Kazalo
37 odnosi: Alemani, Alemanija, Ambrož Milanski, Arbogast, Avgust (naslov), Bazilika sv. Pavla zunaj obzidja, Rim, Bazilika svetega Lovrenca, Milano, Carnuntum, Evtropij, Gracijan (rimski cesar), Inkvizicija, Irena Rimska, Jovijan, Kolos iz Barletta, Leptis Magna, Lutecija, Magister militum, Mavzolej Gale Placidije, Narodni muzej Srbije, Pontifex maximus, Rimska Dakija, Rimsko cesarstvo, Seznam bizantinskih cesarjev, Seznam rimskih cesarjev, Seznam rimskih uzurpatorjev, Svete gore, Bistrica ob Sotli, Teoderik Veliki, Teodozij I., Trier, Valence, Valens, Valentinijan II., Valentinijanska dinastija, Vir illustris, Zgodovina Rimskega cesarstva, 321, 375.
Alemani
Območje, naseljeno z Alemani, in mesta rimsko-alemanskih bitk od 3. do 6. stoletja Srednja Evropa v poznem 5. stoletju Alemani so bili germanska zveza plemen, ki so živeli okoli zgornje Majne, reke, ki je ena največjih pritokov Rena na ozemlju, ki je danes del Nemčije.
Poglej Valentinijan I. in Alemani
Alemanija
Alemanija ali Alamanija je ime za zgodovinsko območje, na katerem so v pozni antiki in zgodnjem srednjem veku živeli Alemani, germanski narod, po katerem je dobila ime.
Poglej Valentinijan I. in Alemanija
Ambrož Milanski
Sveti Ambrož Milanski, oziroma Sveti Ambrož (tudi Sveti Ambrozij) je krščanski svetnik, škof, spoznavalec in cerkveni učitelj * 339, Trier, Nemčija, † 4. april 397, Milan (Italija, Rimsko cesarstvo).
Poglej Valentinijan I. in Ambrož Milanski
Arbogast
Arbogast (latinsko Arbogastes, germansko Arbogastiz), rimski vojaški častnik in poltik frankovskega porekla, * okoli 340, Galatija, † september 394.
Poglej Valentinijan I. in Arbogast
Avgust (naslov)
Kovanec cesarja Dioklecijana z napisom DIOCLETIANUS AUGOSTUS Avgust (latinsko, mn., slovensko veličasten, mogočen, velespoštovan) je bil starorimski naslov, ki je bil hkrati naslov in ime prvega rimskega cesarja Gaja Avgusta Oktavijana.
Poglej Valentinijan I. in Avgust (naslov)
Bazilika sv. Pavla zunaj obzidja, Rim
Papeška bazilika svetega Pavla zunaj obzidja je ena od štirih glavnih bazilik v Rimu, Italija.
Poglej Valentinijan I. in Bazilika sv. Pavla zunaj obzidja, Rim
Bazilika svetega Lovrenca, Milano
Bazilika svetega Lovrenca je bazilika in pomemben kraj katoliškega bogoslužja, ki se nahaja v Milanu znotraj obroča kanalov.
Poglej Valentinijan I. in Bazilika svetega Lovrenca, Milano
Carnuntum
Karnuntum: načrt mesta Lega Carnuntuma na severnopanonskem limesu Carnuntum (grško Καρνους (Ptolemaj)) je bil rimski vojaški tabor ob Donavi v Noriku.
Poglej Valentinijan I. in Carnuntum
Evtropij
Evtropij (latinsko) je bil uradni zgodovinar Rimskega cesarstva, ki je ustvarjal v letih 363–387.
Poglej Valentinijan I. in Evtropij
Gracijan (rimski cesar)
Gracijan (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal od leta 375 do 383, * 18. april ali 23. maj 359, Sirmium, Panonija, 25. avgust 383, Lugdunum, Lugdunska Galija.
Poglej Valentinijan I. in Gracijan (rimski cesar)
Inkvizicija
Galileo pred rimsko inkvizicijo Inkvizícija je bila ustanova rimskokatoliške Cerkve z nalogo zatiranja krivoverstva.
Poglej Valentinijan I. in Inkvizicija
Irena Rimska
Sveta Irena Rimska je svetnica v Rimskokatoliški cerkvi.
Poglej Valentinijan I. in Irena Rimska
Jovijan
Jovijan (latinsko grško Ἰοβιανός) je bil leta 363-364 cesar Rimskega cesarstva, * 331, † 17. februar 364.
Poglej Valentinijan I. in Jovijan
Kolos iz Barletta
Kolos iz mesta Barletta je velik bronast kip rimskega cesarja, skoraj trikratne naravne velikosti (5,11 metra) v mestu Barletta v Italiji.
Poglej Valentinijan I. in Kolos iz Barletta
Leptis Magna
Leptis ali Leptis Magna, znana tudi po drugih imenih v antiki, je bilo vidno mesto antične Kartagine in rimske Libije ob ustju Wadi Lebdam v Sredozemlju, danes del mesta Khoms.
Poglej Valentinijan I. in Leptis Magna
Lutecija
Galo-rimsko mesto Lutecija (v francoščini Lutèce) je bilo predhodnik današnjega mesta Pariz.
