Hitreje kot brskalnik!
154 odnosi: Absolutna vrednost, Algebra, Algebrska struktura, Arthur Cayley, Asociativnost, Žiroskop, Časovni odvod, Četverec hitrosti, Bailey-Borwein-Plouffejeva formula, Bivektor, Blender, Coulombov zakon, Daljica, Darcyjev zakon, Džul, Delo (fizika), Diferencialna enačba, Diracov zapis, Divergenca, Einsteinov zapis, Einsteinova konstanta, Električni dipol, Električni dipolni moment, Električno polje, Elektrika in magnetizem, Elektrostatika, Elipsometrija, Emmy Noether, Enakomerno kroženje, Enočlena operacija, Enotski vektor, Eter (fizika), Evklidski prostor, Fizika osnovnih delcev, Fokovo stanje, Foton, Gaussov gravitacijski zakon, Geodetična precesija, Geografski koordinatni sistem, Gibalna količina, Gostota električnega polja, Gostota električnega toka, Gostota magnetnega polja, Gostota sile, Gravitacijsko polje, Hitrost, Hodograf, HP 35s, Inverzni element, Izrek o simetrali kota, ..., Jakost (fizika), Jakost električnega polja, Jørgen Pedersen Gram, Jean Buridan, Jedrska magnetna resonanca, John Henry Poynting, Kinematika, Klasična mehanika, Klasični Hamiltonov kvaternion, Koideova enačba, Kolinearnost, Komplanarnost, Kompleksna ravnina, Kompleksno število, Komutativnost, Kosinusni izrek, Kotna hitrost, Krajevni vektor, Lagrangeeva enakost, Lastna vrednost, Levi-Civitajev simbol, Linearna algebra, Linearna kombinacija, Linearna neodvisnost, Linearna ogrinjača, Lorentzeva sila, Louis Poinsot, Magnetni moment, Magnetno polje, Magnituda, Maple, Matematična fizika, Matematična operacija, Matematika, Maxwellove enačbe, Mešani produkt, Mihail Vasiljevič Ostrogradski, Množenje vektorja s številom, Nabla, Nasprotni vektor, Navier-Stokesove enačbe, Navor, Newtonovi zakoni gibanja, Ničelni vektor, Nožiščna krivulja, Obodna hitrost, Ogljikova nanocevka, Paralelogram sil, Paravektor, Paul Adrien Maurice Dirac, Pierre-Simon Laplace, Pojav Čerenkova, Polarni koordinatni sistem, Pospešek, Poyntingov vektor, Pravokotnost, Precesija enakonočij, Premica, Projektivni prostor, Prostorski kot, Radialni pospešek, Ravnilo in šestilo, Razsežnost (vektorski prostor), Rezultanta, Romb, Rotor, Samoorganizirajoče karte, Seštevanje, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam matematičnih vsebin, Seznam vrst matrik, Sferni koordinatni sistem, Sila, Simetrija, Skalar, Skalarni produkt, Spin, Spinor, Splošni gravitacijski zakon, Središčni razteg, Standardna baza, Tangencialni pospešek, Teža, Tenzor, Tenzorsko polje, Tetraeder, Trzaj (fizika), Valovna enačba, Valovno čelo, Variacijski račun, Vektor, Vektor četverec, Vektorska grafika, Vektorski produkt, Vektorski prostor, Vektorsko polje, Verjetnostni vektor, Vezna črta, Virialni izrek, Vrtilna količina, Vsota, Weylova enačba, William Rowan Hamilton, Zunanji produkt. Razširi indeks (104 več) »
Absolutna vrednost
realnega števila ''x'' Absolútna vrédnost (redko tudi módul) nekega realnega ali kompleksnega števila je v matematiki elementarna funkcija, ki predstavlja njegovo oddaljenost od številskega izhodišča (točke 0) na številski premici oziroma v kompleksni ravnini.
Novo!!: Vektor (matematika) in Absolutna vrednost · Poglej več »
Algebra
Algebra in (Al-džebr, dobesedno »združevanje razbitih delov«) je matematična disciplina, ki se, podobno kot geometrija, matematična analiza in teorija števil, šteje za bistveno nit preučevanja matematike.
Novo!!: Vektor (matematika) in Algebra · Poglej več »
Algebrska struktura
Algébrska struktúra (zastarelo algebrajska ali algebra(j)ična struktura) je v matematiki ime za množico skupaj z (vsaj eno) računsko operacijo, ki je definirana za elemente te množice.
Novo!!: Vektor (matematika) in Algebrska struktura · Poglej več »
Arthur Cayley
Lord Arthur Cayley, FRS, angleški matematik in odvetnik, * 16. avgust 1821, Richmond na Temzi (Richmond upon Thames), grofija Surrey, Anglija, † 26. januar 1895, Cambridge, grofija Cambridgeshire, Anglija.
Novo!!: Vektor (matematika) in Arthur Cayley · Poglej več »
Asociativnost
Dvočlena operacija * na množici S je asociativna, če za vsak x, y, z \in S velja: Primeri asociativnih dvočlenih operacij so na primer seštevanje in množenje množic realnih števil R, kompleksnih števil C in kvadratnih matrik reda n × n, seštevanje vektorjev, presek in unija množic.
Novo!!: Vektor (matematika) in Asociativnost · Poglej več »
Žiroskop
Giroskóp, tudi giroskòp in žiroskóp/žiroskòp je naprava, ki ponazarja in izrablja načelo ohranitve vrtilne količine v fiziki.
Novo!!: Vektor (matematika) in Žiroskop · Poglej več »
Časovni odvod
Časóvni òdvod (ali òdvod po čásu) je v matematiki odvod funkcije po času, po navadi tolmačen kot stopnja (časovne) spremembe vrednosti funkcije.
Novo!!: Vektor (matematika) in Časovni odvod · Poglej več »
Četverec hitrosti
Četvêrec hitrósti (oznaka uμ) je razširitev pojma hitrosti na relativistične razmere.
Novo!!: Vektor (matematika) in Četverec hitrosti · Poglej več »
Bailey-Borwein-Plouffejeva formula
Bailey-Borwein-Plouffejeva formula, oziroma formula BBP, je v matematiki formula za računanje števila π, ki jo je leta 1995 odkril kanadski matematik Simon Plouffe.
