Hitreje kot brskalnik!
297 odnosi: Abruci, Albanija, Albert I. Monaški, Aldo Moro, Aleksander I. Karadžordžević, Aleksander Lukašenko, Ameriška državljanska vojna, Ameriška Samoa, Andora, Andorski evrokovanci, Ante Pavelić, Anton Gorjup, Augusto Pinochet, Avtonomna republika Krim, Španska revolucija 1868, Štefan Dušan, Švedsko-norveška zveza, Županska zveza, Čikaška izjava, Čjang Kajšek, Človekove pravice, Črna gora, Črnogorci, Émile Lahoud, Bašar al Asad, Basileus, Baskovske dežele, Bazilikata, Belorusija, Beloruska ljudska republika, Benečija, Beseda leta, Biafra, Biljana Plavšić, Bismila, Bogota, Bosna in Hercegovina, Branko Šömen, Brasilia, Britanski imperij, Cádiz, Clara Campoamor, Daniel arap Moi, Deklaracija o pravicah človeka in državljana, Deklaracija za mir 1991, Demokracija, Demokratizacija, Dominat, Drakon, Država, ..., Dubrovniška republika, Edvard Kardelj, Emilija - Romanja, Etiopija, Eurogendfor, Fašizem v Italiji, Finska vojna, Francoska revolucija, Francova diktatura, Friedrich Hayek, Fulgencio Batista, Furlanija - Julijska krajina, Genovska republika, Glavno mesto, Gnassingbé Eyadéma, Gospodarsko razhajanje med severom in jugom Italije, Grška osamosvojitvena vojna, Habeas corpus, Habib Bourguiba, Intelektualna lastnina, Interpelacija, Iredentizem, Italija, Italijanska republika (Napoleonova), Italijanske dežele, Italijanske občine, Izredno stanje, Izumitelj, Ja, vi elsker dette landet, Japonska, Jean-Bedel Bokassa, Jemen, Jezikovne manjšine v Italiji, Jože Zupančič (ravnatelj), Juan Carlos I., Južna Georgija in Južni Sandwichevi otoki, Jugoslavija med prvo in drugo svetovno vojno, Karbonarji, Karel Albert I. Sardinski, Klasika, Kneževina Bolgarija, Konfederacija ameriških držav, Korejska ljudska armada, Kraljevina Črna gora, Kraljevina Grčija, Kraljevina Jugoslavija, Kraljevina Sicilija, Kraljevina Združene Nizozemske, Kritična rasna teorija, Kurt Schuschnigg, Kuvajt, Kvekerji, Legislatura, Libanon, Liberalizem, Liberland, Lihtenštajn, Makedonija (kraljestvo), Malta, Manuel Deodoro da Fonseca, Marš prostovoljcev, Marko Belinić, Maroniti, Matija Kavčič, Mednarodna konvencija o pravicah invalidov, Mongolija, Monte Carlo, Nacionalno geslo, Namibija, Narodna (nacionalna) in liberalna gibanja v Evropi pred 1848, Narodni komite osvoboditve Jugoslavije, Nezaupnica, Ngerulmud, Nikola I. Petrović Njegoš, Norveška, Notranja politika, November 2006, Obznana, Okrožje Združenih držav Amerike, Oliver Cromwell, Olympe de Gouges, Operacija Kondor, Organ pregona, Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, Orožno pravo, Osmansko cesarstvo, OZNA, Paragvaj, Parlament, Parlament Italijanske republike, Parlamentarna demokracija, Péter Márki-Zay, Peru, Pierre André Latreille, Pilip Orlik, Pitcairnovi otoki, Pittsburški sporazum, Politika Albanije, Politika in uprava Združenih držav Amerike, Poljska, Pomeni imen asteroidov: 2001–2500, Porabski Slovenci, Porto, Portugalska, Posamični pravni akt, Poslanec, Poslanska imuniteta, Pravo, Pravosodni sistem v Sloveniji, Predsednik Albanije, Predsednik Združenih držav Amerike, Pridnestrska republika, Propad Osmanskega cesarstva, Provinca Duarte, Prusija, Prvi vatikanski koncil, Reška država, Republika obeh narodov, Rimska cesta, Sabor, Salernska šola zdravstva, Samuel Kanyon Doe, San Marino, Sejšeli, Senat Italijanske republike, Senator Italijanske republike, Seznam predsednikov Socialistične Republike Slovenije, Seznam slovenskih besed češkega izvora, Seznam sultanov Osmanskega cesarstva, Seznam zgodovinskih vsebin, Sicilski parlament, Sinjorija, Slovenija, Sodišče, Srbija, Srbija in Črna gora, Srbsko cesarstvo, Suženjstvo, Sucre (mesto), Suvereni malteški viteški red, Svoboda tiska, Tanzimat, Tegucigalpa, Teodoro Obiang Nguema Mbasogo, Terni, Thomas John Cochrane, Triumvirat, Tunizijska četverica za dialog, Turkmenistan, Univerza Harvard, Upravna delitev Italije, Ustava Republike Hrvaške, Ustava Republike Slovenije, Ustava Severne Makedonije, Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974), Ustava tretjega maja, Ustava Ukrajine, Ustava Združenih držav Amerike, Ustavna kriza, Ustavna monarhija, Ustavni zakon, Ustavno pravo, Ustavodajna skupščina, Ustavodajna skupščina Italijanske republike, Uzbekistan, Varstvo osebnih podatkov, Venezuela, Veto, Vidov dan, Vidovdanska ustava, Viljem I. Nemški, Viljem II. Nizozemski, Vlada Italijanske republike, Vladavina, Voda, Vojaška policija, Volilna pravica, Zakon, Zastave jugoslovanskih socialističnih republik, Zaupnost korespondence, Združene države Amerike, Združene države Jonskih otokov, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske, Zedinjena Slovenija, Zgodovina Armenije, Zgodovina Črne gore, Zgodovina društev na Slovenskem, Zgodovina Italije, Zgodovina Slovenije od leta 1918 do leta 1945, Zgodovina Tunizije, Zgodovina Združenih držav Amerike, Zine al-Abidine Ben Ali, Zulfikar Ali Buto, Zvezna republika Jugoslavija, 1. državni zbor Republike Slovenije, 11. avgust, 12. junij, 1263, 15. junij, 16. januar, 17. maj, 17. september, 18. december, 18. julij, 1898, 19. oktober, 1905, 1920, 1921, 1929, 1931, 1940, 1946, 1956, 1958, 1963, 1964, 1972, 1976, 1989, 2003, 2004, 21. junij, 22. februar, 22. maj, 23. december, 23. november, 24. junij, 25. april, 25. junij, 25. maj, 26. julij, 26. junij, 27. december, 27. februar, 28 de Noviembre, 28. februar, 28. junij, 28. marec, 29. maj, 3. november, 3. september, 30. december, 31. januar, 6. januar, 6. junij, 7. junij. Razširi indeks (247 več) »
Abruci
Abruci (v italijanskem izvirniku Abruzzo, tudi Abruzzi) so ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Novo!!: Ustava in Abruci · Poglej več »
Albanija
Republika Albanija ali Albanija (albansko: Shqipëria 'ozemlje orlov') je država v jugovzhodni Evropi.
Novo!!: Ustava in Albanija · Poglej več »
Albert I. Monaški
Albert I. Monaški, monaški knez, * 13. november 1848, Pariz, Francija, † 26. junij 1922, Pariz.
Novo!!: Ustava in Albert I. Monaški · Poglej več »
Aldo Moro
Aldo Moro, italijanski politik, * 23. september 1916, Maglie, Apulija, † 9. maj 1978, Rim.
Novo!!: Ustava in Aldo Moro · Poglej več »
Aleksander I. Karadžordžević
Aleksander I. Karadžordžević, srbsko-jugoslovanski kralj, * 16. december 1888, Cetinje, † 9. oktober 1934, Marseille, Francija.
Novo!!: Ustava in Aleksander I. Karadžordžević · Poglej več »
Aleksander Lukašenko
Aleksánder Grigórjevič Lukašénko (belorusko Алякса́ндр Рыго́равіч Лукашэ́нка, Aljaksandr Ryhoravič Łukašenka, rusko Алекса́ндр Григо́рьевич Лукаше́нко), beloruski politik, prvi predsednik Belorusije, * 30. avgust 1954, Kopis, Beloruska SSR, Sovjetska zveza.
Novo!!: Ustava in Aleksander Lukašenko · Poglej več »
Ameriška državljanska vojna
Ameriška državljanska vojna (tudi secesijska vojna) je bila državljanska vojna v ZDA med južnim in severnimi zveznimi državami zaradi pravic posameznih držav ter vprašanja suženjstva.
Novo!!: Ustava in Ameriška državljanska vojna · Poglej več »
Ameriška Samoa
Ameriška Samoa je neorganizirano in nevključeno ozemlje Združenih držav Amerike v Južnem Tihem oceanu.
Novo!!: Ustava in Ameriška Samoa · Poglej več »
Andora
Kneževina Andora je neodvisna celinska država v Evropi, v Pirenejih med Španijo in Francijo in je kondominij med Republiko Francijo in Urgelsko škofijo v Španiji.
Novo!!: Ustava in Andora · Poglej več »
Andorski evrokovanci
Andorski evrokovanci so kot del evra uradno plačilno sredstvo kneževine Andora.
Novo!!: Ustava in Andorski evrokovanci · Poglej več »
Ante Pavelić
Ante Pavelić, hrvaški poglavnik, voditelj NDH, * 14. julij 1889, Bradina (Bosna in Hercegovina), † 28. december 1959, Madrid (Španija).
Novo!!: Ustava in Ante Pavelić · Poglej več »
Anton Gorjup
Anton Gorjup (tudi Goriup), slovenski politik, * 29. junij 1812, Kanalski Vrh, † 1. december 1883, Gorica.
