 1984, San Diego, Kalifornija, ZDA.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Ray Kroc · Poglej več »
Reka, Hrvaška
Réka (madžarsko Fiume, lokalno čakavsko Reka/Rika; arhaično nemško Sankt Veit am (P)Flaum/Fluß) je tretje največje mesto na Hrvaškem (za Zagrebom in Splitom) in največje pristanišče v državi.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Reka, Hrvaška · Poglej več »
Remington Arms
Remington Arms je ameriško orožarsko podjetje s sedežem v Madisonu v zvezni državi Severna Karolina.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Remington Arms · Poglej več »
RMMV Oceanic (nedokončana ladja)
RMMV Oceanic (Royal Mail Motor Vessel) je bila predlagana britanska potniška prekooceanska ladja za družbo White Star Line.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in RMMV Oceanic (nedokončana ladja) · Poglej več »
RMS Aquitania
RMS Aquitania je bila britanska oceanska linijska ladja družbe Cunard Line, v službi od leta 1914 do 1950.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in RMS Aquitania · Poglej več »
RMS Homeric (1913)
RMS Homeric, prvotno imenovana kot SS Columbus, je bil čezoceanski potniški parnik, zgrajen za nemško pomorsko družbo Norddeutscher Lloyd.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in RMS Homeric (1913) · Poglej več »
RMS Majestic (1914)
RMS Majestic, prvotno imenovan kot SS Bismarck, je bil čezoceanski potniški parnik, splovljen leta 1914 za nemško pomorsko družbo Hamburg America Line.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in RMS Majestic (1914) · Poglej več »
RMS Mauretania (1906)
RMS Mauretania je bila britanska oceanska linijska ladja, ki jo je načrtoval Leonard Peskett, zgradilo pa jo je podjetje Swan Hunter za britansko družbo Cunard Line.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in RMS Mauretania (1906) · Poglej več »
RMS Olympic
RMS Olympic (Royal Mail Ship Olympic) je bil britanski potniški prekooceanski parnik in prva ter vodilna ladja razreda Olympic britanske družbe White Star Line.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in RMS Olympic · Poglej več »
RMS Queen Mary
RMS Queen Mary je upokojena oceanska linijska ladja britanske družbe Cunard Line (takrat, ko je ladja začela pluti, bolj znana Cunard White Star), ki je plula predvsem v severnem Atlantiku.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in RMS Queen Mary · Poglej več »
Robert Hichens (mornar)
Robert Hichens, britanski mornar in pomorščak * 16. september 1882 Newlyin, Cornwall, Anglija † 23. september 1940 English Trader, Aberdeen, Škotska.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Robert Hichens (mornar) · Poglej več »
Rudolf Caracciola
Otto Wilhelm Rudolf Caracciola (splošno znan kot Rudolf Caracciola)Bolsinger and Becker (2002), str.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Rudolf Caracciola · Poglej več »
Sarah Jessica Parker
Sarah Jessica Parker, ameriška gledališka, televizijska in filmska igralka ter producentka, *25. marec 1965, Nelsonville, Ohio Združene države Amerike.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Sarah Jessica Parker · Poglej več »
Seznam papeških okrožnic
Seznam papeških okrožnic obsega po kronološkem redu vse papeške okrožnice.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Seznam papeških okrožnic · Poglej več »
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »
Shirley Temple
Shirley Temple, ameriška igralka, poslovnica in diplomatka, * 23. april 1928, Santa Monica, Kalifornija, Združene države Amerike, † 10. februar 2014, Woodside.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Shirley Temple · Poglej več »
Socialna demokracija
Mednarodni logotip socialne demokracije Socialna demokracija je svetovno politično gibanje, ki se zavzema za reforme kapitalistične družbe z demokratičnimi sredstvi v korist delavskega razreda.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Socialna demokracija · Poglej več »
SS Normandie
SS Normandie je bila velika francoska prekooceanska linijska ladja, ki so jo zgradili v ladjedelnici Saint-Nazaire za francosko družbo Compagnie Générale Transatlantique.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in SS Normandie · Poglej več »
Stan Getz
Stan Getz (rojen Stanley Gayetski), ameriški jazzovski saksofonist, * 2. februar 1927, Filadelfija, Pensilvanija, † 6. junij 1991, Malibu, Kalifornija, ZDA.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Stan Getz · Poglej več »
Stavba Državnega zbora Republike Srbije
Stavba Državnega zbora Republike Srbije Stavba Državnega zbora Republike Srbije (srbsko: Дом Народне скупштине Републике Србије, Dom Narodne skupštine Republike Srbije) je sedež Državnega zbora Republike Srbije.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Stavba Državnega zbora Republike Srbije · Poglej več »
Superman
Superman je izmišljena oseba, nezemeljski superheroj z nadnaravnimi sposobnostmi, a človeško postavo, ki nastopa v stripih ameriške založbe DC Comics.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Superman · Poglej več »
Sven Hassel
Sven Hassel, danski veteran druge svetovne vojne in pisatelj, * 19. april 1917, Fredensborg, Danska, † 21. september 2012, Barcelona, Španija.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Sven Hassel · Poglej več »
Szomorú vasárnap
»Szomorú vasárnap« (»Otožna nedelja«) je madžarska pesem iz leta 1933, ki jo je zložil skladatelj Rezső Seress, besedilo pa napisal László Jávor.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Szomorú vasárnap · Poglej več »
Tehnična vlada
Tehnična vlada je vlada tehnokracije, vladavine tehnikov ali strokovnjakov.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Tehnična vlada · Poglej več »
Tennessee Williams
Tennessee Williams, ameriški pisatelj, dramatik in pesnik, * 26. marec 1911, Columbus, Mississippi, Združene države Amerike, † 25. februar 1983, New York.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Tennessee Williams · Poglej več »
Termoelektrarna Velenje
Termoelektrarna Velenje je bila termoelektrarna s skupno inštalirano močjo 7.25 MW pri starem jašku Premogovnika Velenje, domačini jo imenujejo tudi Stara elektrarna.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Termoelektrarna Velenje · Poglej več »
Trajnostnost
Blue Marble: 2001. (levo) in leta 2002. (desno). Trajnostnost je sposobnost vzdrževanja ravnotežja določenih sistemov ali stanj v nekem procesu.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Trajnostnost · Poglej več »
Tudi konje streljajo, mar ne?