Novo!!: Vektor (matematika) in Bailey-Borwein-Plouffejeva formula · Poglej več »
Bivektor
Bivektor (tudi 2-vektor) je količina v geometrijski in Grassmanovi algebri (zunanja algebra), ki posplošuje pojem vektorja.
Novo!!: Vektor (matematika) in Bivektor · Poglej več »
Blender
Blender je odprto programsko orodje za grafično 3D modeliranje, animiranje, komponiranje, post produkcijo, 3D manipulacijo v realnem času, izdelovanje 3D računalniških iger in predvajalnik naštetega.
Novo!!: Vektor (matematika) in Blender · Poglej več »
Coulombov zakon
Coulombov zákon je v fiziki zakon, ki podaja, kako sila med dvema točkastima električnima nabojema pojema z razdaljo.
Novo!!: Vektor (matematika) in Coulombov zakon · Poglej več »
Daljica
Geometrijska definicija daljice: presek poltrakov AB in BA Konstrukcija daljice (1699) Daljíca je omejena prema črta.
Novo!!: Vektor (matematika) in Daljica · Poglej več »
Darcyjev zakon
Darcyjev zakon je fizikalni zakon o sorazmernosti med specifičnim pretokom tekočine skozi porozno snov in hidravličnim gradientom v laminarnem režimu (majhno Reynoldsovo število (\mathrm)).
Novo!!: Vektor (matematika) in Darcyjev zakon · Poglej več »
Džul
Džúl ali joule je v fiziki enota za delo in energijo.
Novo!!: Vektor (matematika) in Džul · Poglej več »
Delo (fizika)
Délo (oznaka W, lahko tudi A) je v fiziki količina, ki meri prehajanje energije med telesi.
Novo!!: Vektor (matematika) in Delo (fizika) · Poglej več »
Diferencialna enačba
Diferenciálna enáčba je v matematiki enačba neznane funkcije ene ali več spremenljivk, ki povezuje njene vrednosti z njenimi prvimi ali višjimi odvodi.
Novo!!: Vektor (matematika) in Diferencialna enačba · Poglej več »
Diracov zapis
Diracov zapis je v fiziki in še posebej v kvantni mehaniki priročen zapis za označevanje kvantnomehanskih stanj, ki ga je leta 1939 uspešno uvedel angleški fizik Paul Adrien Maurice Dirac.
Novo!!: Vektor (matematika) in Diracov zapis · Poglej več »
Divergenca
Divergenca vektorskega polja \mathbf.
Novo!!: Vektor (matematika) in Divergenca · Poglej več »
Einsteinov zapis
Einsteinov zapis ali Einsteinov dogovor o seštevanju (tudi Einsteinov sumacijski dogovor) je v matematiki in še posebej v linearni algebri in fiziki poseben dogovor krajšega zapisa indeksov vektorskih ali tenzorskih spremenljivk, ki je najbolj uporaben pri zapisovanju koordinatnih enačb.
Novo!!: Vektor (matematika) in Einsteinov zapis · Poglej več »
Einsteinova konstanta
Einsteinova konstanta (ali Einsteinova gravitacijska konstanta (oznaka \kappa'\!\, (kapa), je v fiziki sklopitvena konstanta, ki se pojavlja v Einsteinovih enačbah polja. Enačba se lahko zapiše kot: kjer je G^\!\, Einsteinov tenzor, T^\!\, pa kontravariantni napetostno-energijski tenzor za snov. Ta enačba povezuje ukrivljenost prostora in časa, kjer napetostni tenzor povzroča motnjo prostor-časa in s tem gravitacijo. Einstein je v svojih enačbah polja uporabil Newtonov splošni gravitacijski zakon in konstanta \kappa'\!\, je neposredno povezana z gravitacijsko konstanto \kappa\!\, (označeno tudi kot G\!\, in \mathcal\): Zapis Einsteinove konstante je odvisen od tega kako je definiran napetostni tenzor, tako da so Einsteinove enačbe polja vedno invarianta. Druga možnost izbire za T\!\, da zapis konstante: (glej spodaj za podrobnosti). V Planckovem sistemu enot (\kappa.
Novo!!: Vektor (matematika) in Einsteinova konstanta · Poglej več »
Električni dipol
Eléktrični dípol je par enako velikih, a nasprotno predznačenih električnih nabojev na neki (navadno majhni) razdalji.
Novo!!: Vektor (matematika) in Električni dipol · Poglej več »
Električni dipolni moment
Električni dipolni moment (oznaka pe) je fizikalna količina, ki označuje električni dipol.
Novo!!: Vektor (matematika) in Električni dipolni moment · Poglej več »
Električno polje
električnega naboja Eléktrično pólje je prostor, v katerem deluje električna sila na električni naboj.
Novo!!: Vektor (matematika) in Električno polje · Poglej več »
Elektrika in magnetizem
Eléktrika ín magnetízem se obravnava skupaj, saj so električni in magnetni pojavi povezani.
Novo!!: Vektor (matematika) in Elektrika in magnetizem · Poglej več »
Elektrostatika
Primer elektrostatike Elektrostátika preučuje mirujoče električne naboje, njihovo električno polje in sile med njimi.
Novo!!: Vektor (matematika) in Elektrostatika · Poglej več »
Elipsometrija
500x500px Elipsometríja je ena najbolj točnih nedestruktivnih optičnih metod za določanje optičnih značilnosti tankih plasti ali vrhnih slojev večplastnih snovi.
Novo!!: Vektor (matematika) in Elipsometrija · Poglej več »
Emmy Noether
Amalie Emmy Noether, nemška matematičarka, * 23. marec 1882, Erlangen, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija), † 14. april 1935, Bryn Mawr, Pensilvanija, ZDA, Noetherjeva je najbolj znana po svojih prispevkih k abstraktni algebri in teoretični fiziki.
Novo!!: Vektor (matematika) in Emmy Noether · Poglej več »
Enakomerno kroženje
Kroženje Enakomérno króženje je poseben primer kroženja, pri katerem ima pospešek le radialno komponento.
