Kazalo
18 odnosi: Ajas paša, Arabati Baba Teke, Gazi Husrev-begova medresa, Gazi Husrev-begova mošeja, Hagija Sofija, Itamar Ben-Gvir, Jezusov vnebohod, Kadi, Koza Han, Krimski kanat, Mahmud II., Medresa, Mrkonjić Grad, Palača Debbane, Qaitbayjeva citadela, Sebil, Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Turčiji, Veliki bazar, Carigrad.
Ajas paša
Ajas paša (? - Anatolija, Visoko, 1486) je bil bosanski sandžak-beg in sandžak-beg Hercegovskega sandžaka ter sandžak-beg v Kjustendilu, kulturni mecen, kasneje paša v osmanski službi.
Poglej Vakuf in Ajas paša
Arabati Baba Teke
Arabati Baba Teḱe (makedonsko Арабати баба-теќе, albansko Teqeja e Baba Harabatit, turško Harabati Baba Tekkesi) je tekija v Tetovu v Severni Makedoniji.
Poglej Vakuf in Arabati Baba Teke
Gazi Husrev-begova medresa
Gazi Husrev-begova medresa v Sarajevu je najstarejša vzgojno-izobraževalna ustanova v Bosni in Hecegovini in ena redkih v svetu, ki neprekinjeno deluje več kot 480 let.
Poglej Vakuf in Gazi Husrev-begova medresa
Gazi Husrev-begova mošeja
Gazi Husrev-begova mošeja (/) je mošeja v Sarajevu v Bosni in Hercegovini.
Poglej Vakuf in Gazi Husrev-begova mošeja
Hagija Sofija
Hagija Sofija (grško Ναός τῆς Ἁγίας τοῦ Θεοῦ Σοφίας, turško Ayasofya, latinsko Sancta Sophia ali Sancta Sapientia), nekoč Cerkev svete Božje modrosti in zdaj uradno Velika mošeja Hagija Sofija je nekdanja patriarhalna bazilika in zdajšnja mošeja v turškem mestu Carigrad, nekdaj prestolnici Bizantinskega cesarstva Konstantinoplu (Carigradu).
Poglej Vakuf in Hagija Sofija
Itamar Ben-Gvir
Itamar Ben-Gvir, izraelski pravnik in skrajno desni politik, * 6. maj 1976.
Poglej Vakuf in Itamar Ben-Gvir
Jezusov vnebohod
Jezusov vnebohod (starogrško ἡ Ἀνάληψις τοῦ ΚυρίουAnálēpsis tou kyríou, 'sprejem Gospoda'; latinsko Ascensio Domini, 'vzpon Gospodov' ali ascensio Iesu, buk. 'vzpon Jezusa') v krščanski veri označuje vrnitev Jezusa Kristusa kot Božjega Sina svojemu nebeškemu Očetu.
Poglej Vakuf in Jezusov vnebohod
Kadi
Kadijevo sojenje, arabska slika iz leta 1335 Kadi (turško kadı iz arabskega قاضي, sodnik) je naziv islamskega sodnika, ki je sodil skladno s šeriatskim pravom.
Poglej Vakuf in Kadi
Koza Han
Koza Han je zgodovinski karavanseraj (han) v Bursi v Turčiji.
Poglej Vakuf in Koza Han
Krimski kanat
Krimski kanat (ali kaganat; mongolsko Крымын ханлиг, Krimin hanlig, krimsko tatarsko/turško Qırım Hanlığı, Къырым Ханлыгъы, قرمخانلغى ali Qırım Yurtu, Къырым Юрту, قرميورتى, rusko Крымское ханство, Krimskoje hanstvo, ukrajinsko Кримське ханство, Krimśke hanstvo, poljsko Chanat Krymski) je bila od leta 1478 do 1774 turška vazalna država Osmanskega cesarstva in najdlje živeči turški kanat, ki je nasledil Zlato hordo.
Poglej Vakuf in Krimski kanat
Mahmud II.
Mahmud II. je bil 30.
Poglej Vakuf in Mahmud II.
Medresa
Portal medrese Kasımiye v Mardinu, Turčija Medresa (arabsko مدرسة, madrasa, mn. مدارس, madāris, slovensko šola) je arabski naziv vseh vrst šolskih ustanov, posvetnih ali verskih (vseh verstev), od osnovnih do visokih.
Poglej Vakuf in Medresa
Mrkonjić Grad
Mrkonjić Grad je mesto in središče istoimenske občine na zahodu Bosne in Hercegovine.
Poglej Vakuf in Mrkonjić Grad
Palača Debbane
Palača Debbane, tudi Qasr Debbane, Dar Ali Agha al-Hammud in Dar Debbané, je velika palača v arabsko-osmanskem slogu v Sidonu v Libanonu.
Poglej Vakuf in Palača Debbane
Qaitbayjeva citadela
Qaitbayjeva citadela (Qaitbayjeva trdnjava) (arabsko قلعة قايتباي) je obrambna utrdba iz 15.
Poglej Vakuf in Qaitbayjeva citadela
Sebil
Sebil ali sabil je majhen kiosk v islamski arhitekturni tradiciji, kjer se voda brezplačno deli prebivalcem za zamreženim oknom.
Poglej Vakuf in Sebil
Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Turčiji
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) imenuje kraje svetovne dediščine, ki so pomembni kot svetovna naravna ali kulturna dediščina.
Poglej Vakuf in Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Turčiji
Veliki bazar, Carigrad
Veliki bazar (turško Kapalıçarşı, kar pomeni »pokrita tržnica«; tudi Büyük Çarşı, kar pomeni »veliki trg« Müller-Wiener (1977), p. 345.) v Carigradu je ena največjih in najstarejših pokritih tržnic na svetu z 61 pokritimi ulicami in več kot 4000 trgovinami,Müller-Wiener (1977), p.