Tudi konje streljajo, mar ne? je ameriški neonoir dramski film iz leta 1969, ki ga je režiral Sydney Pollack, v glavnih vlogah pa nastopajo Jane Fonda, Michael Sarrazin, Susannah York, Red Buttons, Bruce Dern, Bonnie Bedelia in Gig Young.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Tudi konje streljajo, mar ne? · Poglej več »
Učinek Hawthorne
Učinek Hawthorne (ang. Hawthorne effect) se nanaša na dejstvo, da se vedenje udeležencev v eksperimentu spremeni v največji meri zaradi njihovega zavedanja, da sodelujejo v eksperimentu, in ne le zaradi vpliva pogojev, ki so jim udeleženci podvrženi.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Učinek Hawthorne · Poglej več »
Ubiti ptico oponašalko
Če ubiješ oponašalca je roman ameriške pisateljice Harper Lee, ki je izšel leta 1960 in takoj požel izjemen kritiški in bralski odziv.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Ubiti ptico oponašalko · Poglej več »
Univerza Northwestern
Univerza Northwestern (dobesedno Severozahodna univerza, kratica NU) je zasebna raziskovalna univerza s sedežem v kraju Evanston (Illinois, Združene države Amerike).
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Univerza Northwestern · Poglej več »
Velika čistka
Velika čistka ali veliki teror (Большой террор), znana tudi kot leto '37 (label), znana tudi kot Ježovščina ('obdobje Ježova'), je bila kampanja, ki jo je sprožil sovjetski komunistični voditelj Josif Stalin, za utrditev njegove oblasti nad partijo in narodom; čistke so bile namenjene tudi odstranitvi preostalega vpliva Leva Trockija in političnih tekmecev.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Velika čistka · Poglej več »
Velika depresija
Velika depresija se lahko nanaša na pojme.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Velika depresija · Poglej več »
Victor Horta
Victor Pierre Horta (Victor, baron Horta po 1932); belgijski arhitekt in oblikovalec, * 6. januar 1861, Gent, † 8. september 1947, Bruselj.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Victor Horta · Poglej več »
Vladimir Jurkevič
Vladimir Ivanovič Jurkevič (Владимир Иванович Юркевич), ruski inženir in ladijski konstruktor, * 5. junij 1885 Moskva, Rusija † 14. december 1964 New York, ZDA.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Vladimir Jurkevič · Poglej več »
Vladimir Miselj
Vladimir Miselj, slovenski diplomat, * 11. november 1889, Črni Vrh, Avstro-Ogrska, 30. oktober 1944, Ženeva, Švica.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Vladimir Miselj · Poglej več »
Vojna emujev
emujev v avstralski divjini Vojna emujev, tudi velika vojna emujev (ali Great Emu War), je bila vojaška operacija, ki jo je konec leta 1932 izvedlo Kraljevo avstralsko topništvo z namenom zatiranja emujev, ki so povzročali nevšečnosti kmetom v okrožju Campion v Zahodni Avstraliji.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Vojna emujev · Poglej več »
Vzroki druge svetovne vojne
Poljska kampanja, pri čemer je Nemčija napadla Poljsko, velja za povod za izbruh druge svetovne vojne. Vzroke za izbruh druge svetovne vojne, ki je bila najsmrtonosnejši spopad v človeški zgodovini, so iskali zgodovinarji iz mnogih držav, ki so jih preučevali in jim namenili veliko pozornosti.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Vzroki druge svetovne vojne · Poglej več »
Wales
Wales (valižansko Cymru; izgovori /ˈkəmri/) je ena od držav, ki sestavljajo Združeno kraljestvo. Čeprav je izraz ''Kneževina Wales'', valižansko Tywysogaeth Cymru, pogosto uporabljen, ga v Walesu mnogi zavračajo, saj valižanski princ nima nobene vloge pri upravljanju Walesa. Wales obsega 8,5 odstotka vse površine Združenega kraljestva, v njem pa živi le 5 odstotkov vsega prebivalstva. Približno petina Valižanov še obvlada prvotni keltski valižanski ali kimrijski jezik, število govorcev keltščine pa se nenehno zmanjšuje. Valižanska narodna identiteta med keltskimi Briti se je pojavila po rimskem umiku iz Britanije v 5. stoletju in Wales velja za enega od sodobnih keltskih narodov. Smrt Llywelyna ap Gruffydda leta 1282 je zaznamovala konec osvajanja Walesa Edvarda I., čeprav je Owain Glyndŵr na kratko obnovil