Novo!!: Vektor (matematika) in Enakomerno kroženje · Poglej več »
Enočlena operacija
Ênočlena operácija (tudi únarna operacija) je v matematiki enomestna operacija ali preslikava, ki enemu podatku priredi točno določen rezultat.
Novo!!: Vektor (matematika) in Enočlena operacija · Poglej več »
Enotski vektor
Enôtski véktor (tudi enôtni véktor.. ali véktorska enôta) v normiranem vektorskem prostoru je v matematiki vektor (po navadi evklidski vektor) z dolžino (modulom) 1 (enoto dolžine): Enotski vektor se velikokrat označuje z malo črko s strešico, na primer kot \mathbf\hat, in se izgovori »e strešica«.
Novo!!: Vektor (matematika) in Enotski vektor · Poglej več »
Eter (fizika)
Éter je izraz, ki se je v poznem 19. stoletju uporabljal za opis vseprisotnega sredstva, po katerem se giblje svetloba, podobno kot se v zraku širi zvok.
Novo!!: Vektor (matematika) in Eter (fizika) · Poglej več »
Evklidski prostor
Evklidski prostor je realni topološki vektorski prostor v katerem je definiran skalarni produkt.
Novo!!: Vektor (matematika) in Evklidski prostor · Poglej več »
Fizika osnovnih delcev
Fízika osnovnih délcev je veja fizike, ki se ukvarja z osnovnimi gradniki snovi in sevanja ter interakcijami med njimi.
Novo!!: Vektor (matematika) in Fizika osnovnih delcev · Poglej več »
Fokovo stanje
Fókovo stánje je poljubno stanje Fokovega prostora z dobro določenim številom delcev v vsakem stanju.
Novo!!: Vektor (matematika) in Fokovo stanje · Poglej več »
Foton
Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.
Novo!!: Vektor (matematika) in Foton · Poglej več »
Gaussov gravitacijski zakon
Gaussov gravitacíjski zákon je v fiziki zakon, ki je v splošnem enakovreden Newtonovemu splošnemu gravitacijskemu zakonu.
Novo!!: Vektor (matematika) in Gaussov gravitacijski zakon · Poglej več »
Geodetična precesija
Prikaz geodetične precesije. Geodétična precesija (tudi geodétični pojàv, de Sittrova precesíja, de Sittrov pojàv ali Fokkerjeva precesíja) je fizikalni pojav pri katerem ukrivljenost prostor-časa, ki jo predvideva splošna teorija relativnosti, vpliva na vektor vzdolž krožečega se telesa.
Novo!!: Vektor (matematika) in Geodetična precesija · Poglej več »
Geografski koordinatni sistem
Geográfski koordinátni sistém je dvorazsežni sferni koordinatni sistem, ki je poravnan z vrtilno osjo Zemlje.
Novo!!: Vektor (matematika) in Geografski koordinatni sistem · Poglej več »
Gibalna količina
Gibálna količína je fizikalna količina, enaka zmnožku mase in hitrosti točkastega telesa.
Novo!!: Vektor (matematika) in Gibalna količina · Poglej več »
Gostota električnega polja
Gostòta eléktričnega pólja ali gostòta eléktričnega pretòka (oznaka D) je fizikalna količina, ki opredeljuje električno polje.
Novo!!: Vektor (matematika) in Gostota električnega polja · Poglej več »
Gostota električnega toka
Gostôta eléktričnega tóka, pogosto tudi kar gostôta tóka (oznaka j), je določena kot kvocient med električnim tokom I in presekom S, skozi katerega teče tok.
Novo!!: Vektor (matematika) in Gostota električnega toka · Poglej več »
Gostota magnetnega polja
Gostòta magnétnega pólja ali gostòta magnétnega pretòka (oznaka B) je vektorska količina, ki določa magnetno polje.
Novo!!: Vektor (matematika) in Gostota magnetnega polja · Poglej več »
Gostota sile
Gostota sile (redkeje prostorninska gostota sile, označba f in \mathcal\!\) je fizikalna intenzivna vektorska količina določena kot kvocient med prirastkom prostorsko porazdeljene sile in prostornino: Sila, ki je prostorsko porazdeljena, je na primer teža.
Novo!!: Vektor (matematika) in Gostota sile · Poglej več »
Gravitacijsko polje
Gravitacijsko polje Zemlje z makroskopskega vidika; polje je radialno. Zelene puščice označujejo silnice gravitacijskega polja. Gravitácijsko oziroma téžnostno polje je območje, v katerem na telesa z maso deluje gravitacijska sila.
Novo!!: Vektor (matematika) in Gravitacijsko polje · Poglej več »
Hitrost
Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.
Novo!!: Vektor (matematika) in Hitrost · Poglej več »
Hodograf
gibalne količine. Hodográf (odōs – pot, tir, gibanje, premik, smer +: grāpho – pisati, rezljati, risati) je v (klasični) mehaniki zvezna krivulja (diagram), ki prikazuje vektorsko vizualno predstavitev gibanja telesa ali tekočine.
Novo!!: Vektor (matematika) in Hodograf · Poglej več »
HP 35s
Žepni kalkulator HP 35s HP 35s Scientific Calculator je zadnji od dolgega niza negrafičnih znanstvenih in programabilnih žepnih kalkulatorjev podjetja Hewlett-Packard.
Novo!!: Vektor (matematika) in HP 35s · Poglej več »
Inverzni element
Invêrzni elemênt ali invêrz je v algebri element, ki v povezavi z določeno računsko operacijo deluje obratno kot dani elemet a. Inverz elementa a na splošno označimo a−1.
Novo!!: Vektor (matematika) in Inverzni element · Poglej več »
Izrek o simetrali kota
Po izreku velja: \fracBDDC.
Novo!!: Vektor (matematika) in Izrek o simetrali kota · Poglej več »
Jakost (fizika)
Jákost (redko intenzivnost) je v fiziki skalarna količina in predstavlja prenešeno moč (energijski tok) na enoto površine skozi zamišljeno ploskev pravokotno na smer gibanja v danem času: Mednarodni sistem enot predpisuje enoto za jakost watt na kvadratni meter (W/m2).
