Kazalo
187 odnosi: Aerodinamika, Agrobiologija, Agrometeorologija, Agronomija, Agropedologija, Akustika, Alexander von Humboldt, Alois Tavčar, Ambroz Haračić, Ameriško astronomsko društvo, Anatomija človeka, Anatomija rastlin, Andrej Čebašek (duhovnik), Anton de Bary, Apiterapija, Arahnologija, Arheologija, Astrodinamika, Astrofizika, Astronavtika, Astronomija, Šifriranje sporočil, Človeško telo, Bioakustika, Bioetika, Biogeografija, Biologija, Biologija človeka, Bionika, Biotehnologija, Botanika, Carl Sagan, Damaz Rijavec, Demografija, Diagram poteka, Didaktika, Didaktika književnosti, Dragomir Legiša, Družinska medicina, Ekologija, Ekologija dela, Ekonomija, Elektrotehnika, Enij Fonda, Enologija, Entomologija, Epidemiologija, Etika živali, Etimologija, Etiologija, ... Razširi indeks (137 več) »
Aerodinamika
obarvani dim. Vrtinci spadajajo med mnoge pojave tesno povezane z aerodinamiko. Enačbe aerodinamike kažejo da vrtinec nastane zaradi razlike v tlaku med zgornjo in spodnjo površino krila. Na koncu krila višji tlak na spodnji površini poskuša učinkoviti 'preiti' na stran z nižjim tlakom in pri tem povzroča vrtenje in vrtinec Aêrodinámika je znanstvena veda o obnašanju plinov, ki se je začela razvijati v 19.
Poglej Veda in Aerodinamika
Agrobiologija
Agrobiologija je biološka veda, ki se ukvarja s splošnimi biološkimi zakoni razvoja rastlinskega in živalskega sveta.
Poglej Veda in Agrobiologija
Agrometeorologija
Agrometeorologija je meteorološka veda, ki raziskuje vplive pojavov v ozračju na kmetijstvo.
Poglej Veda in Agrometeorologija
Agronomija
Agronomija je veda o obdelovanju zemlje (poljedelstvu) in o kmetijstvu nasploh.
Poglej Veda in Agronomija
Agropedologija
Agropedologija je pedološka veda, ki raziskuje fizične, kemične in biološke lastnosti prsti.
Poglej Veda in Agropedologija
Akustika
Akustika je znanstvena veda, ki se ukvarja s preučevanjem vseh mehanskih valovanj v plinih, tekočinah in trdnih snoveh.
Poglej Veda in Akustika
Alexander von Humboldt
Friedrich Wilhelm Heinrich Alexander von Humboldt, nemški naravoslovec in raziskovalec, * 14. september 1769, Berlin, † 6. maj 1859, Berlin.
Poglej Veda in Alexander von Humboldt
Alois Tavčar
Alois Tavčar, slovenski agronom, genetik in žlahtnitelj rastlin, * 2. marec 1895, Ljubljana, † 1. marec 1979, Zagreb.
Poglej Veda in Alois Tavčar
Ambroz Haračić
Ambroz Haračić, hrvaški botanik, meteorolog in srednješolski profesor, * 5. december 1855, Mali Lošinj, † 1. oktober 1916, Mali Lošinj.
Poglej Veda in Ambroz Haračić
Ameriško astronomsko društvo
Ameriško astronomsko društvo (American Astronomical Society, kratica AAS) je ameriško znanstveno društvo poklicnih astronomov in drugih zainteresiranih posameznikov s sedežem v Washingtonu.
Poglej Veda in Ameriško astronomsko društvo
Anatomija človeka
Leonardo da Vincijeva študija človeškega telesa Anatomija človeka je veda znotraj anatomije, ki se ukvarja s preučevanjem morfologije človeškega telesa.
Poglej Veda in Anatomija človeka
Anatomija rastlin
Anatomija rastlin ali fitotomija je veda, ki se ukvarja z zgradbo rastlinskih organizmov.
Poglej Veda in Anatomija rastlin
Andrej Čebašek (duhovnik)
Andrej Čebašek, slovenski rimskokatoliški duhovnik in teolog, * 14. november 1820, Smlednik, † 27. januar 1899, Ljubljana.
Poglej Veda in Andrej Čebašek (duhovnik)
Anton de Bary
Heinrich Anton de Bary, nemški kirurg, botanik, mikrobiolog in mikolog, * 26. januar 1831, † 19. januar 1888.
Poglej Veda in Anton de Bary
Apiterapija
Apiterapija je veda o tem, kako si s pomočjo čebeljih pridelkov krepimo in ohranjamo zdravje.
Poglej Veda in Apiterapija
Arahnologija
Arahnologija (grško: αραχνη (arachne) - pajek + λόγος (logos) - veda, znanje) je znanstvena disciplina, ki se ukvarja s preučevanjem pajkovcev - pajkov in sorodnih organizmov, kot so ščipalci, paščipalci, klopi, suhe južine idr.
Poglej Veda in Arahnologija
Arheologija
Arheologija (grško ἀρχαῖος, arkhaīos, »starinski«; in -λογία, -logiā) je ena od samostojnih zgodovinskih znanstvenih ved, ki preučuje človeško preteklost.
Poglej Veda in Arheologija
Astrodinamika
Ástrodinámika (tudi orbitálna mehánika) je uporaba nebesne mehanike pri praktičnih problemih gibanj raket in drugih vesoljskih plovil.