neodvisnost Walesa v začetku 15. stoletja. Celoten Wales je bil priključen Angliji in vključen v angleški pravni sistem v skladu z zakonodajo Walesa 1535−42. Prepoznavna valižanska politika se je razvila v 19. stoletju. Valižanski liberalizem, ki ga je Lloyd George ponazoril v začetku 20. stoletja, se je razvil z rastjo socializma in laburistične stranke. Valižanski nacionalni občutek je rasel stoletja; stranka Plaid Cymru (Stranka Walesa) je bila ustanovljena leta 1925, društvo za valižanski jezik leta 1962. Po zakonu vlade Walesa je bil 1998 ustanovljen državni zbor Walesa, ki je odgovoren za vrsto zadev na nižji politični ravni. Ob začetku industrijske revolucije je razvoj rudarske in metalurške industrije preoblikoval državo iz kmetijske družbe v industrijski narod. Izkoriščanje območja južnega Walesa zaradi bogatih nahajališč premoga je povzročilo hitro rast prebivalstva. Dve tretjini prebivalstva živi v glavnem mestu v Cardiffu in okoli njega, Swanseaju, Newportu ter bližnjih dolinah. Tradicionalno izkopavanje premoga in težka industrija sta zdaj v zatonu, zato je gospodarstvo Walesa odvisno od javnega sektorja, lahke industrije, storitvenih dejavnosti in turizma. Čeprav Wales natančno izraža svojo politično in družbeno zgodovino s preostalo Veliko Britanijo in velika večina prebivalstva govori angleško, je država ohranila izrazito kulturno identiteto in je uradno dvojezična. Več kot 560.000 govorcev valižanščine živi v Walesu in ta jezik govori večina prebivalstva v delih na severu in zahodu. Od konca 19. stoletja dalje ima Wales podobo "dežele pesmi", deloma zaradi tradicije eisteddfoda, festivala pesmi in literature. Na številnih mednarodnih športnih dogodkih, kot so svetovno prvenstvo, svetovni pokal v ragbiju in igrah Commonwealtha, ima Wales svoja moštva, čeprav na olimpijskih igrah valižanski športniki tekmujejo v imenu Velike Britanije. Ragbijska zveza (Rugby union) je simbol valižanske identitete in izražanja narodne zavesti. Plaid Cymru, waleška narodna stranka, se zavzema za neodvisnost. Drugi Valižani si prizadevajo za ustanovitev waleškega parlamenta, na katerega naj bi prešle izvršilne naloge londonske osrednje oblasti. Toda waleški volivci so na referendumu leta 1979 prav tak predlog zavrnili. V britanskem spodnjem domu, v katerem je skupno 650 poslancev, ima Wales 38 poslancev. Deželo upravlja Valižanski urad (Welsh Office) v glavnem mestu Cardiff, njegov vodja – državni sekretar za Wales – pa je član britanske vlade.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Wales · Poglej več »
White Star Line
Logotip družbe White Star Line (med letom 1934 in 1948 znana, kot Cunard White Star) je bila britanska pomorska družba.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in White Star Line · Poglej več »
Zagonsko podjetje
Zagonsko podjetje (ang. startup) je novoustanovljeno podjetje z inovativno poslovno idejo in/ali inovativnim produktom, z dobro zasnovano poslovno strategijo in upanjem na visok zaslužek.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Zagonsko podjetje · Poglej več »
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Združene države Amerike · Poglej več »
Zgodovina Združenih držav Amerike
Širjenje teritorija ZDA, 1810–1920Zgodovina Združenih držav Amerike se je začela, ko je trinajst britanskih kolonij leta 1776 razglasilo svojo neodvisnost.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Zgodovina Združenih držav Amerike · Poglej več »
Zlom newyorške borze (1929)
Zlom newyorške borze iz leta 1929, znan tudi kot velik propad, je bil velik ameriški zlom borze, ki se je zgodil jeseni 1929.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in Zlom newyorške borze (1929) · Poglej več »
1929
1929 (MCMXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in 1929 · Poglej več »
1930
1930 (MCMXXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in 1930 · Poglej več »
1932
1932 (MCMXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in 1932 · Poglej več »
1954
1954 (MCMLIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in 1954 · Poglej več »
5. marec
5.
Novo!!: Velika gospodarska kriza in 5. marec · Poglej več »