Novo!!: Vektor (matematika) in Jakost (fizika) · Poglej več »
Jakost električnega polja
Jákost eléktričnega pólja (oznaka E) je vektorska količina, ki določa električno polje.
Novo!!: Vektor (matematika) in Jakost električnega polja · Poglej več »
Jørgen Pedersen Gram
Jørgen Pedersen Gram, danski matematik in aktuar, * 27. junij, 1850, Nustrup, Danska † 29. april 1916, København, Danska.
Novo!!: Vektor (matematika) in Jørgen Pedersen Gram · Poglej več »
Jean Buridan
Jean Buridan, francoski filozof, logik in učenjak, * 1300, (najverjetneje) Béthune (Bethun), pokrajina Artois, Pikardija, Francija, † 1358, Pariz, Francija.
Novo!!: Vektor (matematika) in Jean Buridan · Poglej več »
Jedrska magnetna resonanca
300 MHz jedrsko magnetno-resonančni spektrometer Jêdrska magnétna resonánca je fizikalni pojav, ki opisuje interakcijo magnetnih momentov atomskih jeder z elektromagnetnim poljem s frekvenco enako lastni frekvenci jeder.
Novo!!: Vektor (matematika) in Jedrska magnetna resonanca · Poglej več »
John Henry Poynting
John Henry Poynting, FRS, angleški fizik, * 9. september 1852, Parsonage, Monton, Manchester, grofija Lancashire, Anglija, † 30. marec 1914, Birmingham, grofija Warwickshire, Anglija.
Novo!!: Vektor (matematika) in John Henry Poynting · Poglej več »
Kinematika
Kinemátika je v fiziki veja mehanike, ki opisuje gibanje telesa, ne da bi se spraševala po njegovih vzrokih in bi pri tem upoštevala na primer delovanje zunanjih sil.
Novo!!: Vektor (matematika) in Kinematika · Poglej več »
Klasična mehanika
gibanja projektila je del klasične mehanike. Klasična mehanika je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje makroskopskih predmetov, od izstrelkov do delov strojev in astronomskih teles, kot so vesoljska plovila, planeti, zvezde in galaksije.
Novo!!: Vektor (matematika) in Klasična mehanika · Poglej več »
Klasični Hamiltonov kvaternion
Klasični Hamiltonov kvaternion je način obravnave kvaternionov kot ga je razumel irski matematik, fizik in astronom William Rowan Hamilton (1805–1865), ki je v letu 1843 odkril kvaternione.
Novo!!: Vektor (matematika) in Klasični Hamiltonov kvaternion · Poglej več »
Koideova enačba
Koideova enačba je v fiziki enačba, ki povezuje mase treh negativno električno nabitih delcev iz skupine leptonov.
Novo!!: Vektor (matematika) in Koideova enačba · Poglej več »
Kolinearnost
Kòlineárnost je v geometriji značilnost, da dane točke (ali drugi geometrijski objekti) ležijo na skupni premici.
Novo!!: Vektor (matematika) in Kolinearnost · Poglej več »
Komplanarnost
Trije vektorji so komplanárni, kadar in samo kadar ležijo v isti ravnini.
Novo!!: Vektor (matematika) in Komplanarnost · Poglej več »
Kompleksna ravnina
''argument'' z\,. Kompleksna ravnina ali z-ravnina je v matematiki dvorazsežna geometrijska predstavitev kompleksnih števil, ki jo podajata realna os in njej ortogonalna imaginarna os.
Novo!!: Vektor (matematika) in Kompleksna ravnina · Poglej več »
Kompleksno število
1.
Novo!!: Vektor (matematika) in Kompleksno število · Poglej več »
Komutativnost
Dvočlena operacija * na množici S je komutativna, če za vsak x, y \in S velja: Primeri komutativnih dvočlenih operacij so na primer seštevanje in množenje v množici realnih števil R, kompleksnih števil C in kvadratnih matrik reda n × n, seštevanje vektorjev, presek in unija množic.
Novo!!: Vektor (matematika) in Komutativnost · Poglej več »
Kosinusni izrek
Kósinusni izrèk v ravninski trigonometriji nam omogoča, da v trikotniku, kjer poznamo dolžini dveh stranic in velikost kota med njima, izračunamo tretjo stranico.
Novo!!: Vektor (matematika) in Kosinusni izrek · Poglej več »
Kotna hitrost
Kótna hitróst je v fiziki količina, določena kot odvod zasuka po času: Običajno se jo označuje z malo grško črko ω.
Novo!!: Vektor (matematika) in Kotna hitrost · Poglej več »
Krajevni vektor
Točki ''P'' in ''Q'' v ravnini ter njuna krajevna vektorja od izhodišča ''O'' Krajévni véktor (zastarelo rádij-véktor) je v matematiki in fiziki vektor, ki sega od izhodišča koordinatnega sistema do izbrane točke prostora (ali ravnine), denimo do trenutne lege točkastega telesa.
Novo!!: Vektor (matematika) in Krajevni vektor · Poglej več »
Lagrangeeva enakost
Lagrangeeva enákost ali Lagrangeeva identitéta je v algebri enakost: ki velja za dve poljubni množici in realnih ali kompleksnih števil (oziroma splošneje, elementov komutativnega kolobarja).
Novo!!: Vektor (matematika) in Lagrangeeva enakost · Poglej več »
Lastna vrednost
Lástna vrédnost linearne preslikave A je v linearni algebri po definiciji tak skalar λ, pri katerem je za neničelni vektor \vec\mathbf\, izpolnjena karakteristična enačba: Takšen vektor \vec\mathbf\, se imenuje lastni vektor.
Novo!!: Vektor (matematika) in Lastna vrednost · Poglej več »
Levi-Civitajev simbol
Levi-Civitajev simbol ali tudi permutacijski simbol je določen z: Predstavitev Levi-Civitajevega simbola \begin +1; & \mbox (i,j,k) \mbox (1,2,3), (2,3,1) \mbox (3,1,2)\\ -1; & \mbox (i,j,k) \mbox (3,2,1), (1,3,2) \mbox (2,1,3)\\ 0; & \mboxi.