Poglej Veda in Astrodinamika
Astrofizika
Ástrofízika je kot znanstvena veda del fizike in se ukvarja s fizikalnimi pojavi v Vesolju, ki jih opazuje astronomija.
Poglej Veda in Astrofizika
Astronavtika
Gagarin leta 1961 Astronávtika (grško άστρον: ástron – zvezda + ναυτική: navtiké – navtika – pomorstvo, iz naútes, latinsko nauta – mornar.
Poglej Veda in Astronavtika
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Poglej Veda in Astronomija
Šifriranje sporočil
Nemška šifrirna naprava ''Enigma'' iz druge svetovne vojne Šifriranje sporočil je pretvorba (šifriranje) sporočila v tako obliko, da ga praviloma nepooblaščene osebe ne morejo razumeti.
Poglej Veda in Šifriranje sporočil
Človeško telo
Človeško telo Človéško teló sestavljajo glava, vrat, trup, dve roki, dve nogi in spolovila v dimljah, ki se pri moških in ženskah razlikujejo.
Poglej Veda in Človeško telo
Bioakustika
Bíoakústika je interdisciplinarna veda, ki združuje biologijo in akustiko.
Poglej Veda in Bioakustika
Bioetika
Bioetika je veda, ki na sistematičen način preučuje etične vidike ved o življenju in zdravstva.
Poglej Veda in Bioetika
Biogeografija
ekoregije in biome Biogeografija je fizičnogreografska veda, ki raziskuje razširjenost in številčnost rastlin (fitogeografija) in živali (zoogeografija) v prostoru in času.
Poglej Veda in Biogeografija
Biologija
Biologíja (bíos - življenje +: logos - beseda, nauka) ali življenjeslovje je naravoslovna veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v živi naravi od molekularne ravni pa do biosfere.
Poglej Veda in Biologija
Biologija človeka
Biologija človeka je interdisciplinarna veda, ki združuje biologijo, fizično antropologijo in medicino, predmet preučevanja katere je človek.
Poglej Veda in Biologija človeka
Bionika
Biónika je biološka veda, ki preučuje funkcije živih bitij in s tem rešuje tehniške probleme.
Poglej Veda in Bionika
Biotehnologija
Struktura insulina. Biotehnologija je interdisciplinarna veda, ki združuje področja biologije, kemije in tehnologije, uporablja žive organizme, spec.
Poglej Veda in Biotehnologija
Botanika
Botánika je znanstvena veda, panoga biologije, ki se ukvarja s proučevanjem rastlin.
Poglej Veda in Botanika
Carl Sagan
Carl Edward Sagan, ameriški astronom in eksobiolog, * 9. november 1934, Brooklyn, New York, New York, ZDA, † 20. december 1996, Seattle, Washington, ZDA.
Poglej Veda in Carl Sagan
Damaz Rijavec
Damaz Rijavec (krstno ime Jožef Rijavec), italijanski redovnik in profesor teologije slovenskega rodu, * 23. februar 1913, Trnovo, Nova Gorica, † 4. maj 1998, Conegliano, Italija.
Poglej Veda in Damaz Rijavec
Demografija
Demografija je statistično preučevanje sestava rasti prebivalstva.
Poglej Veda in Demografija
Diagram poteka
Diagram poteka (angl. flowchart) je diagram za prikaz možnih poti podatkov skozi sistem oz.
Poglej Veda in Diagram poteka
Didaktika
Didaktika, (grško διδασκω /didáskō/ - učim, poučujem) je veda, ki obravnava vsebino, metode in organizacijo pouka v šolah.
Poglej Veda in Didaktika
Didaktika književnosti
»Didaktika književnosti je ena od specialnih didaktik (poleg didaktike maternega jezika, didaktike tujih jezikov, didaktike matematike idr.). Te posebne znanstvenoraziskovalne discipline se ukvarjajo z vprašanjem, kako so določena področja dejanskosti in vede o njej vključujejo v vzgojno-izobraževalni proces, ter svoje ugotovitve uporabljajo pri usposabljanju učiteljev za poučevanje«.
Poglej Veda in Didaktika književnosti
Dragomir Legiša
Dragomir Legiša, italijanski novinar, politik in publicist slovenskega rodu, * 17. december 1925, Devin, Kraljevina Italija, † 13. februar 2014, Katinara (Trst), Italija.
Poglej Veda in Dragomir Legiša
Družinska medicina
Družinska medicina pomeni primarno zdravstveno varstvo vseh članov družine ne glede na spol, starost ali zdravstveni problem.
Poglej Veda in Družinska medicina
Ekologija
Ekologíja je znanstvena veda, ki preučuje porazdelitev in bogastvo živih organizmov in odnose med živimi bitji ter živim in neživim okoljem.
Poglej Veda in Ekologija
Ekologija dela
Ekologija dela je veda, ki raziskuje, ocenjuje, ureja in spremlja vse delovne postopke in pojave, ki so lahko zdravju škodljivi.
Poglej Veda in Ekologija dela
Ekonomija
Ekonomíja (grško οικο: oiko - hiša + νομός: nomós - zakoni, pravila) je družbena veda o upravljanju razpoložljivih sredstev glede na njihovo donosnost.
Poglej Veda in Ekonomija
Elektrotehnika
Eléktrotéhnika je področje tehnike, ki obravnava pojave povezane z električnim nabojem (oziroma elektrino).
