Kazalo
45 odnosi: Abeceda, Angleščina, ASCII, Črka, Banatska bolgarščina, Beril, Braillova pisava, Enočrkovna slovenska beseda, Esperanto, Feničanska abeceda, Ferščina, Fonologija slovenskega knjižnega jezika, Frekvence črk, Gozdna železnica Mislinja–Komisija, Hitrost, Ižica (črka), Ipsilon (črka), Islandščina, ISO 8859-2, Italijanščina, Julij Born, Karolinška minuskula, Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa, Latinica, Litovščina, Madžarska abeceda, Mednarodna avtomobilska oznaka, Medslovanščina, Morsejeva abeceda, Nitriranje, Omalizumab, Seznam držav s kraticami, Seznam jezikoslovnih vsebin, Seznam narodnih herojev Jugoslavije (V), Seznam naselij v Sloveniji (V), Seznam osebnih imen na V, Seznam vojaških kratic na V, Slovenska abeceda, Slovenske železnice, Slovio, Soglasnik, Vietnamska abeceda, Volapik, В, 7. konjeniški polk (ZDA).
Abeceda
Abecéda je pogosta vrsta sistema pisanja govora, v katerem vsak glas predstavlja svoj simbol (vendar nekateri simboli lahko predstavljajo več različnih glasov).
Poglej V in Abeceda
Angleščina
Angléščina je zahodnogermanski jezik, ki izvira iz Anglije.
Poglej V in Angleščina
ASCII
ASCII (kratica za angleško American Standard Code for Information Interchange), ameriški standardni nabor za izmenjavo informacij je 7-bitni nabor znakov; obsega 27.
Poglej V in ASCII
Črka
Čŕka je simbol, ki se uporablja za zapis glasov ali fonemov, tako da vsaka črka ali zaporedje črk (na primer dž predstavlja glas d͡ʒ) predstavlja svoj glas (vendar lahko predstavlja tudi več različnih glasov).
Poglej V in Črka
Banatska bolgarščina
''Náša glás,'' banatsko bolgarski časopis. Banatska bolgarščina (banatsko bolgarsko Palćena bâlgàrsćijà jázić, ali Banátsća bâlgàrsćijà jázić, bolgarsko банатски български език, madžarsko Bánáti bolgár nyelv, Bánsági bolgár nyelv, nemško Banater Bulgarische Sprache, romunsko Limba bulgari bănăţeni, srbsko банатски бугарски језик) je osamosvojeno narečje bolgarskega jezika, ki ga govorijo Banatski Bolgari v Banatu, delu Srbije (v Vojvodini) in v Romuniji (v Transilvaniji).
Poglej V in Banatska bolgarščina
Beril
Beril je mineral, berilijev aluminijev ciklosilikat s kemijsko formulo Be3Al2.
Poglej V in Beril
Braillova pisava
''Braillova celica'' Braillova pisava (poslovenjeno Brajeva pisava ali brajica) je posebna pisava, ki omogoča slepim, da berejo in pišejo.
Poglej V in Braillova pisava
Enočrkovna slovenska beseda
Slovenščina ima osem enočrkovnih besed.
Poglej V in Enočrkovna slovenska beseda
Esperanto
Esperánto je mednarodni planski pomožni sporazumevalni jezik.
Poglej V in Esperanto
Feničanska abeceda
Feničanska abeceda je nastala ob koncu 13.
Poglej V in Feničanska abeceda
Ferščina
Fêrščina je zahodni nordijski oziroma zahodnoskandinavski jezik s približno 48.000 govorci na Ferskih otokih in okrog 25.000 na Danskem, se pravi skupno približno 80.000.
Poglej V in Ferščina
Fonologija slovenskega knjižnega jezika
Slovenski jezik ima 29 različnih fonemov (glasnikov), 8 samoglasnikov ter 21 soglasnikov.
Poglej V in Fonologija slovenskega knjižnega jezika
Frekvence črk
Frekvenca črk je značilnost besedila, ki se pogosto uporablja pri analizi besedil in še posebno v kriptografiji.
Poglej V in Frekvence črk
Gozdna železnica Mislinja–Komisija
Gozdna železnica Mislinja - Komisija je bila prometna pot za izvoz lesa s Pohorja po Mislinjskem grabnu od zaselka Komisija do naselja Mislinja.
Poglej V in Gozdna železnica Mislinja–Komisija
Hitrost
Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.
Poglej V in Hitrost
Ižica (črka)
Ѵ (starocerkvenoslovansko ižica) je starejša cirilska črka, ki je predstavljala ipsilon (Υ, υ) v besedah iz grščine, kot na primer снодъ (sünodǔ, sinoda).
Poglej V in Ižica (črka)
Ipsilon (črka)
Ipsilon (grško:; velika črka: Υ, mala črka: υ) je dvajseta črka grške abecede in ima številčno vrednost 400.
Poglej V in Ipsilon (črka)
Islandščina
Islandščina je zahodnoskandinavski jezik, ki ga govorijo na Islandiji.