Novo!!: Vektor (matematika) in Levi-Civitajev simbol · Poglej več »
Linearna algebra
Linearna algebra je matematična disciplina, ki se ukvarja s proučevanjem vektorjev, vektorskih prostorov (ali linearnih prostorov), linearnih transformacij in sistemov linearnih enačb.
Novo!!: Vektor (matematika) in Linearna algebra · Poglej več »
Linearna kombinacija
Linearna kombinacija je matematični izraz, sestavljen iz množice izrazov z množenjem vsakega izraza s konstanto in seštevanjem rezultatov (npr. linearna kombinacija x in y je izraz v obliki ax + by, kjer sta a in b konstanti).
Novo!!: Vektor (matematika) in Linearna kombinacija · Poglej več »
Linearna neodvisnost
Linearna neodvisnost v linearni algebri pomeni, da se nobenega vektorja iz množice W, ne da zapisati kot linearno kombinacijo drugih vektorjev iz W. Če se da enega od vektorjev izraziti z drugimi, pa govorimo o linearni odvisnosti.
Novo!!: Vektor (matematika) in Linearna neodvisnost · Poglej več »
Linearna ogrinjača
nekolinearnih vektorjev '''u''' in '''v''' iz '''R'''3 je ravnina.
Novo!!: Vektor (matematika) in Linearna ogrinjača · Poglej več »
Lorentzeva sila
gostote magnetnega polja ''B'' (v smeri proti opazovalcu ven iz slike) za različne vrednosti ''e'' zadevajo s plinskimi molekulami v bučki Lorentzeva síla je sila, ki deluje na električni naboj v električnem in magnetnem polju: oziroma: Pri tem je \vec\mathbf vektor sile, e električni naboj, \vec\mathbf vektor jakosti električnega polja, \vec\mathbf vektor hitrosti, s katero se naboj giblje, \vec\mathbf pa vektor gostote magnetnega polja.
Novo!!: Vektor (matematika) in Lorentzeva sila · Poglej več »
Louis Poinsot
Louis Poinsot, francoski matematik in fizik, * 3. januar 1777, Clermont-en-Beauvaisis, Francija, † 5. december 1859, Pariz.
Novo!!: Vektor (matematika) in Louis Poinsot · Poglej več »
Magnetni moment
Magnétni momènt (tudi magnétni dípolni momènt) je vektorska količina, ki določa navor magnetnega polja na paličasti magnet ali na tuljavo, po kateri teče električni tok.
Novo!!: Vektor (matematika) in Magnetni moment · Poglej več »
Magnetno polje
Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.
Novo!!: Vektor (matematika) in Magnetno polje · Poglej več »
Magnituda
Magnitúda (latinsko magnitudo - veličina).
Novo!!: Vektor (matematika) in Magnituda · Poglej več »
Maple
Maple (javor) je splošni računalniški program za simbolno računanje.
Novo!!: Vektor (matematika) in Maple · Poglej več »
Matematična fizika
verjetnostnimi amplitudami (desno). Matemátična fízika se nanaša na razvoj matematičnih znanstvenih metod za uporabo v fiziki in je teorija matematičnih modelov pri raziskovanju fizikalnih pojavov.
Novo!!: Vektor (matematika) in Matematična fizika · Poglej več »
Matematična operacija
Matemátična operácija (tudi račúnska operácija ali operátor) je matematična preslikava, ki urejeni ''n''-terici podatkov (a, b,...,d) iz kartezičnega produkta A × B ×...× D priredi rezultat operacije, element z iz množice Z. Če so vse naštete množice med sabo enake (A.
Novo!!: Vektor (matematika) in Matematična operacija · Poglej več »
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Novo!!: Vektor (matematika) in Matematika · Poglej več »
Maxwellove enačbe
Maxwellove enáčbe so osnovni zakoni elektrodinamike, ki povezujejo električno in magnetno polje v elektromagnetno polje ter opisujejo njegove časovne spremembe in širjenje v prostoru.
Novo!!: Vektor (matematika) in Maxwellove enačbe · Poglej več »
Mešani produkt
Paralelepiped, ki ga določajo trije vektorji Méšani prodúkt (tudi psévdoskalárni prodúkt) je v linearni algebri računska operacija, ki trem trirazsežnim vektorjem priredi število po pravilu: Kot vidimo, je mešani produkt sestavljen iz skalarnega in vektorskega produkta - zato tudi ime mešani produkt.
Novo!!: Vektor (matematika) in Mešani produkt · Poglej več »
Mihail Vasiljevič Ostrogradski
Mihail Vasiljevič Ostrogradski (Mihajlo Vasiljovič Ostrogradski), ruski matematik, mehanik in fizik ukrajinsko kozaškega rodu, * 24. september (12. september, ruski koledar) 1801, vas Pašenivka, Kobeljakški ujezd, Poltavska gubernija, Ruski imperij (sedaj Kozelščinski rajon, Poltavska oblast, Ukrajina), † 1. januar (20. december) 1862 (1861), Poltava, Ruski imperij (sedaj Ukrajina).
Novo!!: Vektor (matematika) in Mihail Vasiljevič Ostrogradski · Poglej več »
Množenje vektorja s številom
Množenje vektorja s številom Množenje vektorja s številom (tudi množenje vektorja s skalarjem) je matematična operacija, ki številu (skalarju) n in vektorju \vec a priredi vektor n\vec a. Opozorilo: Množenje vektorja s skalarjem ni isto kot skalarni produkt - teh dveh računaskih operacij ne smemo zamenjevati.
Novo!!: Vektor (matematika) in Množenje vektorja s številom · Poglej več »
Nabla
Nábla je matematični simbol \nabla.
Novo!!: Vektor (matematika) in Nabla · Poglej več »
Nasprotni vektor
Nasprótni véktor poljubnega vektorja je vektor, katerega dolžina (modul) je enaka, smer pa nasprotna.
