Kazalo
39 odnosi: Akcija (fizika), Bornovo pravilo, Bryce Seligman DeWitt, Delčnovalovna dualnost, Dinamični biljard, Diracov zapis, Douglas Rayner Hartree, Einsteinove enačbe polja, Evanescentno polje, Fizika, Fokov prostor, Gibalna količina, Informacijski paradoks črnih lukenj, James Burkett Hartle, John Archibald Wheeler, John Clarke Slater, Københavnska interpretacija, Kinetična energija, Kvantna fluktuacija, Kvantna mehanika, Kvantno stanje, Magnetno kvantno število, Max Born, Nathan Abraham Rosen, Paulijevo izključitveno načelo, Psi, Računska kemija, Robert Betts Laughlin, Seznam fizikalnih vsebin, Spinsko kvantno število, Tirno kvantno število, Tunelski pojav, Umeritveni bozon, Uvod v kvantno mehaniko, Valovni paket, Vladimir Aleksandrovič Fok, Von Neumannova entropija, Weylova enačba, Wignerjev prijatelj.
Akcija (fizika)
Ákcija (tudi napòr ali núja) je v fiziki kot skalarna količina atribut dinamike fizikalnega sistema in opisuje kako se je sistem spreminjal v času.
Poglej Valovna funkcija in Akcija (fizika)
Bornovo pravilo
Bornovo pravilo je postulat kvantne mehanike, ki daje verjetnost, da bo meritev kvantnega sistema dala določen rezultat.
Poglej Valovna funkcija in Bornovo pravilo
Bryce Seligman DeWitt
Razprava v glavni predavalnici na École de Physique des Houches (Fizikalna šola Les Houches), 1972. Od leve Juval Ne'eman, DeWitt, Kip Stephen Thorne in Demetrios Christodoulou. DeWitt (v sredini) na 5. seminarju o kvantni teoriji gravitacije v Moskvi, 28. maj – 1. junij 1990.
Poglej Valovna funkcija in Bryce Seligman DeWitt
Delčnovalovna dualnost
Délčnovalóvna duálnost je koncept v kvantni mehaniki, da se lahko vsak delec ali kvantna entiteta opiše ali kot delec ali valovanje.
Poglej Valovna funkcija in Delčnovalovna dualnost
Dinamični biljard
Bunimovičev stadion je zgled kaotičnega dinamičnega biljarda Dinámični biljárd je preprost dinamični sistem, v katerem se delec izmenično giblje premočrtno in odbija od stene, svoje meje, oziroma robu območja.
Poglej Valovna funkcija in Dinamični biljard
Diracov zapis
Diracov zapis je v fiziki in še posebej v kvantni mehaniki priročen zapis za označevanje kvantnomehanskih stanj, ki ga je leta 1939 uspešno uvedel angleški fizik Paul Adrien Maurice Dirac.
Poglej Valovna funkcija in Diracov zapis
Douglas Rayner Hartree
Muzeju znanosti in industrije v Manchestru. Douglas Rayner Hartree, FRS, angleški matematik in fizik, * 27. marec 1897, Cambridge, grofija Cambridgeshire, Anglija, † 12. februar 1958, Cambridge.
Poglej Valovna funkcija in Douglas Rayner Hartree
Einsteinove enačbe polja
Einsteinove enačbe polja so množica desetih enačb v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti s katerimi je opisana osnovna sila gravitacija kot ukrivljenost prostor-časa, ki jo povzročata snov in energija.
Poglej Valovna funkcija in Einsteinove enačbe polja
Evanescentno polje
Evanescentno polje je nihajoče električno, magnetno ali katero drugo polje, katerega intenziteta v vsaj eni dimenziji brez absorpcije pojema eksponentno z oddaljenostjo od izvora polja.
Poglej Valovna funkcija in Evanescentno polje
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Valovna funkcija in Fizika
Fokov prostor
Fokov prostor je algebrski sestav (Hilbertov prostor), ki se uporablja v kvantni mehaniki za opis kvantnih stanj s spremenljivim ali pa neznanim številom delcev.
Poglej Valovna funkcija in Fokov prostor
Gibalna količina
Gibálna količína je fizikalna količina, enaka zmnožku mase in hitrosti točkastega telesa.
Poglej Valovna funkcija in Gibalna količina
Informacijski paradoks črnih lukenj
daljnogledom Event Horizon (EHT) in objavljena aprila 2019. Informacijski paradoks črnih lukenj je paradoks, ki izhaja iz kombinacije splošne teorije relativnosti in kvantne mehanike.
Poglej Valovna funkcija in Informacijski paradoks črnih lukenj
James Burkett Hartle
James Burkett Hartle, ameriški fizik, astrofizik in kozmolog, * 20. avgust 1939, Baltimore, Maryland, ZDA, † 17. maj 2023, Švica.
Poglej Valovna funkcija in James Burkett Hartle
John Archibald Wheeler
John Archibald Wheeler, ameriški fizik in kozmolog, * 9. julij 1911, Jacksonville, Florida, ZDA, † 12. april 2008, Highstown, New Jersey, ZDA.
Poglej Valovna funkcija in John Archibald Wheeler
John Clarke Slater
John Clarke Slater, ameriški fizik in kemik, * 22. december 1900, Oak Park, Illinois, ZDA, † 25. julij 1976, Sanibel Island, Florida, ZDA.
Poglej Valovna funkcija in John Clarke Slater
Københavnska interpretacija
Københavnska interpretacija je izraz iz kvantne mehanike, ki so jo v letih 1925 do 1927 zasnovala Niels Bohr in Werner Heisenberg.