Poglej Veda in Elektrotehnika
Enij Fonda
Enij Alojzij Ferdinand Fonda, slovenski klasični filolog, 4. januar 1927, Trst, † 20. september 2011, São Paulo, Brazilija.
Poglej Veda in Enij Fonda
Enologija
Enologija je veda o predelovanju grozdja in negi vin.
Poglej Veda in Enologija
Entomologija
Entomologíja (grško έντομον: éntomon - žuželka + λόγος: lógos - veda, učenje + pripona ια; tudi žužkoslóvje) je del zoologije in je strogo gledano nauk o žuželkah, čeprav se včasih predmet preučevanja razširi tudi na druge zemeljske členonožce.
Poglej Veda in Entomologija
Epidemiologija
Epidemiologija je veda o pogostnosti, razporeditvi in vzročnosti pojavljanja kake bolezni ali drugih, za zdravje pomembnih pojavov (poškodbe, alkoholizem, kajenje, prakticiranje nevarne spolnosti itd.) v določeni populaciji in ima ključno vlogo pri oblikovanju in izvajanju javnozdravstvene politike.
Poglej Veda in Epidemiologija
Etika živali
Etika živali ali živalska etika je kategorija etike, ki se posebej posveča odnosu človeka do živali.
Poglej Veda in Etika živali
Etimologija
Etimologíja (grško: étymología.
Poglej Veda in Etimologija
Etiologija
Etiologíja (tudi aitiologíja) je veda o vzrokih pojavov.
Poglej Veda in Etiologija
Etnobotanika
Etnobotanika (iz etnologija - narodoslovje in botanika – rastlinoslovje) je znanstvena veda o odnosih med ljudmi in rastlinami.
Poglej Veda in Etnobotanika
Etnografija
Robidišča (foto: Milko Matičetov, julij 1951) Etnografíja (grško narod in pisati) ali narodopisje je opisni (deskriptivni) del etnologije.
Poglej Veda in Etnografija
Etnologija
Etnologija (iz grščine ethnos - ljudstvo) je veda, ki se ukvarja z raziskovanjem vsakdanjega načina življenja in kulturo etničnih skupin.
Poglej Veda in Etnologija
Etologija
Etologíja (grško ήθος: ethos - navada; λογος: logos - veda) je znanstvena veda znotraj zoologije, ki preučuje vedenje živali.
Poglej Veda in Etologija
Faleristika
Faleristika je umetnostnozgodovinska veda, ki se ukvarja s preučevanjem vojaških odlikovanj glede na njihovo zgodovino, pomen, namembnost in izgled.
Poglej Veda in Faleristika
Farmacija
XIV Farmacíja, tudi zdraviloslovje, (starogrško φάρμακον: fármakon – zdravilo) je znanstvena veda o zdravilih.
Poglej Veda in Farmacija
Farmakodinamika
Farmakodinamika je veda, ki preučuje učinke zdravil na organizem ter mehanizme njihovega delovanja in ugotavlja razmerje med koncentracijo zdravila in učinkom.
Poglej Veda in Farmakodinamika
Farmakoekonomika
Fármakoekonómika je veda, ki proučuje ekonomske vidike v procesu uporabe zdravil.
Poglej Veda in Farmakoekonomika
Filologija
Filologíja je znanstvena veda o zgodovini in razumevanju jezika in književnosti.
Poglej Veda in Filologija
Filozofska fakulteta
Filozofska fakulteta je naziv več fakultet, kjer primarno učijo humanistične in družboslovne vede.
Poglej Veda in Filozofska fakulteta
Fonetika
Fonétika, tudi glasoslôvje, je veda o glasovih.
Poglej Veda in Fonetika
Fonologija
Fonologíja je jezikoslovna veda o glasovih, njihovi vlogi (v jeziku oz. njegovi slovnici), razvrstitvi (distribuciji), omejitvah ipd.
Poglej Veda in Fonologija
Fosil
členonožcev je moč najti tudi v Sloveniji. Fosil, fosilija, fosilni ostanek, ostalina, petrefakt, pa tudi okamenek, okamenica, okamenina in okamnina je okameneli, v kamnini (praviloma v sedimentu, izredno redko v metamorfni kamnini) ohranjen ostanek, odtis ali sled rastlin in živali ter drugih organizmov iz geološke preteklosti.
Poglej Veda in Fosil
Fotometrija
Fotometríja je veja radiometrije, torej vede, ki se ukvarja z merjenjem elektromagnetnega sevanja.
Poglej Veda in Fotometrija
Fran Mohorič
Fran Mohorič, slovenski pravnik, pesnik in kulturni delavec, * 7. oktober 1866, Stročja vas, † 16. januar 1928, Ljubljana.
Poglej Veda in Fran Mohorič
France Avčin
France Avčin, slovenski inženir elektrotehnike in strokovnjak za varnost v gorah, * 6. oktober 1910, Ljubljana, † 21. februar 1984, Ljubljana.
Poglej Veda in France Avčin
Geodetka
Geodétka (tudi redkeje geodetska črta) je v matematiki posplošitev pojma premice za »ukrivljene prostore«.
Poglej Veda in Geodetka
Geodezija
Geodezíja ali zemljemérstvo je veda o merjenju, dimenziji in določitvi oblike Zemlje kot celote ali njenega dela.