Novo!!: Vektor (matematika) in Nasprotni vektor · Poglej več »
Navier-Stokesove enačbe
Navier-Stokesove enáčbe v mehaniki tekočin so sistem nelinearnih parcialnih diferencialnih enačb, ki opisujejo nestacionarno gibanje stisljive newtonske viskozne tekočine.
Novo!!: Vektor (matematika) in Navier-Stokesove enačbe · Poglej več »
Navor
Navòr (starejša izraza vrtílni momènt in rotacíjski momènt) (oznaka M) je v fiziki količina, ki nastopa pri kroženju točkastega telesa in vrtenju togega telesa.
Novo!!: Vektor (matematika) in Navor · Poglej več »
Newtonovi zakoni gibanja
Newtonovi zakóni so trije zakoni, s katerimi je angleški fizik Isaac Newton opisal gibanje teles.
Novo!!: Vektor (matematika) in Newtonovi zakoni gibanja · Poglej več »
Ničelni vektor
Níčelni véktor (tudi véktor níč.. ali véktorski níč.) je v linearni algebri vektor v evklidskem prostoru, katerega komponente v poljubnem afinem koordinatnem sistemu in razsežnosti \mathbb^ so vse enake 0: Drugače je neničelni vektor.
Novo!!: Vektor (matematika) in Ničelni vektor · Poglej več »
Nožiščna krivulja
točko ''P''. Tangenta na krivuljo ''C'' je obarvana z rdečo barvo. Dotikališče tangente s krivuljo ''C'' je označeno z ''R''. Nožiščna krivulja (včasih tudi pedala) je v diferencialni geometriji krivulj krivulja, ki se jo dobi iz druge dane krivulje.
Novo!!: Vektor (matematika) in Nožiščna krivulja · Poglej več »
Obodna hitrost
Obódna hitróst (tudi krožílna hitróst, hitrost kroženja) je hitrost, ki jo ima točkasto telo pri kroženju.
Novo!!: Vektor (matematika) in Obodna hitrost · Poglej več »
Ogljikova nanocevka
Model enostenske nanocevke (SWCNT). Ogljikova nanocevka (CNT) je cev iz ogljika s premerom, ki se običajno meri v nanometrih.
Novo!!: Vektor (matematika) in Ogljikova nanocevka · Poglej več »
Paralelogram sil
Palalelográm síl je v fiziki geometrijski prikaz, kjer z risanjem seštejemo sili ali sile kot vektorje, ki delujejo na masno točko oziroma telo.
Novo!!: Vektor (matematika) in Paralelogram sil · Poglej več »
Paravektor
Paravéktor je izraz, ki se uporablja za kombinacijo skalarja in vektorja v katerikoli Cliffordovi algebri, v fiziki znani kot geometrijska algebra.
Novo!!: Vektor (matematika) in Paravektor · Poglej več »
Paul Adrien Maurice Dirac
Paul Adrien Maurice Dirac, FRS, britanski fizik in matematik, * 8. avgust 1902, Bristol, grofija Gloucestershire, Anglija, † 20. oktober 1984, Tallahassee, Florida, ZDA.
Novo!!: Vektor (matematika) in Paul Adrien Maurice Dirac · Poglej več »
Pierre-Simon Laplace
Markiz Pierre-Simon de Laplace, francoski matematik, fizik, astronom in filozof, * 23. marec 1749, Beaumont-en-Auge, Calvados, Normandija, Francija, † 5. marec 1827, Pariz, Francija.
Novo!!: Vektor (matematika) in Pierre-Simon Laplace · Poglej več »
Pojav Čerenkova
jedrskega reaktorja ATR Pojàv Čerénkova (tudi sevanje Vavilova-Čerenkova) je elektromagnetno valovanje, ki ga povzročajo nabiti delci ob potovanju skozi električni izolator s hitrostjo, ki je večja od hitrosti svetlobe v tej snovi.
Novo!!: Vektor (matematika) in Pojav Čerenkova · Poglej več »
Polarni koordinatni sistem
Polarni koordinatni sistem Dve točki podani s polarnimi koordinatami Pretvorba koordinat Polárni koordinátni sistém je ravninski koordinatni sistem, ki se ga uporablja v matematiki, fiziki, astronomiji in nekatrih drugih vedah.
Novo!!: Vektor (matematika) in Polarni koordinatni sistem · Poglej več »
Pospešek
Pospéšek (oznaka a) je v fiziki kontravariantna vektorska količina, ki podaja spreminjanje hitrosti telesa v prostoru v časovni enoti.
Novo!!: Vektor (matematika) in Pospešek · Poglej več »
Poyntingov vektor
Sevanje dipola. Dipol je vzporeden z osjo z, električno polje in Poyntingov vektor pa ležita v ravnini x-z. Poyntingov véktor (ali tudi Umov-Poyntingov vektor; označba \vec\mathcal ali \vec\mathbf) je v fiziki vektorska količina in predstavlja smer in velikost energijskega toka elektromagnetnega polja.
Novo!!: Vektor (matematika) in Poyntingov vektor · Poglej več »
Pravokotnost
pravokotnice na premico ''AB'' iz dane točke ''C'' Pravokótnost (tudi ortogonálnost) je ena od osnovnih relacij med različnimi geometrijskimi objekti: premicami, daljicami, vektorji, krivuljami, ravninami ipd.
Novo!!: Vektor (matematika) in Pravokotnost · Poglej več »
Precesija enakonočij
hohe_2013 Precesíja enakonóčij ali precesíja Zêmljine vrtílne osí je precesija Zemljine vrtilne osi.
Novo!!: Vektor (matematika) in Precesija enakonočij · Poglej več »
Premica
Prémica je poleg točke in ravnine eden osnovnih pojmov geometrije.
Novo!!: Vektor (matematika) in Premica · Poglej več »
Projektivni prostor
Projektívni prôstor je v matematiki temeljni pojem tako v diferencialni kot tudi algebrski geometriji.
Novo!!: Vektor (matematika) in Projektivni prostor · Poglej več »
Prostorski kot
'''Prostorski kot''' je razmerje med površino projekcije telesa (rdeče) na kroglo in kvadrata polmera krogle. Na sliki je objekt, ki mu določamo pripadajoči prostorski kot, prikazan kot modra površina. Prostorski kot (oznaka \Omega ali \omega) je v matematiki in fiziki del prostora, ki je omejen s smermi od dane točke do vseh točk zaprte krivulje na izbrani površini (običajno je to krogla s središčem v dani točki).