Novo!!: Ustava in Anton Gorjup · Poglej več »
Augusto Pinochet
Augusto José Ramón Pinochet Ugarte, čilenski general, državnik in diktator, * 25. november 1915, Valparaíso, Čile, † 10. december 2006, Santiago de Chile.
Novo!!: Ustava in Augusto Pinochet · Poglej več »
Avtonomna republika Krim
Krim (krimsko tatarsko: Qırım Muhtar Cumhuriyeti, Къырым Мухтар Джумхуриети).
Novo!!: Ustava in Avtonomna republika Krim · Poglej več »
Španska revolucija 1868
220x220_pik Španska revolucija leta 1868 (v španščini la Gloriosa ali la Septembrina) je bila vojaška vstaja, ki se je zgodila v Španiji septembra leta 1868 in je zahtevala odstop in izgon kraljice Isabel II ter konec Burbonske monarhije.
Novo!!: Ustava in Španska revolucija 1868 · Poglej več »
Štefan Dušan
Štefan Uroš IV.
Novo!!: Ustava in Štefan Dušan · Poglej več »
Švedsko-norveška zveza
Švedsko-norveška zveza (švedsko Svensk-norska unionen, norveško Den svensk-norske union), uradno Združeno kraljestvo Švedske in Norveške, je bila personalna unija kraljestev Švedske in Norveške pod skupnim monarhom in s skupno zunanjo politiko, ki je trajala od leta 1814 do mirne razpustitve leta 1905.
Novo!!: Ustava in Švedsko-norveška zveza · Poglej več »
Županska zveza
Županska zveza je bila stanovska organizacija slovenskih županov pred drugo svetovno vojno.
Novo!!: Ustava in Županska zveza · Poglej več »
Čikaška izjava
Čikaška izjava je politično stališče ameriških Slovencev o združitvi južnih Slovanov v novo državo po prvi svetovni vojni.
Novo!!: Ustava in Čikaška izjava · Poglej več »
Čjang Kajšek
Čjang Kajšek (tudi Čjang Čungčeng, iz mandarinščine romaniziran kot Čjang Čjehših in Džjang Džješi), kitajski general, * 31. oktober 1887, † 5. april 1975.
Novo!!: Ustava in Čjang Kajšek · Poglej več »
Človekove pravice
Človekove pravice so pravice vseh ljudi.
Novo!!: Ustava in Človekove pravice · Poglej več »
Črna gora
Črna gora (črnogorsko Crna Gora/Црна Гора, v drugih jezikih Montenegro) je majhna gorata republika na Balkanu, ki na severovzhodu meji na Srbijo, na vzhodu meji na Kosovo, na jugozahodu meji na Jadransko morje, na zahodu na Hrvaško ter Bosno in Hercegovino, na jugovzhodu pa na Albanijo.
Novo!!: Ustava in Črna gora · Poglej več »
Črnogorci
Črnogorci (črnogorsko Црногорци/Crnogorci) so pripadniki južnoslovanskega naroda, ki prvenstveno živi na območju Črne gore.
Novo!!: Ustava in Črnogorci · Poglej več »
Émile Lahoud
Émile Geamil Lahoud (arabsko اميل لحود), libanonski general, politik, predsednik države, * 12. januar 1936, Bejrut, Libanon.
Novo!!: Ustava in Émile Lahoud · Poglej več »
Bašar al Asad
Bašar Hafez al Asad (arabsko بشار الاس), sirski politik in zdravnik, * 11. september 1965, Damask.
Novo!!: Ustava in Bašar al Asad · Poglej več »
Basileus
Antioha I. Soterja. Na zadnji strani kovanca je podoba Apolona, sedečega na omfalosu. Grški napis se bere: ''ΒΑΣΙΛΕΩΣ ΑΝΤΙΟΧΟΥ'' (kralj Antioh). Basileus (grško βασιλεύς) je grški naslov, s katerim so v preteklosti naslavljali različne monarhe.
Novo!!: Ustava in Basileus · Poglej več »
Baskovske dežele
Izraz Baskovske dežele (baskovsko Euskal Herria) se uporablja kot skupno ime za sedem različnih tradicionalnih dežel (pokrajin) na območju zahodnih Pirenejev in Biskajskega zaliva na meji med Španijo in Francijo ter je najstarejše baskovsko ime za območje ki ga poseljujejo Baski (baskovsko: Euskaldunak), saj datira že v 16. stoletje.
Novo!!: Ustava in Baskovske dežele · Poglej več »
Bazilikata
Bazilikata (v italijanskem izvirniku Basilicata) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Novo!!: Ustava in Bazilikata · Poglej več »
Belorusija
Belorusija (belorusko in rusko Беларусь, Belarus’), uradno Republika Belorusija, je celinska država v Vzhodni Evropi z glavnim mestom Minsk.
Novo!!: Ustava in Belorusija · Poglej več »
Beloruska ljudska republika
Beloruska ljudska republika (Белару́ская Наро́дная Рэспу́бліка; Belaruskaja Narodnaja Respublika; BNR) je bila prva beloruska nacionalna država.
Novo!!: Ustava in Beloruska ljudska republika · Poglej več »
Benečija
Benečija (v italijanskem izvirniku Veneto, beneško Vèneto), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Novo!!: Ustava in Benečija · Poglej več »
Beseda leta
Beseda leta je beseda, ki je značilno zaznamovala tekoče leto.
Novo!!: Ustava in Beseda leta · Poglej več »
Biafra
Zemljevid Biafre leta 1967. Republika Biafra je bila odcepljena in mednarodno nepriznana afriška država na jugovzhodu današnje Nigerije z glavnim mestom Enugu, ki je obstajala od 1967 do 1970.
Novo!!: Ustava in Biafra · Poglej več »
Biljana Plavšić
Biljana Plavšić (Биљана Плавшић), bosansko-srbska biologinja, političarka, obsojenka za vojne zločine na haškem sodišču, * 7. julij 1930, Tuzla Kraljevina Jugoslavija.
Novo!!: Ustava in Biljana Plavšić · Poglej več »
Bismila
Arabski zapis Bismila) Bismila Islamska kaligrafija Bismila (arabsko بسملة Bismillahi ar-Rahman ar-Rahim) tudi Basmala.
Novo!!: Ustava in Bismila · Poglej več »
Bogota
Bogotá (/ˌboʊɡəˈtɑː/, španščina), uradno Bogotá, Distrito Capital, ki je bil v preteklosti v španskem obdobju in med letoma 1991 in 2000 znana kot Santa Fe de Bogotá, je glavno in največje mesto Kolumbije, ki se upravlja kot okrožje Capital District, pa tudi glavno mesto okoliškega departmaja Cundinamarca, čeprav ni njegov del.
Novo!!: Ustava in Bogota · Poglej več »
Bosna in Hercegovina
Bosna in Hercegovina (izvirno: Bosna i Hercegovina, okrajšava BiH, srbska cirilica: Боснa и Херцеговина), neformalno samo Bosna, je država na Balkanskem polotoku, nekdanja socialistična republika v okviru Jugoslavije (SFRJ).
Novo!!: Ustava in Bosna in Hercegovina · Poglej več »
Branko Šömen
Branko Šömen, slovenski scenarist, pisatelj, publicist, novinar, pedagog in prostozidar, * 1. april 1936, Maribor.
Novo!!: Ustava in Branko Šömen · Poglej več »
Brasilia
Brasilia je velemesto v Južni Ameriki, glavno mesto Brazilije.
Novo!!: Ustava in Brasilia · Poglej več »
Britanski imperij
Ozemlja, ki so bila pod nadzorom britanskega imperija (rožnato) Britanski imperij je poimenovanje za politično in ekonomsko skupnost kolonialnih držav in ozemelj pod vlado angleške, nato britanske, kraljevine.
Novo!!: Ustava in Britanski imperij · Poglej več »
Cádiz
Cádiz je glavno mesto province Cádiz v avtonomni skupnosti Andaluzija na jugu Španije z 121.739 prebivalci (2014).
Novo!!: Ustava in Cádiz · Poglej več »
Clara Campoamor
Clara Campoamor Rodríguez, španska pisateljica, političarka in zaščitnica pravic španskih žensk, * 12. februar 1888, Madrid, Španija, † 30. april 1972, Lozana, Švica.
Novo!!: Ustava in Clara Campoamor · Poglej več »
Daniel arap Moi
Daniel arap Moi, znan tudi kot Nyayo (svahilijsko stopinje), kenijski politik in bivši diktatorski predsednik, * 2. september 1924, Sacho, Kenija, † 4. februar 2020, Nairobi, Kenija.
Novo!!: Ustava in Daniel arap Moi · Poglej več »
Deklaracija o pravicah človeka in državljana
Upodobitev Deklaracije o pravicah človeka in državljana spominja na deset zapovedi Deklaracija o pravicah človeka in državljana (francosko: La Déclaration des droits de l'Homme et du citoyen) je eden ključnih dokumentov francoske revolucije.
Novo!!: Ustava in Deklaracija o pravicah človeka in državljana · Poglej več »
Deklaracija za mir 1991
Deklaracija za mir 1991, predstavljena 7.
Novo!!: Ustava in Deklaracija za mir 1991 · Poglej več »
Demokracija
Demokracíja (grško δημοκρατíα (demokratía) iz δημος (demos - ljudstvo) in κρατειν (kratein - vladati) oz. kratios(moč, oblast) - »vladavina ljudstva«) je oblika vladavine, v kateri oblast, oziroma pravica vladati, izvira iz ljudstva.
Novo!!: Ustava in Demokracija · Poglej več »
Demokratizacija
Demokratizacija je v vseh tranzicijskih državah pomenila proces, katerega rezultat je vspostavitev konstitucionalnih demokracij, kakršne obstajajo v zahodni Evropi.