Poglej Veda in Geodezija
Geofizika
Geofizika je znanstvena veda, ki se ukvarja s fizikalnimi pojavi, povezanimi z Zemljo ter njeno ožjo okolico v Vesolju, poleg tega pojem označuje tudi preučevanje Zemlje s pomočjo kvantitativnih fizikalnih metod.
Poglej Veda in Geofizika
Geologija
Geologíja (grško γη-: ge- - zemlja + λογος: logos - beseda, vzrok) je znanstvena veda o nastanku, razvoju in zgradbi Zemlje.
Poglej Veda in Geologija
Gerontologija
Gerontologíja je veda, ki z biološkega in sociološkega vidika raziskuje staranje.
Poglej Veda in Gerontologija
Glasbena estetika
Glasbena estetika ima kot znanstveno-filozofska disciplina cilj, da s proučevanjem vseh vidikov na glasbeno umetnost spozna njeno bistvo in zakone ter odkrije njen popolni smisel v podrobnostih in v celoti.
Poglej Veda in Glasbena estetika
Gozdarstvo
Gozdarstvo je znanstvena veda in pridobitna dejavnost - je tudi gospodarska panoga.
Poglej Veda in Gozdarstvo
Grb
Grb Republike Slovenije Janez Vajkard Valvasor, Grbi kranjskih mest Grb je v evropski tradiciji osebno, nespremenljivo in trajno znamenje.
Poglej Veda in Grb
Herpetologija
Herpetologija (iz grških besed ἑρπετόν - herpeton: plazeč in λόγος - lógos: veda) je panoga zoologije (vede o živalih), ki se ukvarja z znanstvenim preučevanjem dvoživk in plazilcev (»herpetofavne«).
Poglej Veda in Herpetologija
Hidrologija
Hidrologíja ali vodoslóvje je fizičnogeografska veda o vodovjih.
Poglej Veda in Hidrologija
Hidrostatika
Hidrostátika je veda, ki preučuje mirujoče tekočine.
Poglej Veda in Hidrostatika
Histologija
pljučnega tkiva, obarvan z barvili hematoksilin in eozin, pod mikroskopom Histologija (grško ἱστός - mreža, λόγος - veda) je veda, ki opisuje mikroskopsko zgradbo tkiv na osnovi opazovanja tkivnih rezin.
Poglej Veda in Histologija
Holografija
Holografija (grško: hólos - celota +: graphē - pisati, risati) je veda in postopek ustvarjanja ter reprodukcije hologramov.
Poglej Veda in Holografija
Ikonografija
Ikonografija je umetnostnozgodovinska veda, ki se ukvarja z določanjem ter poimenovanjem upodobljene snovi.
Poglej Veda in Ikonografija
Ime
Imé je besedna označba za stvar, kraj, izdelek (kot v imenu zaščitne znamke) ali celo za zamisel, oziroma pojem, ki ga običajno uporabljamo za razlikovanje ali določevanje.
Poglej Veda in Ime
Inštitut za napredni študij
Fuld Hall, glavna inštitutska zgradba, zgrajena leta 1939 Inštitut za napredni študij (okrajšava IAS) v Princetonu, New Jersey, ZDA je zasebno središče za teoretično znanstveno raziskovanje in intelektualno preiskovanje.
Poglej Veda in Inštitut za napredni študij
Informacijsko-komunikacijska tehnologija
Informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT) je področje elektrotehnike in znanstvena veda, ki se nanaša na izdelke in prakse, ki se uporabljajo za prenos, shranjevanje, zapisovanje in druge vrste obdelav informacij.
Poglej Veda in Informacijsko-komunikacijska tehnologija
Intertekstualnost
Intertekstualnost je lastnost literature.
Poglej Veda in Intertekstualnost
Italijanska renesansa
Italijanska renesansa (italijansko Rinascimento) je bilo obdobje italijanske zgodovine, ki se je začelo v 14.
Poglej Veda in Italijanska renesansa
Izida
Izis Izida, tudi Izis, je v staroegipčanski mitologiji boginja mati, boginja plodnosti, začetnica ved, boginja žensk in spretnosti.
Poglej Veda in Izida
Jakob Aleksič
Jakob Aleksič, slovenski katoliški duhovnik in profesor teologije, * 30. maj 1897, Obrež, † 2. oktober 1980, Ljubljana.
Poglej Veda in Jakob Aleksič
Jama
Križna jama Acsibi jama, Argentina Jama je naravna podzemna odprtina, ki je dovolj velika, da lahko človek vanjo vstopi.
Poglej Veda in Jama
Janez Kapistran Gruden
Janez Kapistran Gruden (tudi John Capistran), slovenski slovenski rimskokatoliški duhovnik, profesor in teološki pisec, * 21. oktober 1884, Idrija, Avstro-Ogrska, † 28. oktober 1962, Orlando, Združene države Amerike.
Poglej Veda in Janez Kapistran Gruden
Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije
280px Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (kratica ARIS) je javna agencija oziroma agencija, ki deluje v javnem interesu na področju raziskovalne dejavnosti.
Poglej Veda in Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije
Jezikoslovje
Jezikoslôvje ali lingvístika je znanstvena veda o naravnem človeškem jeziku.