Novo!!: Vektor (matematika) in Prostorski kot · Poglej več »
Radialni pospešek
Rádialni ali centripetalni pospéšek (oznaka a_r ali a_c) je komponenta vektorja pospeška prečno na smer gibanja, ki povzroči, da se vektor hitrosti spremeni po smeri, na njegovo velikost pa nima vpliva.
Novo!!: Vektor (matematika) in Radialni pospešek · Poglej več »
Ravnilo in šestilo
Ravnilo in šestilo (kratica RiŠ) je program za dinamično geometrijo, avtorja Renéja Grothmanna z matematičnega oddelka katoliške univerze v Eichstättu v Nemčiji.
Novo!!: Vektor (matematika) in Ravnilo in šestilo · Poglej več »
Razsežnost (vektorski prostor)
Razséžnost (tudi dimenzíja) vektorskega prostora je enaka številu linearno neodvisnih vektorjev tega prostora, oziroma moči baze tega prostora.
Novo!!: Vektor (matematika) in Razsežnost (vektorski prostor) · Poglej več »
Rezultanta
Rezultánta je vektorska vsota dveh ali več vektorjev, npr.
Novo!!: Vektor (matematika) in Rezultanta · Poglej več »
Romb
Romb Rómb je v ravninski geometriji štirikotnik z vsemi stranicami enake dolžine, oziroma je enakostranični mnogokotnik s štirimi stranicami.
Novo!!: Vektor (matematika) in Romb · Poglej več »
Rotor
Rotor vektorskega polja \mathbf.
Novo!!: Vektor (matematika) in Rotor · Poglej več »
Samoorganizirajoče karte
SOM je kratica za Self-Organizing Maps, kar pomeni samoorganizirajoče karte.
Novo!!: Vektor (matematika) in Samoorganizirajoče karte · Poglej več »
Seštevanje
Aritmetični stroj za seštevanje in odštevanje – aritmograf, 1720 (hrani Musée des Arts et Métiers) Seštévanje, sumácija ali adicija je v matematiki in aritmetiki ena od osnovnih aritmetičnih dvočlenih operacij nad objekti, kot so množice, števila, ulomki, vektorji, matrike, polinomi.
Novo!!: Vektor (matematika) in Seštevanje · Poglej več »
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Novo!!: Vektor (matematika) in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Novo!!: Vektor (matematika) in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »
Seznam vrst matrik
Zgradba matrik. Včasih indeksa (i \, in j \) ločimo z vejico. Seznam vrst matrik.
Novo!!: Vektor (matematika) in Seznam vrst matrik · Poglej več »
Sferni koordinatni sistem
Prikazan je sferni koordinatni sistem v odnosu do kartezičnega Sfêrni ali krógelni koordinátni sistém je krivočrtni sistem koordinat v trirazsežnem prostoru, s pomočjo katerega enolično določimo lego točk na sferi ali sferoidu.
Novo!!: Vektor (matematika) in Sferni koordinatni sistem · Poglej več »
Sila
Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.
Novo!!: Vektor (matematika) in Sila · Poglej več »
Simetrija
Simetríja je lastnost geometrijskih likov, teles, enačb in drugih takšnih predmetov.
Novo!!: Vektor (matematika) in Simetrija · Poglej več »
Skalar
Skalár ali skalárna količina je v matematiki neusmerjena količina, ki je določena in izražana samo s številom (npr. dolžina, čas, temperatura, delo, moč,...). Izraz skalar je v matematiki protipomenka izraza vektor.
Novo!!: Vektor (matematika) in Skalar · Poglej več »
Skalarni produkt
Skalárni prodúkt je matematična operacija, ki dvema vektorjema priredi število (skalar).
Novo!!: Vektor (matematika) in Skalarni produkt · Poglej več »
Spin
Spín (iz angl. »vrtenje«) je lastna vrtilna količina delcev v kvantni mehaniki.
Novo!!: Vektor (matematika) in Spin · Poglej več »
Spinor
Möbiusovega traku, pri čemer pride do spremembe predznaka, ko se krožnica (»fizikalni sistem«) zvezno vrti s polnim obratom 360°. Spínor je v matematiki in fiziki, ter še posebej v teoriji ortogonalnih grup (kot sta vrtenje ali Lorentzeva grupa), element kompleksnega vektorskega prostora, ki razširja pojem prostorskega vektorja.
Novo!!: Vektor (matematika) in Spinor · Poglej več »
Splošni gravitacijski zakon
Splòšni gravitacíjski zákon (tudi Newtonov gravitacijski zakon ali zakon težnosti) v fiziki pojasnjuje, da gravitacijska sila pojema z razdaljo.
Novo!!: Vektor (matematika) in Splošni gravitacijski zakon · Poglej več »
Središčni razteg
Središčni razteg Sredíščni raztèg (tudi homotetíja ali nezasučna dilatácija redkeje tudi izotropno (uniformno) skalíranje) je geometrijska preslikava, ki ohranja obliko množice (lika, telesa), spremeni pa njeno velikost.
Novo!!: Vektor (matematika) in Središčni razteg · Poglej več »
Standardna baza
treh razsežnostih je linearna kombinacija standardnih baznih vektorjev '''i''', '''j''' in '''k'''. Standardna baza (tudi naravna baza ali redkeje kànonska baza) je v matematiki za evklidski prostor sestavljena iz enotskih vektorjev, ki imajo smer osi kartezičnega koordinatnega sistema.
Novo!!: Vektor (matematika) in Standardna baza · Poglej več »
Tangencialni pospešek
Tangenciálni pospéšek (oznaka a_t) je komponenta vektorja pospeška vzdolž smeri gibanja, ki povzroči, da se vektor hitrosti spremeni po velikosti, na njegovo smer pa nima vpliva.
Novo!!: Vektor (matematika) in Tangencialni pospešek · Poglej več »
Teža
Téža (navadno se označuje s Fg) je sila, s katero Zemlja zaradi težnosti privlači vsako telo z od nič različno maso.