Poglej Valentinijan I. in Lutecija
Magister militum
Poveljniška struktura armade v poznem Rimskem cesarstvu z ločenima ''magistrom equitum'' in ''magistrom peditum'' Poveljniška struktura armade Zahodnega rimskega cesarstva okoli leta 410–425 (vir: ''Notitia Dignitatum'') Magister militum (poveljstvo ali poveljnik oboroženih sil) je bil naziv vrhovnega poveljstva rimskih oboroženih sil, ki se je uporabljal v poznem Rimskem cesarstvu od vladavine Konstantina Velikega dalje.
Poglej Valentinijan I. in Magister militum
Mavzolej Gale Placidije
Mavzolej Gale Placidije je poznoantična rimska stavba v Raveni v Italiji, zgrajena med letoma 425 in 450.
Poglej Valentinijan I. in Mavzolej Gale Placidije
Narodni muzej Srbije
Narodni muzej Srbije (srbsko Народни музеј Србије, Narodni muzej Srbije) je največji in najstarejši muzej v Beogradu, Srbija.
Poglej Valentinijan I. in Narodni muzej Srbije
Pontifex maximus
Avgust kot ''pontifex maximus'' Pontifex maximus (slovensko vrhovni pontifik ali vrhovni svečenik) je bil v Starem Rimu visoki svečenik kolegija pontifikov (collegium pontificum) in hkrati najvišji svečenik v državi.
Poglej Valentinijan I. in Pontifex maximus
Rimska Dakija
Rimska Dakija (latinsko ali, romunsko Dacia romană) je bila rimska provinca med letoma 106 in 271 ali 275.
Poglej Valentinijan I. in Rimska Dakija
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Valentinijan I. in Rimsko cesarstvo
Seznam bizantinskih cesarjev
Konstantin I. Veliki z maketo Konstantinopla (mozaik v Aja Sofiji) Seznam bizantinskih cesarjev vsebuje cesarje od ustanovitve Konstantinopla leta 330, ki običajno označuje začetek Vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva.
Poglej Valentinijan I. in Seznam bizantinskih cesarjev
Seznam rimskih cesarjev
Gaj Avgust Oktavijan, prvi rimski cesar v obdobju principata. Rimski cesar je dokaj sodoben pojem, ki uspešno opisuje položaj posameznikov, ki so imeli vrhovno oblast v Rimskem cesarstvu.
Poglej Valentinijan I. in Seznam rimskih cesarjev
Seznam rimskih uzurpatorjev
Seznam rimskih uzurpatorjev vsebuje uzurpatorje v Rimskem cesarstvu do leta 476.
Poglej Valentinijan I. in Seznam rimskih uzurpatorjev
Svete gore, Bistrica ob Sotli
Svete gore (521 mnm) so arheološko najdišče in znana romarska pot nad Bistrico ob Sotli, del naselja Zagaj.
Poglej Valentinijan I. in Svete gore, Bistrica ob Sotli
Teoderik Veliki
Teoderik Veliki (gotsko Þiudareiks, latinsko, grško Θευδέριχος), pogosto tudi Teodorik, kralj Ostrogotov (475-526), kralj Italskega kraljestva (493–526), regent Vizigotskega kraljestva (511–526) in podkralj Vzhodnega rimskega cesarstva, * 454, Nežidersko jezero, Norik, † 30.
Poglej Valentinijan I. in Teoderik Veliki
Teodozij I.
Teodozij I. Veliki (tudi Flavij Teodozij) vzhodnorimski cesar, * 346, Cauca, Španija, † 17. januar 395, Milano.
Poglej Valentinijan I. in Teodozij I.
Trier
Trier (latinsko, francosko Trèves, IPA, luksemburško Tréier) je univerzitetno mesto z nekaj več kot 100.000 prebivalci ob reki Mozeli v Nemčiji, zgrajeno na ostankih rimske Augusta Treverorum.
Poglej Valentinijan I. in Trier
Valence
panorama kraja z desnega brega Rone Valence (antična Valentia, okcitansko Valença) je mesto in občina v jugovzhodni francoski regiji Rona-Alpe, prefektura departmaja Drôme.
Poglej Valentinijan I. in Valence
Valens
Valens (grško Ουάλης, latinsko) je bil cesar Vzhodnega rimskega cesarstva, ki je vladal od leta 364 do 378, * 328, Cibalae, Panonija, 9. avgust 378, Odrin, Trakija.
Poglej Valentinijan I. in Valens
Valentinijan II.
Valentinijan II. (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal od leta 375 do 392, * 371, Milano, Italija, † 15. maj 392, Vienne, Galija.
Poglej Valentinijan I. in Valentinijan II.
Valentinijanska dinastija
Valentinijan I. Valentinijanska dinastija je imela štiri cesarje, ki so v Zahodnem rimskem cesarstvu vladali od leta 364 do 392, v Vzhodnem rimskem cesarstvu pa od leta 364 do 378.
Poglej Valentinijan I. in Valentinijanska dinastija
Vir illustris
Insignije pretorskega prefekta Ilirika (''Notitia Dignitatum'' Vir illustris (slovensko slavni mož) je bil v pozni antiki uradni naslov najvišjih senatorskih položajev v Rimskem in Bizantinskem cesarstvu.
Poglej Valentinijan I. in Vir illustris
Zgodovina Rimskega cesarstva
Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.
Poglej Valentinijan I. in Zgodovina Rimskega cesarstva
321
321 (CCCXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Valentinijan I. in 321
375
375 (CCCLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Valentinijan I. in 375