Poglej Veda in Jezikoslovje
Jožef Mislej
Jožef Mislej, polno ime Jožef Peter Alkantara Mislej, slovenski zdravnik in filozof, avtor ambicioznega matematično-filozofsko-teološkega sistema, * 17. oktober 1761, Podraga pri Vipavi, † okoli 1840, kraj neznan.
Poglej Veda in Jožef Mislej
Josip Agneletto
Josip (Giuseppe) Agneletto (anjeléto), slovenski pravnik, odvetnik, politik in gospodarstvenik, * 8. november 1884, Trsek, † 14. julij 1960, Trst.
Poglej Veda in Josip Agneletto
Josip Turk (duhovnik)
Josip Turk, slovenski duhovnik, filozof, filolog in teolog, * 12. september 1895, Stopiče, † 3. maj 1951, San Francisco, Kalifornija.
Poglej Veda in Josip Turk (duhovnik)
Kartografija
Kartografíja (grško chartis - zemljevid + graphein - pisati) je znanstvena veda, ki se ukvarja s proučevanjem, metodami in procesom konstruiranja in sestavljanja zemljevidov.
Poglej Veda in Kartografija
Kineziologija
Gib levega zgornjega uda - odročenje Kineziologíja je veda o gibanju človeškega telesa in je del širše vede, ki jo imenujemo mehanika.
Poglej Veda in Kineziologija
Klimatologija
author.
Poglej Veda in Klimatologija
Kmetijstvo
polje. Kmetíjstvo ali agrikultúra je človekova dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem rastlin in živali za hrano in surovine, običajno udomačenih živali in kulturnih rastlin, ki jih je skozi generacije odbiral človek za čim večji pridelek.
Poglej Veda in Kmetijstvo
Komunikologija
Komunikologija je družboslovna veda, ki proučuje komuniciranje, sporazumevanje med ljudmi.
Poglej Veda in Komunikologija
Koncept
Koncépt je abstrakcija ali posplošitev iz izkušnje ali rezultat transformacije obstoječih konceptov.
Poglej Veda in Koncept
Kozmologija
Kozmologíja (starogrško: kosmología.
Poglej Veda in Kozmologija
Kriptografija
2. svetovni vojni, je za zaščito občutjivih sporočil in zvez uporabljal zapleteno šifriranje. Kriptografíja (grško kryptós - skrit in gráphein - pisati) je veda o matematičnih tehnikah za dosego informacijske varnosti, kot je zaupnost, celovitost podatkov, overjanje identitete in podatkov.
Poglej Veda in Kriptografija
Kriptologija
Kriptologija (grško kryptós - skrit in logos - vedenje) je veda o tajnosti, šifriranju, zakrivanju sporočil (kriptografija) in razkrivanju šifriranih podatkov (kriptoanaliza).
Poglej Veda in Kriptologija
Kriptozoologija
Kríptozoologíja (grško κρυπτος: kryptos - 'tajen', 'skrit' + zoos, 'živalski' + logos, 'znanost') je biološka veda o doslej še nedokaznem obstoju nekaterih živalskih vrst, kot so npr.
Poglej Veda in Kriptozoologija
Kritična socialna psihologija
Kritična socialna psihologija je znanost ali veda, ki se ukvarja z vprašanjem, kakšno naj bi bilo mesto psihologije v sodobni družbi in kako naj se loti svojega problemskega polja, da bo zares odgovarjala na stiske, krize in zadovoljila potrebo po samorazumevanju sodobnega človeka.
Poglej Veda in Kritična socialna psihologija
Kroatistika
Baščanska plošča, darovnica, napisana v glagolici v hrvaščini. Kroatistika (hrvaški študiji, hrvatistika) je interdisciplinarna veda, ki v ožjem jedrnem smislu proučuje hrvaški jezik in književnost (kot posebno področje slavistike), v širšem pa vključuje študij hrvaške kulture v njeni sodobni prisotnosti in zgodovinskem obsegu.
Poglej Veda in Kroatistika
Kultura
Staroegipčanska umetnost Kultura (iz latinske besede cultura, izpeljane iz colere, kar pomeni »gojiti«) se na splošno nanaša na oblike človeške dejavnosti in simbolične strukture, ki dajejo taki aktivnosti pomen.
Poglej Veda in Kultura
Kulturologija
Kulturologija je interdisciplinarna veda o kulturi.
Poglej Veda in Kulturologija
Leksikografija
Leksikografíja ali slovaropísje (starogrško: lexikos - slovar +: grapho - pisati - pridevnik lexiko iz samostalnika lexis - govor, način govora, beseda) je veda, ki se deli na dve med seboj povezani disciplini.
Poglej Veda in Leksikografija
Liliana Ferrari
Liliana Ferarri Silvestrini, italijanska zgodovinarka slovenskega rodu, * 21. april 1953, Ločnik pri Gorici.
Poglej Veda in Liliana Ferrari
Limnologija
Limnologija je veda, ki se ukvarja z raziskavo celinskih voda.
Poglej Veda in Limnologija
Litje
železa v kalup Lítje je eden najstarejših in zelo pogosto uporabljenih načinov oblikovanja kovinskih in tudi umetnih materialov.
Poglej Veda in Litje
Marijan Marolt
Marijan Marolt, slovenski pravnik in umetnostni zgodovinar in kritik, pisatelj * 21. januar 1902, Vrhnika, † 11. januar 1972, Buenos Aires.