Novo!!: Ustava in Demokratizacija · Poglej več »
Dominat
Dioklecijan Dominat ali pozno Rimsko cesarstvo je bilo despotsko zadnje obdobje Rimskega cesarstva, ki je sledilo principatu.
Novo!!: Ustava in Dominat · Poglej več »
Drakon
Drakon (grško Δράκων, Drakōn) je bil prvi znan zakonodajalec v Atenah v antični Grčiji.
Novo!!: Ustava in Drakon · Poglej več »
Država
Označena ozemlja na zemljevidu so večinoma države, ki so suverene države s polnim mednarodnim priznanjem (v oklepajih so zapisane države, ki niso suverene). Nekatera ozemlja so samostojne države, vendar niso priznana kot taka (npr. Tajvan), za nekaj nekaj označenih ozemelj pa je sporno, kateri državi pripadajo (npr. Kašmir) ali so samostojne države (npr. Zahodna Sahara) ali država, znana pod istim imenom. Držáva je geografsko območje in neodvisna politična enota s svojo lastno vladavino, zakoni, pogosto tudi z ustavo, policijo, oboroženimi silami, davčnimi pravili in prebivalstvom.
Novo!!: Ustava in Država · Poglej več »
Dubrovniška republika
Dubrovniška republika je bila pomorska republika, ki je obstajala od srede 14. stoletja do leta 1808 na ozemlju današnje južne Dalmacije.
Novo!!: Ustava in Dubrovniška republika · Poglej več »
Edvard Kardelj
Edvard Kardelj (psevdonim Sperans, ilegalna in partizanska imena: Krištof, J. Bevc, Ivan Kovač, Ivan Ukmar, Tone Brodar), slovenski politik, pisatelj, partizan, učitelj in jugoslovanski narodni heroj, * 27. januar 1910, Ljubljana, Avstro-Ogrska † 10. februar 1979, Ljubljana, SFRJ.
Novo!!: Ustava in Edvard Kardelj · Poglej več »
Emilija - Romanja
Emilija - Romanja (v italijanskem izvirniku Emilia-Romagna, emilijsko-romanjsko Emégglia-Rumâgna), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo in italijanska dežela z običajnim statutom v severovzhodni Italiji.
Novo!!: Ustava in Emilija - Romanja · Poglej več »
Etiopija
Federatívna demokrátična repúblika Etiópija (amharsko የኢትዮጵያ, Itjop'ija) je celinska država v severovzhodni Afriki.
Novo!!: Ustava in Etiopija · Poglej več »
Eurogendfor
EUROGENDFOR ali Evropske žandarmerije (krajše EGF) je bil uveden na podlagi sporazuma leta 2006 med petimi državami članicami Evropske unije (EU) in sicer: Francija, Italija, Nizozemska, Portugalska in Španija.
Novo!!: Ustava in Eurogendfor · Poglej več »
Fašizem v Italiji
Fašízem (italijansko fascismo) je politični sistem, ki ga je v Kraljevini Italiji vzpostavil Benito Mussolini po prvi svetovni vojni in je trajal do nastanka Republike Italije leta 1945.
Novo!!: Ustava in Fašizem v Italiji · Poglej več »
Finska vojna
Zemljevid pomembnejših krajev v vojni Finska vojna je bila vojna, ki je potekala med Švedsko in Rusijo med februarjem 1808 in septembrom 1809.
Novo!!: Ustava in Finska vojna · Poglej več »
Francoska revolucija
Napad na Bastiljo, simbol začetka revolucije Francoska revolucija je bilo obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799 in je pomenila preobrat v francoski in širše evropski zgodovini.
Novo!!: Ustava in Francoska revolucija · Poglej več »
Francova diktatura
"Francova diktatura", zajema obdobje med letoma 1936, začetkom Španske državljanske vojne, ter 1975, smrtjo generala Francisca Franca. Nekateri kot končno letnico navajajo leto 1978, ko je v veljavo stopila španska ustava. Španska državljanska vojna se je začela z državnim udarom španske vojske na polotoku in v španskem Maroku 17. junija 1936. Udar je podprla večina španske desnice, vključno z duhovščino, fašistično stranko Falango in Karlisti. Državni udar se je sprevrgel v državljansko vojno, ki je trajala tri leta. Nacionalisti so bili predvsem katoličani, veleposestniki, vplivni vojaki in številni poslovneži, medtem ko so bili pripadniki republikancev delavci in izobraženci iz srednjega sloja.Franca sta podprli fašistična Italija in nacistična Nemčija. Drugi podporniki so bili še Portugalska, pod poveljem Antónia de Oliveire Salazarja in pa katoličani širom sveta, ki so državljansko vojno videli kot poskus obnove rekonkviste. Drugo Špansko Republiko sta podprli Stalinova Sovjetska zveza in Mehika. Kljub temu, da je Združeno kraljestvo simpatiziralo s Francovimi podporniki, Francija pa z revolucionarji, sta obe državi, oktobra 1936, podpisali sporazum o nevmešavanju. Po zmagi,1. aprila 1939, je Francisco Franco uvedel diktaturo, ki je trajala do njegove smrti 20. novembra leta 1975. V času njegove diktature je skoraj pol milijona Špancev zapustilo svojo domovino, oblasti pa so uničile na tisoče dokumentov v povezavi z žrtvami Francovega režima.
Novo!!: Ustava in Francova diktatura · Poglej več »
Friedrich Hayek
Friedrich A. Hayek, rojen kor Friedrich August von Hayek (nem. ˈfʁiːdʁɪç ˈaʊ̯ɡʊst ˈhaɪ̯ɛk), avstrijsko-britanski ekonomist in politični filozof, * 8. maj 1899, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 23. marec 1992, Freiburg im Breisgau, Nemčija.
Novo!!: Ustava in Friedrich Hayek · Poglej več »
Fulgencio Batista
Fulgencio Batista Zaldívar (Banes, Holguín, Kuba; 16. januar 1901 - Marbella, Málaga, Španija; 6. avgust 1973), rojen kot Rubén Zaldívar in bolj poznan kot Fulgencio Batista, je bil vojak in kubanski vladar.
Novo!!: Ustava in Fulgencio Batista · Poglej več »
Furlanija - Julijska krajina
Furlanija - Julijska krajina (narečno beneško-italijansko Friul-Venesia Julia) je ena od dvajsetih dežel Italije in ena od petih dežel s posebnim statutom.
Novo!!: Ustava in Furlanija - Julijska krajina · Poglej več »
Genovska republika
Genovska republika (ligursko: Repúbbrica de Zêna) je bila neodvisna država v Liguriji na severozahodni obali Apeninskega polotoka (1005–1797), Korziki (1347–1768) in številnih drugih ozemljih v Sredozemlju.
Novo!!: Ustava in Genovska republika · Poglej več »
Glavno mesto
Glávno mésto, prestólnica ali polítično glávno mésto države ali druge politične enote je mesto, v katerem je sedež vlade.
Novo!!: Ustava in Glavno mesto · Poglej več »
Gnassingbé Eyadéma
Gnassingbe Eyadema, rojen kot Etienne Eyadema, general in diktatorski predsednik Toga, * 26. december 1937, Pya, † 5. februar 2005.
Novo!!: Ustava in Gnassingbé Eyadéma · Poglej več »
Gospodarsko razhajanje med severom in jugom Italije
Razhajanje sever – jug je v Italiji oznaka za velike gospodarske in socialne razlike med severnimi deželami in južno ter otočno Italijo.
Novo!!: Ustava in Gospodarsko razhajanje med severom in jugom Italije · Poglej več »
Grška osamosvojitvena vojna
Grška osamosvojitvena vojna (tudi grška revolucija) je bila uspešna vojna, ki jo je Grčija s svojimi zaveznicami med letoma 1821 in 1831 bojevala za pridobitev neodvisnosti izpod oblasti Osmanskega cesarstva.
Novo!!: Ustava in Grška osamosvojitvena vojna · Poglej več »
Habeas corpus
Habeas corpus (latinščina, izg. hábeas kórpus) je v anglosaškem kazenskem pravu common law dekret oziroma odločba oblasti (angleško writ, latinsko breve), ki pooblašča sodnika, da veleva, naj se prijeta oseba privede predenj; prizadeta oseba (ali njen predstavnik) je upravičena, da ta sodnijski odlok zahteva v primeru nezakonitega pridržanja ali odvzema prostosti.
Novo!!: Ustava in Habeas corpus · Poglej več »
Habib Bourguiba
Habib Ben Ali Bourguiba (arabsko حبيب بورقيبة), tunizijski politik in prvi predsednik; * 3. avgust 1903, Monastir, Tunizija, † 6. april 2000, Monastir, Tunizija.
Novo!!: Ustava in Habib Bourguiba · Poglej več »
Intelektualna lastnina
Intelektualna lastnina je vrsta lastnine, ki je produkt človeške pameti in je ime pravnega koncepta, ki skrbi za varovanje intelektualne aktivnosti oz.
Novo!!: Ustava in Intelektualna lastnina · Poglej več »
Interpelacija
Interpelacija je z ustavo določen institut parlamentarnega nadzora nad delovanjem vlade ali posameznega ministra.
Novo!!: Ustava in Interpelacija · Poglej več »
Iredentizem
Iredentízem je oznaka za zahteve neke države po ozemlju, do katerega naj bi imela pravico zaradi kulturne pripadnosti tam živečega prebivalstva.
Novo!!: Ustava in Iredentizem · Poglej več »
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Novo!!: Ustava in Italija · Poglej več »
Italijanska republika (Napoleonova)
Italijanska republika (italijansko Repubblica Italiana) je bila francoska sestrska republika, ki je nastala na ozemlju predhodne Cisalpinske republike.