Poglej V in Islandščina
ISO 8859-2
ISO 8859-2, s polnim imenom ISO/IEC 8859-2, manj formalno tudi Latin-2, predstavlja drugi del mednarodnega standarda ISO/IEC 8859 za kodirani nabor znakov.
Poglej V in ISO 8859-2
Italijanščina
Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.
Poglej V in Italijanščina
Julij Born
Julij Born, nemški baron in bančnik, * 1840, Berlin, † 5. februar 1897, Brighton, Združeno kraljestvo.
Poglej V in Julij Born
Karolinška minuskula
Stran iz rokopisa ''Muspilli'' iz leta 830. Na dnu je dodana stara bavarska pesem iz leta 870 9. stoletja Karolínška minúskula je pisava razvita kot pisni standard v Evropi tako, da bi bila latinica razpoznavna v več različnih območjih.
Poglej V in Karolinška minuskula
Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa
Zagrebu Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa, poleg mudroľubneh, narodneh i prigospodarneh temeľov i znokov je pravopisno in črkopisno delo Ljudevita Gaja, tiskano v Budimu leta 1830.
Poglej V in Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa
Latinica
Latínica je bila pisava starih Rimljanov in je vsaka pisava, ki se je razvila iz nje.
Poglej V in Latinica
Litovščina
Litovščina nekoč litvanščina (litovsko lietuvių kalba) je uradni jezik v Litvi in eden izmed uradnih jezikov Evropske unije.
Poglej V in Litovščina
Madžarska abeceda
Madžarska abeceda kot je znana sedaj ima 26 latiničnih črk.
Poglej V in Madžarska abeceda
Mednarodna avtomobilska oznaka
Avtomobilske oznake držav po svetu.
Poglej V in Mednarodna avtomobilska oznaka
Medslovanščina
Medslovanščina (ali interslovanščina, medslovansko medžuslovjansky/меджусловјанскы) je umetno ustvarjen slovanski jezik, ki ga je razvila skupina jezikoslovcev iz različnih držav, namenjen medsebojnemu sporazumevanju in prijateljstvu pripadnikov različnih slovanskih narodov.
Poglej V in Medslovanščina
Morsejeva abeceda
Morsejeva abeceda je kodiranje črk, številk in ločil s pomočjo kombinacije dolgih in kratkih znakov.
Poglej V in Morsejeva abeceda
Nitriranje
Nitriranje ali tudi nitridiranje je termokemična obdelava jekla.
Poglej V in Nitriranje
Omalizumab
Omalizumab, ki se v tujini prodaja pod trgovskim imenom Xolair, je zdravilna učinkovina, ki je bila prvotno zasnovana za zmanjšanje občutljivosti na alergene.
Poglej V in Omalizumab
Seznam držav s kraticami
Seznam držav in področij sveta s pripadajočimi kraticami.
Poglej V in Seznam držav s kraticami
Seznam jezikoslovnih vsebin
Ta stran skuša podati članke v Wikipediji, povezane z jezikoslovjem.
Poglej V in Seznam jezikoslovnih vsebin
Seznam narodnih herojev Jugoslavije (V)
Seznam narodnih herojev Jugoslavije, katerih priimki se začnejo na črko V.
Poglej V in Seznam narodnih herojev Jugoslavije (V)
Seznam naselij v Sloveniji (V)
Seznam naselij v Sloveniji, imena na V.
Poglej V in Seznam naselij v Sloveniji (V)
Seznam osebnih imen na V
Seznam osebnih imen, ki se pričnejo s črko V.
Poglej V in Seznam osebnih imen na V
Seznam vojaških kratic na V
To je seznam vojaških kratic, ki se pričnejo s črko V.
Poglej V in Seznam vojaških kratic na V
Slovenska abeceda
Slovenska abeceda kot je znana sedaj ima 25 latiničnih črk.
Poglej V in Slovenska abeceda
Slovenske železnice
Logotip Slovenskih železnic Slovenske železnice, d. o. o. (krajše le Slovenske železnice; kratica SŽ) so slovensko podjetje, ki je upravitelj železniške infrastrukture in izvajalec železniškega prometa v državi.
Poglej V in Slovenske železnice
Slovio
Slovio je umetni sporazumevalni jezik, ki ga je ustvaril slovaško-švicarski ljubiteljski jezikoslovec Mark Hučko.
Poglej V in Slovio
Soglasnik
450x450_pik Soglasniki ali konzonanti so glasovi, ki nastanejo z manjšo odprtostno stopnjo govorilnih organov kakor samoglasniki.
Poglej V in Soglasnik
Vietnamska abeceda
Vietnámska abecéda ima 29 črk v kolacijskem vrstnem redu: Vietnamščina rabi tudi deset dvočrkij in eno tričrkje: Te skupine so ime nekdaj za posamezne črke in tako jih obravnavajo tudi stzarejši slovarji.
Poglej V in Vietnamska abeceda
Volapik
Volapík (tudi volapük) je umetni jezik.
Poglej V in Volapik
В
В je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Β.
Poglej V in В
7. konjeniški polk (ZDA)
7.
Poglej V in 7. konjeniški polk (ZDA)
Prav tako znan kot V (črka).