Poglej Veda in Marijan Marolt
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Veda in Matematika
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Poglej Veda in Meritev
Metafora
Metáfora (metaforá – prenos) ali prispodóba je uporaba določene besede namesto druge, na podlagi nekatere njune skupne pomenske značilnosti.
Poglej Veda in Metafora
Metalurgija
Metalurg pri delu Metalurgíja je znanstvena veda in industrijska dejavnost, ki se ukvarja s pridobivanjem kovin iz rude ali sekundarnih surovin ter njihovo nadaljnjo predelavo, kamor sodijo predelava v trdnem (preoblikovanje), oblikovanje v tekočem (litje), oblikovanje iz prahov (metalurgija prahov) ter spreminjanje lastnosti z »metalurško obdelavo« (toplotna obdelava).
Poglej Veda in Metalurgija
Metulji
Metulji (znanstveno ime – Lepidoptera; iz grških besed lepido – »luskast« in pteron – »krilo«) so drugi največji red v razredu žuželk (Insecta).
Poglej Veda in Metulji
Mirko Brumat
Mirko Brumat (tudi Miroslav Brumat in Friderik Brumat), italijanski rimskokatoliški duhovnik, nabožni pisatelj in kulturni delavec slovenskega rodu, * 18. julij 1897, Šempeter pri Gorici, Avstro-Ogrska, † 20. november 1950, Gorica, Italija.
Poglej Veda in Mirko Brumat
Muzikologija
Muzikologíja (mousikē - glasba +: lógos - beseda) ali glasboslóvje je znanstvena veda, ki preučuje glasbo.
Poglej Veda in Muzikologija
Naglasoslovje
Naglasoslôvje ali akcentologíja je jezikoslovna veda (nauk), ki se ukvarja s preučevanjem naglasov, poudarkov (akcentov).
Poglej Veda in Naglasoslovje
Naravoslovje
Naravoslovne vede raziskujejo fizično, nečloveško podobo naravnega sveta.
Poglej Veda in Naravoslovje
Nevroekonomija
Nevroekonomija je multidisciplinarna veda, ki proučuje proces odločanja ob izbiranju optimalne opcije izmed večjega števila alternativ.
Poglej Veda in Nevroekonomija
Nevrolingvistika
Nevrolingvistika je smer jezikoslovja, ki proučuje vplive različnih sprememb ali okvar možganskih centrov na govor in oblikovanje besedil po kaki poškodbi ipd.
Poglej Veda in Nevrolingvistika
Nomotehnika
Nomotéhnika je veda o pravnih tehnikah priprave predpisov.
Poglej Veda in Nomotehnika
Norbert Wiener
Norbert Wiener, ameriški matematik, * 26. november 1894, Columbia, Misuri, ZDA, † 18. marec 1964, Stockholm, Švedska.
Poglej Veda in Norbert Wiener
Oceanografija
spektroskopsko s satelita. Vesoljska tehnologija je pomembno orodje v sodobni oceanografiji. Oceanografíja (sestavljeni starogrški besedi: Okeanós (Okeánes) - veliko morje, ocean in: gráfe - pisati) ali oceanologija je znanstvena veda, ki proučuje oceane oziroma morja, kar vključuje vse naravne pojave v morskem okolju - od tektonike plošč na dnu, kroženja snovi v morjih na globalni ravni, vodnih tokov in valovanja na gladini, do morskih organizmov.
Poglej Veda in Oceanografija
Onomastika
Onomástika (tudi onomatologíja, imenoslóvje; grško ounouma - ime) je jezikoslovna znanstvena veda (disciplina), ki obravnava osebna imena, priimke, vzdevke, hišna imena.
Poglej Veda in Onomastika
Paleontolog
Paleontológ je znanstvenik, ki preučuje starodavna živa bitja.
Poglej Veda in Paleontolog
Paleontologija
Ene najpomembnejših sledi v preteklost so fosili. Paleontologíja (grško παλαιός: palaoós - star, nekdanji, starodaven + ὄν: ón, óntos - bitje + λόγος: lógos - beseda, govor, pojem; misel, razum, mišljenje, presojanje; računanje, veda + pripona ια) je znanstvena veda, ki se ukvarja s preučevanjem razvoja življenja na Zemlji.
Poglej Veda in Paleontologija
Patofiziologija
Pátofiziologíja ali patolóška fiziologíja je medicinska veda, ki proučuje delovanje organizma in njegovih delov v bolezni ali v nenormalnih razmerah v okolju.
Poglej Veda in Patofiziologija
Pedagogika
Pedagog pri delu s srednješolci Pedagogika je veda o vzgoji in izobraževanju.
Poglej Veda in Pedagogika
Philosophical Transactions of the Royal Society
Naslovnica prve številke za leti 1665 in 1666 Philosophical Transactions of the Royal Society (okrajšano Phil. Trans., Filozofska poročila Kraljeve družbe) je znanstvena revija s področja naravoslovja, ki jo izdaja Kraljeva družba iz Londona.
Poglej Veda in Philosophical Transactions of the Royal Society
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Poglej Veda in Planet
Planetologija
Planétologija je znanstvena veda o planetih in njihovih naravnih satelitih (»lunah«) ter planetnih sestavih, ki se ukvarja z zgradbo, dinamiko, nastankom in medsebojnimi vplivi teh nebesnih teles po velikosti od mikrometeoroidov do plinastih orjakov.