Novo!!: Vektor (matematika) in Teža · Poglej več »
Tenzor
kocke '''e'''1, '''e'''2 in '''e'''3. Ténzor je v matematiki posplošena linearna količina, oziroma geometrijska entiteta, ki jo lahko izrazimo z večrazsežno tabelo, oziroma matriko, relativno glede na izbiro baze.
Novo!!: Vektor (matematika) in Tenzor · Poglej več »
Tenzorsko polje
Tenzorsko polje je funkcija, ki vsaki točki prostora pripiše tenzor, ki pripada neki fizikalni količini.
Novo!!: Vektor (matematika) in Tenzorsko polje · Poglej več »
Tetraeder
animacija) Tetraéder, četvérec ali četvêrec je konveksni polieder, ki je omejen s štirimi trikotniki, v bistvu je tristrana piramida.
Novo!!: Vektor (matematika) in Tetraeder · Poglej več »
Trzaj (fizika)
Trzáj je v fiziki stopnja spreminjanja pospeška.
Novo!!: Vektor (matematika) in Trzaj (fizika) · Poglej več »
Valovna enačba
Valóvna enáčba ali tudi d'Alembertova enáčba je pomembna homogena linearna parcialna diferencialna enačba 2.
Novo!!: Vektor (matematika) in Valovna enačba · Poglej več »
Valovno čelo
ravnine. lečo. Valovna fronta je množica vseh točk do katerih je v določenem trenutku prispelo valovanje na svoji poti po sredstvu od izvora.
Novo!!: Vektor (matematika) in Valovno čelo · Poglej več »
Variacijski račun
Variacíjski račún je področje matematične analize, ki obravnava ekstreme določenih integralov.
Novo!!: Vektor (matematika) in Variacijski račun · Poglej več »
Vektor
Vektor (latinsko vector – nosilec; iz vehere – nositi) je izraz, ki označuje v različnih vedah naslednje pojme.
Novo!!: Vektor (matematika) in Vektor · Poglej več »
Vektor četverec
Véktor četvêrec (ali kar četvêrec in 4-vektor) je v teoriji relativnosti (PTR, STR) vektor v štirirazsežnem realnem vektorskem prostoru, katerega komponente se pri rotacijah in translacijah inercialnega koordinatnega sistema obnašajo kot krajevne in časovne koordinate (ct, x, y, z).
Novo!!: Vektor (matematika) in Vektor četverec · Poglej več »
Vektorska grafika
Zgled kaže učinek vektorske grafike: (a) izvirna vektorska slika; (b) slika 8x povečana kot vektorska slika; (c) slika 8x povečana kot rastrska slika. Rastrska slika pri povečevanju močno izgubi kakovost, medtem ko se lahko vektorska slika povečuje brez izgube kakovosti. Véktorska gráfika je v računalniški grafiki način predstavitve slik.
Novo!!: Vektor (matematika) in Vektorska grafika · Poglej več »
Vektorski produkt
Véktorski prodúkt je binarni operator v trirazsežnem prostoru.
Novo!!: Vektor (matematika) in Vektorski produkt · Poglej več »
Vektorski prostor
Véktorski prôstor ali lineárni prôstor je osnovni pojem linearne algebre in pomeni posplošitev množice vseh geometričnih vektorjev.
Novo!!: Vektor (matematika) in Vektorski prostor · Poglej več »
Vektorsko polje
Zgled enostavnega vektorskega polja. Zgled vektorskega polja. Vektorji so prikazani kot puščice, ki imajo različne smeri in velikosti. Vektorsko polje je funkcija, ki vsaki točki prostora pripiše vektor, pripadajoč neki fizikalni količini.
Novo!!: Vektor (matematika) in Vektorsko polje · Poglej več »
Verjetnostni vektor
Verjetnostni vektor (tudi stohastični vektor) je vektor, katerega komponente so pozitivne, njihova vsota pa je 1.
Novo!!: Vektor (matematika) in Verjetnostni vektor · Poglej več »
Vezna črta
Vézna čŕta je v matematiki vodoravna črta, ki se jo piše nad izrazi, da se nakaže skupino elementov, običajno števk.
Novo!!: Vektor (matematika) in Vezna črta · Poglej več »
Virialni izrek
Viriálni izrèk v mehaniki predpisuje splošno enačbo, ki povezuje časovno povprečje skupne kinetične energije \left\langle T \right\rangle stabilnega sistema z N delci, omejenimi s potencialnimi silami, s skupno potencialno energijo \left\langle V_ \right\rangle, kjer lomljeni oklepaji predstavljajo časovno povprečje dane količine.
Novo!!: Vektor (matematika) in Virialni izrek · Poglej več »
Vrtilna količina
Vrtílna količína (navadno označena z veliko grško črko Γ, v angleški literaturi pa pogosto tudi z veliko latinično črko L) je fizikalna količina, ki nastopa pri kroženju in vrtenju teles.
Novo!!: Vektor (matematika) in Vrtilna količina · Poglej več »
Vsota
Vsôta (seštévek, s tujko súma) (latinsko summa - vsota, celotni znesek, splošna količina) je število, ki je rezultat aritmetične dvočlene operacije seštevanja.
Novo!!: Vektor (matematika) in Vsota · Poglej več »
Weylova enačba
Weylova enáčba je v fiziki in še posebej v kvantni teoriji polja relativistična valovna enačba, ki opisuje brezmasne dvokomponentne delce s polovičnim spinom (1/2), imenovane Weylovi fermioni.
Novo!!: Vektor (matematika) in Weylova enačba · Poglej več »
William Rowan Hamilton
Sir William Rowan Hamilton, irski matematik, fizik in astronom, * 4. avgust 1805, Dublin, Irska, † 2. september 1865, Dublin.
Novo!!: Vektor (matematika) in William Rowan Hamilton · Poglej več »
Zunanji produkt
Zunánji prodúkt (tudi vnánji prodúkt) je v linearni algebri računska operacija z vektorji.
Novo!!: Vektor (matematika) in Zunanji produkt · Poglej več »