Novo!!: Ustava in Italijanska republika (Napoleonova) · Poglej več »
Italijanske dežele
Uradno italijansko poimenovanje dežel'''Italijanska republika''' je upravno sestavljena iz 20 dežel (množinsko), od katerih je pet dežel »s posebnim statutom«, ki jim dovoljuje določeno avtonomijo.
Novo!!: Ustava in Italijanske dežele · Poglej več »
Italijanske občine
Italijanska republika je upravno sestavljena iz 20 dežel, ki so razdeljene na 110 pokrajin, te pa na 8103 občin.
Novo!!: Ustava in Italijanske občine · Poglej več »
Izredno stanje
Člani kraljevskega malajskega polka med izrednimi dogodki v Maleziji leta 1949 pri pregledu opreme, zaplenjene v napadu Izredno stanje je situacija, v kateri je vlada pooblaščena, da lahko zaradi varnosti in zaščite svojih državljanov oblikuje politike, ki jih običajno ne bi smela izvajati.
Novo!!: Ustava in Izredno stanje · Poglej več »
Izumitelj
Izumítelj ali iznajdítelj je oseba, ki izumi ali iznajde kako napravo, največkrat mehansko, električno ali računalniško.
Novo!!: Ustava in Izumitelj · Poglej več »
Ja, vi elsker dette landet
Ja, vi elsker dette landet (Da, ljubimo to deželo) je državna himna Norveške.
Novo!!: Ustava in Ja, vi elsker dette landet · Poglej več »
Japonska
Japonska (japonsko 日本 Nipon ali Nihon, formalno 日本国 Nipon-koku ali Nihon-koku »Japonska država«) je otoška država na Daljnem vzhodu.
Novo!!: Ustava in Japonska · Poglej več »
Jean-Bedel Bokassa
Jean-Bedel Bokassa, znan tudi pod imenom Salah Eddine Ahmed Bokassa ali Bokassa I., centralnoafriški diktatorski predsednik in kasneje cesar, * 22. februar 1921, Bobangi, † 3. november 1996.
Novo!!: Ustava in Jean-Bedel Bokassa · Poglej več »
Jemen
Republika Jemen (kratko jemensko: Al Yaman) je islamska predsedniška republika, ki leži na jugozahodu Arabskega polotoka.
Novo!!: Ustava in Jemen · Poglej več »
Jezikovne manjšine v Italiji
V Italiji je veliko jezikovnih manjšin, ki pripadajo različnim jezikovnim skupinam.
Novo!!: Ustava in Jezikovne manjšine v Italiji · Poglej več »
Jože Zupančič (ravnatelj)
Jože Zupančič, slovenski pedagog in ravnatelj, * 3. avgust 1936, Ruše, Slovenija (tedaj Jugoslavija).
Novo!!: Ustava in Jože Zupančič (ravnatelj) · Poglej več »
Juan Carlos I.
Juan Carlos I. de Borbón y Borbón-Dos Sicilias, bivši kralj Španije, * 5. januar 1938, Rim.
Novo!!: Ustava in Juan Carlos I. · Poglej več »
Južna Georgija in Južni Sandwichevi otoki
Zastava Zemljevid Satelitska slika Južne Georgije, pokrite s snegom Južna Georgija in Južni Sandwichevi otoki (South Georgia and the South Sandwich Islands) sta čezmorski ozemlji Združenega kraljestva v južnem Atlantskem oceanu, ki si ju lasti tudi Argentina.
Novo!!: Ustava in Južna Georgija in Južni Sandwichevi otoki · Poglej več »
Jugoslavija med prvo in drugo svetovno vojno
Jugoslavija je bilo skupno ime za več držav južnoslovanskih narodov na severozahodu Balkanskega polotoka med letoma 1918 in 2003.
Novo!!: Ustava in Jugoslavija med prvo in drugo svetovno vojno · Poglej več »
Karbonarji
Zastava karbonerije Karbonarji so bili člani karbonerije, tajne revolucionarne družbe, ki je nastala v Neapeljskem kraljestvu v začetku devetnajstega stoletja.
Novo!!: Ustava in Karbonarji · Poglej več »
Karel Albert I. Sardinski
Karel Albert I. Sardinski (Carlo Alberto Emanuele Vittorio Maria Clemente Saverio di Savoia), sardinski kralj, * 2. oktober 1798, Torino, Kraljevina Sardinija, † 23. marec 1849, Porto, Portugalska.
Novo!!: Ustava in Karel Albert I. Sardinski · Poglej več »
Klasika
Klasika je zgodovinska doba, ki je postavila temelje današnje kulture.
Novo!!: Ustava in Klasika · Poglej več »
Kneževina Bolgarija
Kneževina Bolgarija (bolgarsko Княжество България, Knjažestvo Blgarija) je bila de facto neodvisna, de iure pa vazalna država pod suverenostjo Osmanskega cesarstva.
Novo!!: Ustava in Kneževina Bolgarija · Poglej več »
Konfederacija ameriških držav
Konfederacija ameriških držav (angleško Confederate States of America, kratica CSA) je bila zveza enajstih južnih držav ZDA.
Novo!!: Ustava in Konfederacija ameriških držav · Poglej več »
Korejska ljudska armada
Korejska ljudska armada (kratica: KLA) je naziv za oborožene sile Demokratične ljudske republike Koreje.
Novo!!: Ustava in Korejska ljudska armada · Poglej več »
Kraljevina Črna gora
Kraljevina Črna gora (črnogorsko Краљевина Црна Гора, Kraljevina Crna Gora) je bila od leta 1910 do 1918 monarhija na ozemlju sedanje Črne gore.
Novo!!: Ustava in Kraljevina Črna gora · Poglej več »
Kraljevina Grčija
Kraljevina Grčija (grško Βασίλειον τῆς Ἑλλάδος, Vasílion tis Elládos) je bila monarhija, ustanovljena leta 1832 na podlagi sklepov velikih sil (Združenega kraljestva, Francije in Ruskega cesarstva) na Londonski konferenci 1832.
Novo!!: Ustava in Kraljevina Grčija · Poglej več »
Kraljevina Jugoslavija
Kraljevina Jugoslavija je bila država, ki je nastala leta 1929 s preimenovanjem Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Novo!!: Ustava in Kraljevina Jugoslavija · Poglej več »
Kraljevina Sicilija
Kraljevina Sicilija je bila država, ki je zavzemala ves južni Apeninski polotok od današnjih ozemelj Pescare in Gaete proti jugu vključno s Sicilijo ter v času svojega najširšega obsega tudi Malto in Afriško obalo med Tripolijem in današnjo Annabo v Alžiriji.
Novo!!: Ustava in Kraljevina Sicilija · Poglej več »
Kraljevina Združene Nizozemske
Nemško zvezo. Nizozemski kralj je bil tudi ''veliki vojvoda'' Luksemburga in ''veliki knez'' v Nemški zvezi.. Kraljevina Združene Nizozemske je nastala po sklepu dunajskega kongresa (1815) z združitvijo ozemelj nekdanjih Republike Nizozemske in Španske Nizozemske.
Novo!!: Ustava in Kraljevina Združene Nizozemske · Poglej več »
Kritična rasna teorija
Kritična rasna teorija (KRT; angl. critical race theory – CRT) je skupek pravnega znanja in akademskih raziskav znanstvenikov in aktivistov za državljanske pravice v ZDA, ki si prizadevajo osvetliti stično točko rase in prava ZDA ter postaviti glavne ameriške liberalne pristope k rasni pravičnosti pod vprašaj.
Novo!!: Ustava in Kritična rasna teorija · Poglej več »
Kurt Schuschnigg
Kurt Alois Josef Johann Schuschnigg, med 1898–1919 uradno tudi plemeniti von Schuschnigg, avstrijski politik in kancler koroško-slovenskega porekla, * 14. december 1897, Riva del Garda, Avstro-Ogrska, † 18. november 1977, Mutters, Tirolska.
Novo!!: Ustava in Kurt Schuschnigg · Poglej več »
Kuvajt
Kuvajt (Dawlat al-Kuwajt) je majhna, a z nafto bogata monarhija ob obali Perzijskega zaliva, ki na severu meji na Irak, na jugu pa na Saudovo Arabijo.
Novo!!: Ustava in Kuvajt · Poglej več »
Kvekerji
George Fox, ustanovitelj sekte Kvekerji (iz angleške besede to quake - trepetati) so privrženci verske sekte »Society of Friends« (Prijateljska družba), ki jo je sredi 17. stoletja v Angliji ustanovil George Fox.
Novo!!: Ustava in Kvekerji · Poglej več »
Legislatura
Legislatura je doba, za katero je zakonodajno telo izvoljeno, in skupek zakonov, ki so bili izdani v tej dobi.
Novo!!: Ustava in Legislatura · Poglej več »
Libanon
Libanon (translit,; Liban), uradno Republika Libanon je je država v zahodni Aziji.
Novo!!: Ustava in Libanon · Poglej več »
Liberalizem
Liberalizem (iz lat. liberalis 'svoboden') je politični in gospodarski nauk, po katerem sta svoboda (ekonomska, verska, politična, nazorska itd.) in enakopravnost posameznika temelj družbenega napredka.
Novo!!: Ustava in Liberalizem · Poglej več »
Liberland
Liberland, uradno Svobodna republika Liberland (Free Republic of Liberland), je samooklicana država, ki se nahaja na zahodnem bregu reke Donave med republiko Hrvaško, s katero si deli kopensko mejo, in republiko Srbijo.
Novo!!: Ustava in Liberland · Poglej več »
Lihtenštajn
Kneževina Lihtenštajn (nemško Fürstentum Liechtenstein) je majhna celinska država v Srednji Evropi, med Švico na zahodu in Avstrijo (Predarlsko) na vzhodu.