Poglej Veda in Planetologija
Podnebje
Letne povprečne temperature od 1961 do 1990 - primer kako se podnebje spreminja glede na položaj. Podnebje (klima) je dolgoročna značilnost vremena nad nekim območjem v daljšem časovnem obdobju, običajno v povprečju 30 let.
Poglej Veda in Podnebje
Polarni koordinatni sistem
Polarni koordinatni sistem Dve točki podani s polarnimi koordinatami Pretvorba koordinat Polárni koordinátni sistém je ravninski koordinatni sistem, ki se ga uporablja v matematiki, fiziki, astronomiji in nekatrih drugih vedah.
Poglej Veda in Polarni koordinatni sistem
Politične znanosti
Politične znanosti (vede) oziroma s skupno besedo politologija je skupek družbenih ved, ki se ukvarjajo s preučevanjem politike, političnega življenja in odnosov ter vlogo človeka v politiki.
Poglej Veda in Politične znanosti
Pomožne zgodovinske vede
Pomožne zgodovinske vede so sestavni del zgodovinopisja kot samostojne znanosti.
Poglej Veda in Pomožne zgodovinske vede
Prebivalstvo
Zemljevid držav po številu prebivalstva Prebiválstvo je skupnost ljudi, ki živijo na nekem območju in tvorijo etnično, rasno ali narodno enoto.
Poglej Veda in Prebivalstvo
Prevajanje
Prevajanje je proces prenosa pomena iz izvirnega jezika v ciljni jezik.
Poglej Veda in Prevajanje
Prevodoslovje
Prevodoslóvje je znanstvena veda, ki se ukvarja s pisnim ali govornim prenosom pomena besedila iz izvirnega jezika v ciljni jezik ob upoštevanju kultur, v kateri sta jezika vpeta.
Poglej Veda in Prevodoslovje
Prirodopis
Prirodopis oz.
Poglej Veda in Prirodopis
Prirodoslovna matematična fakulteta v Ljubljani
Prirodoslovno-matematična fakulteta, s sedežem v Ljubljani, je bivša fakulteta, ki je bila članica Univerze v Ljubljani.
Poglej Veda in Prirodoslovna matematična fakulteta v Ljubljani
Prst (pedologija)
Podzol, tipična tla iglastih ali borealnih gozdov Pŕst je geografski izraz za tla.
Poglej Veda in Prst (pedologija)
Psihologija
Psihologija (starogrško psychē - duša in logos - beseda, govor) je veda, ki znanstveno proučuje duševne procese, vedenje in osebnost, torej psihološke procese pri človeku.
Poglej Veda in Psihologija
Računalništvo
Računálništvo je znanstvena veda o delovanju računalnikov in o njihovi uporabi, kar vključuje strojno in programsko opremo.
Poglej Veda in Računalništvo
Razdalja
Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge Razdálja je dolžina poti med dvema točkama.
Poglej Veda in Razdalja
Retorika
Retórika ali govórništvo je veda, ki se ukvarja s pravilnim govorjenjem, izbranim besedjem, pravilno artikulacijo, suverenim in uglajenim nastopom, prezentnim obnašanjem, obvladovanjem mimike in gestikulacije ter sposobnostjo z zapisovanjem govorjenega teksta ter njegove izvedbe pred posameznikom, skupino ljudi, mikrofonom ali kamero.
Poglej Veda in Retorika
Rodoslovje
Rodoslóvje ali genealogíja je pomožna zgodovinska veda, ki proučuje in zasleduje družinsko poreklo.
Poglej Veda in Rodoslovje
Ružena Kristan
Ružena Kristan (rojena Popelak), sufražetka, slovenska učiteljica in urednica češkega rodu * 1875, † 1920 Na Kranjsko je prišla leta 1903.
Poglej Veda in Ružena Kristan
Rusistika
Rusístika je kompleks znanstvenih ved o ruščini, ruski književnosti, ruski kulturi, ruskem narodu, ruski zgodovini.
Poglej Veda in Rusistika
Semantika
Semantika oziroma pomenoslovje je veda, ki se za razliko od semiotike ukvarja z nematerialno, tj.
Poglej Veda in Semantika
Seznam filozofskih vsebin
Seznam filozofskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na filozofijo, filozofsko terminologijo, oziroma obravnavajo pomembne filozofske in za filozofsko ukvarjanje pomembne pojme.
Poglej Veda in Seznam filozofskih vsebin
Sinekologija
Sinekologija je veda, ki proučuje med seboj odvisne skupine osebkov, ki ustvarjajo določeno celoto.
Poglej Veda in Sinekologija
Sklep
Tečajast sklep komolca Sklep je zveza med kostmi pri organizmih, ki imajo skelet.
Poglej Veda in Sklep
Slavistika
Slavistika je znanstvena veda o slovanskih jezikih in književnostih, v širšem smislu tudi o slovanski kulturi.
Poglej Veda in Slavistika
Slovenistika
Slovenístika je znanstvena veda, ki preučuje slovenščino kot jezik in slovstvo (slovensko književnost v najširšem pomenu).
Poglej Veda in Slovenistika
Smeh
Smejoč otrok. Smeh je izrazno vedenje človeka, ki se običajno pojavi kot odziv na komično ali razvedrilno situacijo.
Poglej Veda in Smeh
Sociolingvistika
Sociolingvistika, tudi družbeno jezikoslovje, je veja jezikoslovja, ki obravnava jezik kot družbeni fenomen.