Poglej Valovna funkcija in Københavnska interpretacija
Kinetična energija
Kinétična energíja je energija, ki jo ima telo zaradi svojega gibanja.
Poglej Valovna funkcija in Kinetična energija
Kvantna fluktuacija
spontanega parametričnega sipanja (SPDC). Kvántna fluktuácija (fluktuácija vákuumskega stánja ali vákuumska fluktuácija) je v kvantni mehaniki trenutna sprememba količine energije v točki prostora, ki ga opisuje Heisenbergovo načelo nedoločenosti.
Poglej Valovna funkcija in Kvantna fluktuacija
Kvantna mehanika
Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.
Poglej Valovna funkcija in Kvantna mehanika
Kvantno stanje
Kvantno stanje je v kvantni mehaniki stanje, ki v popolnosti opisuje kvantni sistem.
Poglej Valovna funkcija in Kvantno stanje
Magnetno kvantno število
Možne projekcije vrtilne količine na smer zunanjega magnetnega polja in povezava z magnetnim kvantnim številom za l.
Poglej Valovna funkcija in Magnetno kvantno število
Max Born
Max Born, nemški matematik in fizik, * 11. december 1882, (Breslau), Nemčija), † 5. januar 1970, Göttingen, Nemčija.
Poglej Valovna funkcija in Max Born
Nathan Abraham Rosen
Nathan Abraham Rosen (hebrejsko נתן אברהם וזן), ameriško-izraelski fizik, * 22. marec 1909, Brooklyn, New York, ZDA, † 18. december 1995, Haifa, Izrael.
Poglej Valovna funkcija in Nathan Abraham Rosen
Paulijevo izključitveno načelo
Páulijevo izključítveno načélo ali Páulijeva prepòved je kvantnomehansko načelo, ki zagotavlja, da dva nerazločljiva fermiona ne moreta istočasno zasesti istega kvantnega stanja, oziroma v atomu ne moreta imeti enakih vseh štirih kvantnih števil n, l, ml, ms (lege, vrtilne količine, mase, spina).
Poglej Valovna funkcija in Paulijevo izključitveno načelo
Psi
Psí (grško:; velika črka: Ψ, mala črka: ψ) je triindvajseta (predzadnja) črka grške abecede in ima številčno vrednost 700.
Poglej Valovna funkcija in Psi
Računska kemija
teorije gostotnega funkcionala. Računska kemija je veja kemije, ki uporablja načela računalništva za pomoč pri reševanju kemijskih problemov.
Poglej Valovna funkcija in Računska kemija
Robert Betts Laughlin
Robert Betts Laughlin, ameriški fizik, * 1. november 1950, Visalia, Kalifornija, ZDA.
Poglej Valovna funkcija in Robert Betts Laughlin
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Valovna funkcija in Seznam fizikalnih vsebin
Spinsko kvantno število
Spinsko kvantno število (ali magnetno spinsko kvantno število) je eno izmed kvantnih števil, ki se uporabljajo v kvantni mehaniki za opis kvantnih stanj elektrona v atomu.
Poglej Valovna funkcija in Spinsko kvantno število
Tirno kvantno število
Orbitalno kvantno število (tudi azimutno kvantno število ali drugo kvantno število) je eno izmed kvantnih števil, ki se uporabljajo v kvantni mehaniki za opis kvantnih stanj elektrona v atomu.
Poglej Valovna funkcija in Tirno kvantno število
Tunelski pojav
interferenčni šop med prihajajočim in odbitim valovanjem. Tunélski pojàv je kvantnomehanski pojav pri katerem lahko gre delec (valovna funkcija) skozi potencialno prepreko, kar v klasičnem opisu ni mogoče, saj je njegova kinetična energija manjša od potencialne energije prepreke.
Poglej Valovna funkcija in Tunelski pojav
Umeritveni bozon
Umeritveni bozon je vrsta bozonov, ki so nosilci osnovnih sil.
Poglej Valovna funkcija in Umeritveni bozon
Uvod v kvantno mehaniko
Kvántna mehánika je fizikalna znanost zelo majhnega.
Poglej Valovna funkcija in Uvod v kvantno mehaniko
Valovni paket
Valovni paket. Valovni paket je kratek prostorsko in časovno omejen sistem valovanja, ki potuje kot enota.
Poglej Valovna funkcija in Valovni paket
Vladimir Aleksandrovič Fok
Vladimir Aleksandrovič Fok (večkrat zapisano tudi Fock), ruski fizik in matematik, * 22. december 1898, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 27. december 1974, Leningrad, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija).
Poglej Valovna funkcija in Vladimir Aleksandrovič Fok
Von Neumannova entropija
Von Neumannova entropíja v kvantni statistični mehaniki predstavlja razširitev pojma klasične (termodinamične) entropije na področje kvantne mehanike.
Poglej Valovna funkcija in Von Neumannova entropija
Weylova enačba
Weylova enáčba je v fiziki in še posebej v kvantni teoriji polja relativistična valovna enačba, ki opisuje brezmasne dvokomponentne delce s polovičnim spinom (1/2), imenovane Weylovi fermioni.
Poglej Valovna funkcija in Weylova enačba
Wignerjev prijatelj
Wignerjev prijatelj (ali paradoks Wignerjevega prijatelja) je v fiziki miselni preskus ali paradoks, ki ga je predlagal fizik Eugene Paul Wigner leta 1961 in je razširitev preskusa s Schrödingerjevo mačko, ta pa je nastala zaradi problemov Berkeley-københavnske interpretacije nerelativistične kvantne mehanike (predvsem Bohr, Heisenberg, pa tudi Dirac, Pauli, von Neumann).
Poglej Valovna funkcija in Wignerjev prijatelj