Novo!!: Ustava in Lihtenštajn · Poglej več »
Makedonija (kraljestvo)
Makedonija (grško Μακεδονία) je bila starodavno kraljestvo na obrobju Arhaične in Klasične Grčije in kasneje prevladujoča država Helenistične Grčije.
Novo!!: Ustava in Makedonija (kraljestvo) · Poglej več »
Malta
Republika Malta (malteško Repubblika ta' Malta) je majhna in gosto naseljena otoška država v južni Evropi v osrednjem Sredozemskem morju.
Novo!!: Ustava in Malta · Poglej več »
Manuel Deodoro da Fonseca
Manuel Deodoro da Fonseca, brazilski maršal, * 5. avgust 1827, Marechal Deodoro, Alagoas, † 23. avgust, 1892, Barra Mansa, Rio de Janeiro.
Novo!!: Ustava in Manuel Deodoro da Fonseca · Poglej več »
Marš prostovoljcev
Marš prostovoljcev (义勇军进行曲; Yìyǒngjūn Jìnxíngqǔ) je državna himna Ljudske Republike Kitajske, napisana med japonsko-kitajsko vojno v tridesetih in štiridesetih letih 20. stoletja.
Novo!!: Ustava in Marš prostovoljcev · Poglej več »
Marko Belinić
Marko Belinić, hrvaški komunist, politik, prvoborec, partizan, politični komisar, general in narodni heroj, *13. avgust, 1911, Jakovlje, † 19. december, 2004, Zagreb, Hrvaška.
Novo!!: Ustava in Marko Belinić · Poglej več »
Maroniti
Maroniti (sirsko ܡܪܘܢܝܶܐ (marunôje), arabsko مارونية mâruniyya) so krščanska verska ločina z Bližnjega vzhoda.
Novo!!: Ustava in Maroniti · Poglej več »
Matija Kavčič
Matija Kavčič, slovenski pravnik in politik, * 18. september 1802, Medvode, † 11. oktober 1863, Ljubljana.
Novo!!: Ustava in Matija Kavčič · Poglej več »
Mednarodna konvencija o pravicah invalidov
države brez podpisa Mednarodna konvencija o pravicah invalidov je mednarodna pogodba za človekove pravice, katere namen je zaščita pravic in dostojanstva invalidov.
Novo!!: Ustava in Mednarodna konvencija o pravicah invalidov · Poglej več »
Mongolija
Brez opisa.
Novo!!: Ustava in Mongolija · Poglej več »
Monte Carlo
Monte Carlo je mesto oz.
Novo!!: Ustava in Monte Carlo · Poglej več »
Nacionalno geslo
Nacionalno geslo je simboličen izraz pripadnosti državi ali narodu, podobno kot drugi državni simboli: zastava, grb in državna himna.
Novo!!: Ustava in Nacionalno geslo · Poglej več »
Namibija
Namíbija (uradno Repúblika Namíbija) je južnoafriška država, ki leži ob obali Atlantskega oceana.
Novo!!: Ustava in Namibija · Poglej več »
Narodna (nacionalna) in liberalna gibanja v Evropi pred 1848
Nacionalna in liberalna gibanja v Evropi pred letom 1848 so gibanja, katerih posledice so bile leta 1848 liberalne, demokratične, nacionalne in socialne revolucije po Evropi.
Novo!!: Ustava in Narodna (nacionalna) in liberalna gibanja v Evropi pred 1848 · Poglej več »
Narodni komite osvoboditve Jugoslavije
Nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije (srhrv. Nacionalni komitet oslobođenja Jugoslavije) je bilo politično telo, ki ga je imenovalo Predsedstvo AVNOJ-a na 2.
Novo!!: Ustava in Narodni komite osvoboditve Jugoslavije · Poglej več »
Nezaupnica
Nezaupnica vladi je izraz, ki označuje izgubo podpore vladi v parlamentu.
Novo!!: Ustava in Nezaupnica · Poglej več »
Ngerulmud
Zemljevid dežele Melekeok z označenim Ngerulmudom Ngerulmud je sedež uprave otoške države Palav v Mikroneziji in od dograditve leta 2006 uradno njena prestolnica.
Novo!!: Ustava in Ngerulmud · Poglej več »
Nikola I. Petrović Njegoš
Nikola I. Petrović Njegoš (rojen kot Nikola Mirkov Petrović), črnogorski kralj, * 7. oktober 1841, Njeguši, Črna gora, † 1. marec 1921, Cap d'Antibes, Francija.
Novo!!: Ustava in Nikola I. Petrović Njegoš · Poglej več »
Norveška
Norveška (uradno Kraljevina Norveška) je država in ustavna monarhija v Severni Evropi, ki zaseda zahodni del Skandinavskega polotoka.
Novo!!: Ustava in Norveška · Poglej več »
Notranja politika
Notranja politika, pogosto imenovana tudi notranje zadeve ali domača politika, je upravna politika, ki je neposredno povezana z vsemi vprašanji in dejavnostmi znotraj meja neke države.
Novo!!: Ustava in Notranja politika · Poglej več »
November 2006
* Ob dnevu spomina na mrtve so bile po vsej Sloveniji spominske slovesnosti, ljudje pa so obiskovali grobove svojih bližnjih.
Novo!!: Ustava in November 2006 · Poglej več »
Obznana
Obznana (slovensko razglas) je zakon vlade Kraljevine SHS, sprejet v noči z 29.
Novo!!: Ustava in Obznana · Poglej več »
Okrožje Združenih držav Amerike
'''Okrožja ZDA znotraj zveznih držav'''Okrožja vzhodnih zveznih držav so praviloma mnogo manjša od tistih v zahodnih ZDA Okrožje Združenih držav Amerike je lokalna upravna enota v okviru zvezne države ZDA.
Novo!!: Ustava in Okrožje Združenih držav Amerike · Poglej več »
Oliver Cromwell
Oliver Cromwell, angleški vojskovodja in politik, * 25. april 1599, Huntingdon, Huntingdonshire, Cambridgeshire, † 3. september 1658, Palača Whitehall, Mesto Westminster.
Novo!!: Ustava in Oliver Cromwell · Poglej več »
Olympe de Gouges
Olympe de Gouges, rojena Marie Gouze, francoska dramatičarka in aktivistka, * 7. maj 1748, Montauban, Francija, † 3. november 1793, Pariz.
Novo!!: Ustava in Olympe de Gouges · Poglej več »
Operacija Kondor
Sodelujoče države v operaciji. S svetlo zelena so označene države, ki so le delno sodelovale Operacija Kondor (špansko Operación Cóndor, portugalsko Operação Condor) je ime za sodelovanje nekaterih južnoameriških držav ob podpori ZDA pri preganjanju svojih disidentov in nasprotnikov režima.
Novo!!: Ustava in Operacija Kondor · Poglej več »
Organ pregona
Organ pregona (LEA - Law enforcement agency) v severnoameriški angleščini je katera koli vladna agencija, odgovorna za izvrševanje zakonov.
Novo!!: Ustava in Organ pregona · Poglej več »
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo
Organizácija Zdrúženih národov za izobraževánje, znánost in kultúro (UNESCO - iz angleškega poimenovanja: United Nations Educational, Scientific and Cultural Organisation) je specializirana agencija znotraj Organizacije združenih narodov, ki je bila ustanovljena 16.
Novo!!: Ustava in Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo · Poglej več »
Orožno pravo
Število strelnih orožij na 1000 prebivalcev Orožno pravo so zakoni, ki urejajo posedovanje, nošenje, prodajo in transport orožja (danes predvsem strelnega orožja).
Novo!!: Ustava in Orožno pravo · Poglej več »
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Novo!!: Ustava in Osmansko cesarstvo · Poglej več »
OZNA
Oddelek za zaščito naroda (kratica OZNA — srbo) je bila varnostno-obveščevalna služba FLRJ.
Novo!!: Ustava in OZNA · Poglej več »
Paragvaj
Paragvaj, uradno Republika Paragvaj (špansko República del Paraguay, gvaranščina Tetã Paraguái) je celinska država v Južni Ameriki, ki leži ob obeh bregovih reke Paragvaj.
Novo!!: Ustava in Paragvaj · Poglej več »
Parlament
Parlament (tudi predstavništvo) je politično demokratično telo, ki združuje posameznike, ki jih je izvolila nacija, da odločajo v njenem imenu.
Novo!!: Ustava in Parlament · Poglej več »
Parlament Italijanske republike
Parlament Italijanske republike (italijansko Parlamento della Repubblica Italiana) je ustavno telo, ki je zadolženo za državno zakonodajo in politični nadzor Vlade Italijanske republike.
Novo!!: Ustava in Parlament Italijanske republike · Poglej več »
Parlamentarna demokracija
Parlamentarna demokracija je politični sistem, ki temelji na načelu delitve oblasti - zakonodajne, izvršilne in sodne.
Novo!!: Ustava in Parlamentarna demokracija · Poglej več »
Péter Márki-Zay
Péter Márki-Zay, madžarski ekonomist in politik, * 9. maj 1972, Hódmezővásárhely.
Novo!!: Ustava in Péter Márki-Zay · Poglej več »
Peru
Peru Machu Picchu Perú je tretja največja država Južne Amerike za Brazilijo in Argentino.
Novo!!: Ustava in Peru · Poglej več »
Pierre André Latreille
Pierre André Latreille, francoski rimskokatoliški duhovnik, entomolog, akademik in predavatelj, * 20. november 1762, Brive-la-Gaillarde, † 6. februar 1833, Pariz.
Novo!!: Ustava in Pierre André Latreille · Poglej več »
Pilip Orlik
Pilip Stepanovič Orlik je bil staršina Zaporoških kozakov, hetman Ukrajine v izgnanstvu, diplomat, tajnik in zaupni sodelavec Ivana Mazepe in avtor prve ustave v Evropi, * 11. oktober 1672, Kosuta, Republika obeh narodov (zdaj Rajon Vilejka, Belorusija), † 26. maj 1742, Jassi, Kneževina Moldavija (zdaj Iaşi, Romunija).