Poglej Veda in Sociolingvistika
Sociologija
Sociologija (iz latinske besede: socius) je znanost ali veda, ki se sistematično ukvarja s preučevanjem (z empiričnim in teoretičnim raziskovanjem) družbe, družabnega življenja in življenjem posameznika v družbi.
Poglej Veda in Sociologija
Speleologija
Načrt Kačne jame iz 1896 Speleologija (poljudno tudi jamarstvo), je veda, ki s pomočjo različnih znanstvenih področij preučuje jame in jamska okolja.
Poglej Veda in Speleologija
Stavčne besedne figure
Stavčne besedne figure so opisovanja, s katerimi pesniški jezik želi doseči posebne učinke, zato je pa govora tudi o slikovitem jeziku (latinsko figura - slika).
Poglej Veda in Stavčne besedne figure
Strup
Strúp je biološko gledano snov, ki zaradi svoje kemijske zgradbe škoduje določenemu biološkemu sistemu.
Poglej Veda in Strup
Tehnologija
Tehnologíja (tehnología.
Poglej Veda in Tehnologija
Telekomunikacije
Telekomunikacije so področje elektrotehnike in znanstvena veda, ki obravnava prenos informacij na daljavo.
Poglej Veda in Telekomunikacije
Telo
Teló je snovni del živih bitij in ga razlikujemo od duše, osebnosti ali obnašanja.
Poglej Veda in Telo
Teorija
Teoríja (starogrško: theorein - gledati, opazovati) je zamisel ali spoznanje o nekem pojavu, ki največkrat temelji na opazovanju.
Poglej Veda in Teorija
Teratologija
živčevja iz leta 1822 Teratologija (grško: téras oziroma: tératos - nakaz, pošast, spaka) je veda, ki se ukvarja z nenormalnim razvojem zarodka (embrija) in plodu (fetusa) ter nastankom raznih okvar in nepravilnosti.
Poglej Veda in Teratologija
Toksikologija
Toksikologija je veda o strupenih snoveh in njihovem učinkovanju.
Poglej Veda in Toksikologija
Toponomastika
Toponomástika (ali tudi toponímika) (grško topos - kraj + ounouma - ime) je taksonomska pomožna zgodovinska, geografska in jezikoslovna znanstvena veda, ki preučuje izvor in pomen krajevnih imen (toponimov).
Poglej Veda in Toponomastika
Trženje
Tŕženje ali márketing je veda, ki definira ter raziskuje ciljne trge in uporabnike ter skuša z njimi vzpostavljati dobičkonosne odnose.
Poglej Veda in Trženje
Tribologija
Tribologija je veda o trenju, obrabi in mazanju.
Poglej Veda in Tribologija
Trundholmska sončna kočija
Trundholmska sončna kočija (dansko: Solvognen) je artefakt iz pozno nordijske bronaste dobe, ki so ga odkrili na Danskem.
Poglej Veda in Trundholmska sončna kočija
Uniformologija
Uniformologija je umetnostnozgodovinska veda o razvoju, obliki in pomenu uniform.
Poglej Veda in Uniformologija
Vede
Vede so zelo obširna zbirka besedil, eno najstarejših, ki predstavljajo enega od temeljev indijske filozofije in religij, ki so nastale na njenem ozemlju.
Poglej Veda in Vede
Vede o Zemlji
Zemlja Véde o Zêmlji (tudi znánosti o Zêmlji ali géoznánosti) so naravoslovne vede, ki raziskujejo Zemljo in pojave na njej.
Poglej Veda in Vede o Zemlji
Vektor
Vektor (latinsko vector – nosilec; iz vehere – nositi) je izraz, ki označuje v različnih vedah naslednje pojme.
Poglej Veda in Vektor
Vojaška zgodovina
Vojaška zgodovina je interdisciplinarna veda, ki združuje področji zgodovine in obramboslovja.
Poglej Veda in Vojaška zgodovina
Vrednotenje dela
Področje vrednotenja dela obsega tisto dejavnost organizacije, ki se ukvarja z vrednotenjem proizvodnega dejavnika: dela in znanja delavca.
Poglej Veda in Vrednotenje dela
Zastavoslovje
Zastava ''Mednarodne veksikološke zveze'' (''Fédération internationale des associations vexillologiques'') Plapolajoča zastava Slovenije Zastavoslôvje (veksikologíja) je pomožna zgodovinska veda o zastavah; izraz prihaja iz latinske besede vexillum, ki pomeni zastavo ali prapor.
Poglej Veda in Zastavoslovje
Zgodovina
Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.
Poglej Veda in Zgodovina
Zgodovina geografije
Zgodovína geografíje se pričenja v predantičnem obdobju.
Poglej Veda in Zgodovina geografije
Znak
Znák je pojem, ki ima več pomenov.
Poglej Veda in Znak
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Poglej Veda in Znanost
Zoologija
Zoologíja (grško zoon - živo bitje + λόγος: lógos - veda + pripona ια) je naravoslovna veda, poddisciplina biologije, ki preučuje živali.
Poglej Veda in Zoologija
376 Geometrija
376 Geometrija (mednarodno ime je 376 Geometria) je asteroid tipa S (po Tholenu) oziroma tipa Sl (po SMASS) v asteroidnem pasu.
Poglej Veda in 376 Geometrija