Novo!!: Ustava in Pilip Orlik · Poglej več »
Pitcairnovi otoki
Pitcairnovi otoki, uradno Otočje Pitcairn, Henderson, Ducie in Oeno, je skupina vulkanskih otokov v Južnem Tihem oceanu ki spada pod britanska prekomorska ozemlja.
Novo!!: Ustava in Pitcairnovi otoki · Poglej več »
Pittsburški sporazum
Plošča v spomin na Pittsburški sporazum Pittsburški sporazum je bil memorandum o soglasju, sklenjen 31.
Novo!!: Ustava in Pittsburški sporazum · Poglej več »
Politika Albanije
Albanija je demokratična republika.
Novo!!: Ustava in Politika Albanije · Poglej več »
Politika in uprava Združenih držav Amerike
Politični in upravni sistem Združenih držav Amerike temelji na osnovnih načelih predstavniške demokracije.
Novo!!: Ustava in Politika in uprava Združenih držav Amerike · Poglej več »
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Novo!!: Ustava in Poljska · Poglej več »
Pomeni imen asteroidov: 2001–2500
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 2001 do 2500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Novo!!: Ustava in Pomeni imen asteroidov: 2001–2500 · Poglej več »
Porabski Slovenci
Bálint Bellosics: Slovenske hiše v 19. stoletju na Madžarskem Verici-Ritkarovci - ta tip naselij je značilen v Porabju. Porabski Slovenci je naziv za pripadnike slovenske manjšine, ki žive v vaseh južno od Monoštra na ozemlju današnje Madžarske, ki je znano tudi pod nazivom Slovensko Porabje.
Novo!!: Ustava in Porabski Slovenci · Poglej več »
Porto
Porto je drugo največje mesto Portugalske.
Novo!!: Ustava in Porto · Poglej več »
Portugalska
Portugalska, uradno Portugalska republika (portugalsko República Portuguesa), je država, katere celina je na Iberskem polotoku v jugozahodni Evropi in katere ozemlje vključuje tudi atlantski arhipelag Azori in Madeiro; ti dve otočji tvorita avtonomni regiji z lastnima regionalnima vladama.
Novo!!: Ustava in Portugalska · Poglej več »
Posamični pravni akt
Posamični pravni akt je pravni akt, ki svoje naslovljence določa poimensko.
Novo!!: Ustava in Posamični pravni akt · Poglej več »
Poslanec
Poslanec je član zakonodajnega ali ustavodajnega parlamenta.
Novo!!: Ustava in Poslanec · Poglej več »
Poslanska imuniteta
Poslanska imuniteta je tradicionalni privilegij poslancev, ki jim je zagotovljen z ustavo.
Novo!!: Ustava in Poslanska imuniteta · Poglej več »
Pravo
Simbol pravice z zavezanimi očmi Pravo je mnoštvo pravil, ki urejajo najpomembnejše odnose v določeni družbi.
Novo!!: Ustava in Pravo · Poglej več »
Pravosodni sistem v Sloveniji
Pravosodni sistem deluje neodvisno in samostojno od politike.
Novo!!: Ustava in Pravosodni sistem v Sloveniji · Poglej več »
Predsednik Albanije
Predsednik Albanije (albansko: Presidenti i Shqipërisë), uradno tudi Predsednik Republike Albanije (albansko: Presidenti i Republikës së Shqipërisë) je vodja države in oboroženih sil Republike Albanije.
Novo!!: Ustava in Predsednik Albanije · Poglej več »
Predsednik Združenih držav Amerike
Predsednik Združenih držav Amerike (angleško: President of the United States; kratica: POTUS) vodi Združene države Amerike.
Novo!!: Ustava in Predsednik Združenih držav Amerike · Poglej več »
Pridnestrska republika
Pridnestrska moldavska republika (pogovorno znana le kot Pridnestrje ali Transnistrija), je odcepljena republika v okviru mednarodno priznanih meja Moldavije.
Novo!!: Ustava in Pridnestrska republika · Poglej več »
Propad Osmanskega cesarstva
Članek govori o oslabitvi in dokončnem padcu Osmanskega cesarstva od 17. do 20. stoletja.
Novo!!: Ustava in Propad Osmanskega cesarstva · Poglej več »
Provinca Duarte
Duarte je provinca Dominikanske republike.
Novo!!: Ustava in Provinca Duarte · Poglej več »
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Novo!!: Ustava in Prusija · Poglej več »
Prvi vatikanski koncil
Prvi vatikanski koncil je bil ekumenski koncil Rimskokatoliške cerkve.
Novo!!: Ustava in Prvi vatikanski koncil · Poglej več »
Reška država
Ozemlje reške države Reška država (tudi Država Reka, hr. Slobodna Država Rijeka, it. Stato libero di Fiume) je bila samostojna državna enota, ki jo je v letih 1920–1924 sestavljalo mesto Reka z najbližjo okolico.
Novo!!: Ustava in Reška država · Poglej več »
Republika obeh narodov
Republika obeh narodov je bila zvezna država, ki je združevala Kraljevino Poljsko in Veliko litovsko kneževino na območju današnje Belorusije, Litve, Poljske, večinoma Ukrajine ter deloma Latvije in zahodne Rusije.
Novo!!: Ustava in Republika obeh narodov · Poglej več »
Rimska cesta
Rimska cesta v Pompejih Rímske céste (lat. viae) so bile v antičnem Rimu magistrale, ki so vodile iz prestolnice.
Novo!!: Ustava in Rimska cesta · Poglej več »
Sabor
Hrvaški Sabor (hrvaško: Hrvatski Sabor) je hrvaški parlament.
Novo!!: Ustava in Sabor · Poglej več »
Salernska šola zdravstva
Salernska šola zdravstva (it. Scuola Medica Salernitana) je bila prva evropska zdravstvena ustanova in zaradi svoje važnosti skozi stoletja velja za predhodnico modernih univerz.
Novo!!: Ustava in Salernska šola zdravstva · Poglej več »
Samuel Kanyon Doe
Samuel Doe (levo v civilni obleki) na obisku v ZDA leta 1982 Samuel Kanyon Doe, liberijski diktatorski predsednik, * 6. maj 1950, Tuzon, † 9. september 1990, Monrovia.
Novo!!: Ustava in Samuel Kanyon Doe · Poglej več »
San Marino
Republika San Marino, je celinska država v južni Evropi in ena od najmanjših držav na svetu (61 km2), ki jo popolnoma obkroža Italija.
Novo!!: Ustava in San Marino · Poglej več »
Sejšeli
Sejšeli, uradno Republika Sejšeli, so otoška država v Indijskem oceanu, 1.600 km vzhodno od celinske Afrike, severovzhodno od otoka Madagaskar.
Novo!!: Ustava in Sejšeli · Poglej več »
Senat Italijanske republike
Palača Madama v 17. stoletju Senat Italije (italijansko Senato della Repubblica) je zgornji dom Parlamenta Italije, ki je bil ustanovljen 8.
Novo!!: Ustava in Senat Italijanske republike · Poglej več »
Senator Italijanske republike
Senator Italijanske republike je član italijanskega senata.
Novo!!: Ustava in Senator Italijanske republike · Poglej več »
Seznam predsednikov Socialistične Republike Slovenije
Seznam predsednikov Socialistične Republike Slovenije zajema predsednike Predsedstva Socialistične Republike Slovenije.
Novo!!: Ustava in Seznam predsednikov Socialistične Republike Slovenije · Poglej več »
Seznam slovenskih besed češkega izvora
V slovenščini imamo več sposojenih besed, ki so po izvoru češke.
Novo!!: Ustava in Seznam slovenskih besed češkega izvora · Poglej več »
Seznam sultanov Osmanskega cesarstva
Grb Osmanskega cesarstva Zastava Osmanskega cesarstva Sultani iz Osmanove dinastije so od leta 1299 do leta 1922 vladali obsežnemu Osmanskemu cesarstvu, ki se je na višku moči raztezalo od Madžarske na severu in Somalije na jugu in od Alžirije na zahodu do Iraka na vzhodu.
Novo!!: Ustava in Seznam sultanov Osmanskega cesarstva · Poglej več »
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Novo!!: Ustava in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »
Sicilski parlament
Palermu, glavni zgodovinski sedež sicilskega parlamenta Sicilski parlament je bil zakonodajna oblast Kraljevine Sicilije.
Novo!!: Ustava in Sicilski parlament · Poglej več »
Sinjorija
Sinjorija je oblika srednjeveške države, ki se je v 13.
Novo!!: Ustava in Sinjorija · Poglej več »
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Novo!!: Ustava in Slovenija · Poglej več »
Sodišče
Sodišče je državni organ, ki avtorativno odloča o sporih med posamezniki, skupinami oz.
Novo!!: Ustava in Sodišče · Poglej več »
Srbija
Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).
Novo!!: Ustava in Srbija · Poglej več »
Srbija in Črna gora
Državna skupnost Srbije in Črne gore (običajno le Srbija in Črna gora) je ime nekdanje državne zveze Srbije in Črne gore, ohlapne skupnosti v Evropi, ki je bila naslednica nekdanje države z imenom Zvezna republika Jugoslavija.
Novo!!: Ustava in Srbija in Črna gora · Poglej več »
Srbsko cesarstvo
Srbsko cesarstvo (srbsko Српско царство/Srpsko carstvo) je bila srednjeveška srbska država, ki se je sredi 14.
Novo!!: Ustava in Srbsko cesarstvo · Poglej več »
Suženjstvo
Fotografija suženjskega fanta v Zanzibarju okoli leta 1890. Arabski gospodar ga je kaznoval zaradi prekrška. Suženjstvo je status osebe, nad katero se izvaja lastninska pravica.
Novo!!: Ustava in Suženjstvo · Poglej več »
Sucre (mesto)
Sucre je po ustavi glavno mesto Bolivije, sedež vrhovnega sodišča (Corte Suprema de Justicia) in prestolnica območja Chuquisaca.
Novo!!: Ustava in Sucre (mesto) · Poglej več »
Suvereni malteški viteški red
Suvereni malteški viteški red, uradno: Suvereni vojaški hospitalni red svetega Janeza iz Jeruzalema, Rodosa in Malte (lat. Supremus Militaris Ordo Hospitalarius Sancti Ioannis Hierosolymitani Rhodiensis et Melitensis) je katoliški viteški red, ki ima sedaj sedež v Rimu.
Novo!!: Ustava in Suvereni malteški viteški red · Poglej več »
Svoboda tiska
Svoboda tiska ali medijska svoboda je načelo, da je treba komuniciranje in izražanje v različnih medijih, vključno s tiskanimi in elektronskimi mediji, zlasti objavljenimi, obravnavati kot pravico, ki jo je dovoljeno svobodno uveljavljati.
Novo!!: Ustava in Svoboda tiska · Poglej več »
Tanzimat
Tanzimat Fermanı Tanzimat je izraz, ki se nanaša na reorganizacijo Osmanskega cesarstva, ki se je začela leta 1839 in končala s Prvim ustavnim obdobjem leta 1876.
Novo!!: Ustava in Tanzimat · Poglej več »
Tegucigalpa
Tegucigalpa, z uradnim polnim imenom Tegucigalpa, občina Centralnega okrožja, pogovorno tudi Tegus, je glavno mesto Hondurasa in z nekaj več kot milijon prebivalci največje mesto te srednjeameriške države.
Novo!!: Ustava in Tegucigalpa · Poglej več »
Teodoro Obiang Nguema Mbasogo
Teodoro Obiang Nguema Mbasogo, ekvatorialnogvinejski politik, diktator, * 5. junij 1942, Acoacán, Španska Gvineja (sedaj Ekvatorialna Gvineja).
Novo!!: Ustava in Teodoro Obiang Nguema Mbasogo · Poglej več »
Terni
Terni (latinsko Interamna) je mesto s 111.000 prebivalci v južnem delu Umbrije v osrednji Italiji.
Novo!!: Ustava in Terni · Poglej več »
Thomas John Cochrane
Sir Thomas John Cochrane GCB, britanski admiral in kolonialni guverner, * 5. februar 1789, † 19. oktober 1872.
Novo!!: Ustava in Thomas John Cochrane · Poglej več »
Triumvirat
Triumvirat (latinsko triumvirātus iz trēs – tri in vir – moški) je politični režim, v katerem vladajo trije vplivni posamezniki – triumviri.
Novo!!: Ustava in Triumvirat · Poglej več »
Tunizijska četverica za dialog
Tunizijska četverica za dialog je skupina štirih organizacij, ki so bili centralna sila pri vedno bolj uspešnem poskusu izgradnje pluralistične demokracije v Tuniziji po Jasminovi revoluciji leta 2011 v valu takoimenovane Arabske pomladi.
Novo!!: Ustava in Tunizijska četverica za dialog · Poglej več »
Turkmenistan
Turkmenistan, lahko tudi Turkmenija, uradno Republika Turkmenistan (Respublika Turkmenija), je država v Srednji Aziji.
Novo!!: Ustava in Turkmenistan · Poglej več »
Univerza Harvard
267px Univerza Harvard je ameriška zasebna univerza s sedežem v kraju Cambridge, Massachusetts.
Novo!!: Ustava in Univerza Harvard · Poglej več »
Upravna delitev Italije
'''Italijanska republika''' je upravno razdeljena na 20 dežel, ki so razdeljene na 110 pokrajin, od katerih so tri še v pripravi.
Novo!!: Ustava in Upravna delitev Italije · Poglej več »
Ustava Republike Hrvaške
"Ustava št. 1", ki se hrani v veliki dvorani palače ustavnega sodišča in se uporablja ob predsedniški inavguraciji. Ustava Republike Hrvaške (hrvaško Ustav Republike Hrvatske, tudi božična ustava) je temeljni pravni akt Republike Hrvaške, ki jo razglasi hrvaški parlament.
Novo!!: Ustava in Ustava Republike Hrvaške · Poglej več »
Ustava Republike Slovenije
Ustavo Republike Slovenije je Državni zbor ratificiral na skupščinski seji 23. decembra 1991.
Novo!!: Ustava in Ustava Republike Slovenije · Poglej več »
Ustava Severne Makedonije
Ustava Republike Severne Makedonije je kodificirana ustava, ki opisuje sistem vlade Severne Makedonije in osnovne človekove pravice.
Novo!!: Ustava in Ustava Severne Makedonije · Poglej več »
Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)
Zadnjo Ustavo Socialistične federativne republike Jugoslavije je Zbor narodov Zvezne skupščine SFRJ z ustavnim odlokom razglasil na seji 21. februarja 1974.
Novo!!: Ustava in Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974) · Poglej več »
Ustava tretjega maja
Ustava 3.
Novo!!: Ustava in Ustava tretjega maja · Poglej več »
Ustava Ukrajine
Ustava Ukrajine Ustava Ukrajine je temeljni zakon Ukrajine.
Novo!!: Ustava in Ustava Ukrajine · Poglej več »
Ustava Združenih držav Amerike
Ustava Združenih držav Amerike je vrhovni zakon Združenih držav.
Novo!!: Ustava in Ustava Združenih držav Amerike · Poglej več »
Ustavna kriza
Ustavna kriza v politologiji pomeni problem ali konflikt v delovanju države, ki ga ni mogoče rešiti z ustavo ali drugim temeljnim pravnim aktom.
Novo!!: Ustava in Ustavna kriza · Poglej več »
Ustavna monarhija
Današnje ustavne monarhije; države, ki imajo vzporedni parlamentarni sistem so obarvane rdeče, druge pa vijolično Ustavna monarhija je državna ureditev, v kateri je državni voditelj monarh, njegova politična moč pa je omejena z določili ustave (po čemer se loči od absolutne monarhije).
Novo!!: Ustava in Ustavna monarhija · Poglej več »
Ustavni zakon
Ustavni zakon je akt državnega zbora, ki spremeni posamezne določbe ustave.
Novo!!: Ustava in Ustavni zakon · Poglej več »
Ustavno pravo
Ustavno pravo je pravo, ki ureja človekove pravice in svoboščine, organizacijo državne oblasti, bistvene prvine pravnega življenja, ekonomska razmerja in odnose med državo in nedržavnimi političnimi subjekti (politične stranke, različna združenja, interesne skupine...). Ustavno pravo preučuje materialne in formalne vire (kolikor obstajajo) v državi in primerjalnopravno ustavnopravne ureditve v drugi državah.
Novo!!: Ustava in Ustavno pravo · Poglej več »
Ustavodajna skupščina
Ustavodajna skupščina je zbor predstavnikov ljudstva, ki mora napisati ustavo ali sprejeti za ustavo neko obstoječo zakonodajo.
Novo!!: Ustava in Ustavodajna skupščina · Poglej več »
Ustavodajna skupščina Italijanske republike
Ustavodajna skupščina Italijanske republike je bil zakonodajni organ, ki so ga državljani novonastale Republike Italije izvolili v referendumu z dne 2.
Novo!!: Ustava in Ustavodajna skupščina Italijanske republike · Poglej več »
Uzbekistan
Uzbekistan, uradno Uzbekistanska republika (O‘zbekistan Respublikasi) ali Republika Uzbekistan, je celinska država v Srednji Aziji.
Novo!!: Ustava in Uzbekistan · Poglej več »
Varstvo osebnih podatkov
Varstvo osebnih podatkov je ena od človekovih pravic in osebnih svoboščin, ki so v večini držav zajamčene z ustavo.
Novo!!: Ustava in Varstvo osebnih podatkov · Poglej več »
Venezuela
Venezuela, uradno Bolivarska republika Venezuela, je država ob severni obali Južne Amerike, sestavljena iz celinskega dela ter številnih otokov in otočkov v Karibskem morju.
Novo!!: Ustava in Venezuela · Poglej več »
Veto
Véto (latinsko: »prepovedujem«) je moč posameznika na uradnem položaju ali ustanove, da enostransko prepreči uradno dejanje, največkrat se to nanaša na zakonodajni postopek.
Novo!!: Ustava in Veto · Poglej več »
Vidov dan
Vidov dan ali dan svetega Vida je praznik, ki ga pravoslavna cerkev praznuje 28. junija.
Novo!!: Ustava in Vidov dan · Poglej več »
Vidovdanska ustava
Vidovdanska ustava je bila ustava Kraljevine SHS, ki jo je ustavodajna skupščina sprejela 28. junija 1921 (na Vidov dan).
Novo!!: Ustava in Vidovdanska ustava · Poglej več »
Viljem I. Nemški
Viljem I. Nemški, pruski kralj in nemški cesar, * 22. marec 1797, Berlin, Prusija † 9. marec 1888, Berlin, Nemško cesarstvo.
Novo!!: Ustava in Viljem I. Nemški · Poglej več »
Viljem II. Nizozemski
Viljem II.
Novo!!: Ustava in Viljem II. Nizozemski · Poglej več »
Vlada Italijanske republike
Contejeva vlada, ki je bila sprejeta 1. junija 2018 Italijanska vlada (Governo della Repubblica Italiana) je najvišja izvršna oblast v republiki.
Novo!!: Ustava in Vlada Italijanske republike · Poglej več »
Vladavina
Vladavína je tisti del družbene dejavnosti, ki upravlja državo ali skupnost (družbeno ureditev).
Novo!!: Ustava in Vladavina · Poglej več »
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.
Novo!!: Ustava in Voda · Poglej več »
Vojaška policija
Vojaška policija ČASTNO IN PREDANO! VOJAŠKA POLICIJA (VP) je vojaška služba znotraj oboroženih sil.
Novo!!: Ustava in Vojaška policija · Poglej več »
Volilna pravica
Volilna pravica je v sodobnih demokratičnih ureditvah določena v ustavi kot ena temeljnih političnih pravic državljana.
Novo!!: Ustava in Volilna pravica · Poglej več »
Zakon
Zákon je splošni pravni akt z drugo najvišjo veljavo, kar pomeni, da morajo biti vsi ostali pravni akti v skladu z zakonom (vsaj v našem pravnem redu mu je po hierarhiji splošnih pravnih aktov nadrejena ustava, kot najvišji splošni pravni akt).
Novo!!: Ustava in Zakon · Poglej več »
Zastave jugoslovanskih socialističnih republik
Zastave socialističnih republik v SFRJ so določile republike same.
Novo!!: Ustava in Zastave jugoslovanskih socialističnih republik · Poglej več »
Zaupnost korespondence
Kazenskega zakonika Republike Slovenije (Kršitev tajnosti občil). Zaupnost korespondence, dobesedno prevedeno kot zaupnost pisem, je temeljno pravno načelo, zapisano v ustavah več evropskih držav.
Novo!!: Ustava in Zaupnost korespondence · Poglej več »
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Novo!!: Ustava in Združene države Amerike · Poglej več »
Združene države Jonskih otokov
Združene države Jonskih otokov (grško: Ἡνωμένον Κράτος τῶν Ἰονίων Νήσων, italijansko Stati Uniti delle Isole Ionie) je nekdanja država in protektorat tedanjega Združenega kraljestva Britanije in Irske, ki je obstajala med leti 1815 in 1864.
Novo!!: Ustava in Združene države Jonskih otokov · Poglej več »
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske (United Kingdom of Great Britain and Ireland) je bila država, ki je nastala z združitvijo kraljevine Velike Britanije z Irsko kraljevino leta 1801.
Novo!!: Ustava in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske · Poglej več »
Zedinjena Slovenija
Zedínjena Slovenija je bila glavna zahteva političnih programov Slovencev iz leta 1848, ko so namesto razdrobljenosti na dežele Kranjsko, Štajersko, Primorje in Koroško zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru Avstrijskega cesarstva, enakopravnost slovenskega jezika v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi takratne Habsburške monarhije v združeno Nemčijo.
Novo!!: Ustava in Zedinjena Slovenija · Poglej več »
Zgodovina Armenije
Obseg Armenije pod kraljem Tigranom Velikim Armenija leži v visokogorju, ki obdaja svetopisemsko goro Ararat.
Novo!!: Ustava in Zgodovina Armenije · Poglej več »
Zgodovina Črne gore
Današnja Črna gora obsega ozemlje, ki je v 4.
Novo!!: Ustava in Zgodovina Črne gore · Poglej več »
Zgodovina društev na Slovenskem
O obstoju družb, društev in združenj na Slovenskem pričajo že dokumentarni zapisi iz 14. stoletja, ki omenjajo delovanje cerkvenih bratovščin, ki so nastale v zvezi z opravljanem verskih obredov.
Novo!!: Ustava in Zgodovina društev na Slovenskem · Poglej več »
Zgodovina Italije
Zgodovina Italije se začenja z nastankom mesta Rima v osmem stoletju pr.
Novo!!: Ustava in Zgodovina Italije · Poglej več »
Zgodovina Slovenije od leta 1918 do leta 1945
Zgodovina Slovenije od leta 1918 do leta 1945 je obdobje v zgodovini, v katerem je Slovenija prvič dobila samostojno vojsko in svojo prvo Narodno vlado.
Novo!!: Ustava in Zgodovina Slovenije od leta 1918 do leta 1945 · Poglej več »
Zgodovina Tunizije
Zgodovina Tunizije obravnava dogajanja v času na prostoru današnje države Tunizije.
Novo!!: Ustava in Zgodovina Tunizije · Poglej več »
Zgodovina Združenih držav Amerike
Širjenje teritorija ZDA, 1810–1920Zgodovina Združenih držav Amerike se je začela, ko je trinajst britanskih kolonij leta 1776 razglasilo svojo neodvisnost.
Novo!!: Ustava in Zgodovina Združenih držav Amerike · Poglej več »
Zine al-Abidine Ben Ali
Zine al-Abidine Ben Ali (arabsko زين العابدين بن علي), tunizijski predsednik, častnik, politik, vojaški ataše, veleposlanik, * 3. september 1936, Hammam al Susah, Tunizija, † 19. september 2019, Džeda, Saudova Arabija.
Novo!!: Ustava in Zine al-Abidine Ben Ali · Poglej več »
Zulfikar Ali Buto
Zulfikar Ali Buto, pakistanski politik in predsednik Pakistana, * 5. januar 1928, † 4. april 1979.
Novo!!: Ustava in Zulfikar Ali Buto · Poglej več »
Zvezna republika Jugoslavija
Zvezna republika Jugoslavija - ZRJ je propadla evropska država, ki je obstajala med letoma 1992 in 2003.
Novo!!: Ustava in Zvezna republika Jugoslavija · Poglej več »
1. državni zbor Republike Slovenije
Prvo mandatno obdobje Državnega zbora Republike Slovenije se je začelo po volitvah leta 1992, ko se je iztekel mandat Skupščini Republike Slovenije.
Novo!!: Ustava in 1. državni zbor Republike Slovenije · Poglej več »
11. avgust
11.
Novo!!: Ustava in 11. avgust · Poglej več »
12. junij
12.
Novo!!: Ustava in 12. junij · Poglej več »
1263
1263 (MCCLXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Ustava in 1263 · Poglej več »
15. junij
15.
Novo!!: Ustava in 15. junij · Poglej več »
16. januar
16.
Novo!!: Ustava in 16. januar · Poglej več »
17. maj
17.
Novo!!: Ustava in 17. maj · Poglej več »
17. september
17.
Novo!!: Ustava in 17. september · Poglej več »
18. december
18.
Novo!!: Ustava in 18. december · Poglej več »
18. julij
18.
Novo!!: Ustava in 18. julij · Poglej več »
1898
1898 (MDCCCXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: Ustava in 1898 · Poglej več »
19. oktober
19.
Novo!!: Ustava in 19. oktober · Poglej več »
1905
1905 (MCMV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Ustava in 1905 · Poglej več »
1920
1920 (MCMXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Ustava in 1920 · Poglej več »
1921
1921 (MCMXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Ustava in 1921 · Poglej več »
1929
1929 (MCMXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Ustava in 1929 · Poglej več »
1931
1931 (MCMXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Ustava in 1931 · Poglej več »
1940
1940 (MCMXL) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Ustava in 1940 · Poglej več »
1946
1946 (MCMXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Ustava in 1946 · Poglej več »
1956
1956 (MCMLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Ustava in 1956 · Poglej več »
1958
1958 (MCMLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Ustava in 1958 · Poglej več »
1963
1963 (MCMLXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Ustava in 1963 · Poglej več »
1964
1964 (MCMLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Ustava in 1964 · Poglej več »
1972
1972 (MCMLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Ustava in 1972 · Poglej več »
1976
1976 (MCMLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Ustava in 1976 · Poglej več »
1989
1989 MCMLXXXIX je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Ustava in 1989 · Poglej več »
2003
2003 (MMIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Ustava in 2003 · Poglej več »
2004
2004 (MMIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Ustava in 2004 · Poglej več »
21. junij
21.
Novo!!: Ustava in 21. junij · Poglej več »
22. februar
22.
Novo!!: Ustava in 22. februar · Poglej več »
22. maj
22.
Novo!!: Ustava in 22. maj · Poglej več »
23. december
23.
Novo!!: Ustava in 23. december · Poglej več »
23. november
23.
Novo!!: Ustava in 23. november · Poglej več »
24. junij
24.
Novo!!: Ustava in 24. junij · Poglej več »
25. april
25.
Novo!!: Ustava in 25. april · Poglej več »
25. junij
25.
Novo!!: Ustava in 25. junij · Poglej več »
25. maj
25.
Novo!!: Ustava in 25. maj · Poglej več »
26. julij
26.
Novo!!: Ustava in 26. julij · Poglej več »
26. junij
26.
Novo!!: Ustava in 26. junij · Poglej več »
27. december
27.
Novo!!: Ustava in 27. december · Poglej več »
27. februar
27.
Novo!!: Ustava in 27. februar · Poglej več »
28 de Noviembre
Občinska zgradba v mestu 28 de Noviembre 28 de Noviembre oz.
Novo!!: Ustava in 28 de Noviembre · Poglej več »
28. februar
28.
Novo!!: Ustava in 28. februar · Poglej več »
28. junij
28.
Novo!!: Ustava in 28. junij · Poglej več »
28. marec
28.
Novo!!: Ustava in 28. marec · Poglej več »
29. maj
29.
Novo!!: Ustava in 29. maj · Poglej več »
3. november
3.
Novo!!: Ustava in 3. november · Poglej več »
3. september
3.
Novo!!: Ustava in 3. september · Poglej več »
30. december
30.
Novo!!: Ustava in 30. december · Poglej več »
31. januar
31.
Novo!!: Ustava in 31. januar · Poglej več »
6. januar
6.
Novo!!: Ustava in 6. januar · Poglej več »
6. junij
6.
Novo!!: Ustava in 6. junij · Poglej več »
7. junij
7.
Novo!!: Ustava in 7. junij · Poglej več »
