Kazalo
296 odnosi: Abruci, Albanija, Albert I. Monaški, Aldo Moro, Aleksander I. Karadžordžević, Aleksander Lukašenko, Ameriška državljanska vojna, Ameriška Samoa, Andora, Andorski evrokovanci, Ante Pavelić, Anton Gorjup, Augusto Pinochet, Avtonomna republika Krim, Španska revolucija 1868, Štefan Dušan, Švedsko-norveška zveza, Županska zveza, Čikaška izjava, Čjang Kajšek, Človekove pravice, Črna gora, Črnogorci, Émile Lahoud, Bašar al Asad, Basileus, Baskovske dežele, Bazilikata, Belorusija, Beloruska ljudska republika, Benečija, Beseda leta, Biafra, Biljana Plavšić, Bismila, Bogota, Bosna in Hercegovina, Branko Šömen, Brasilia, Britanski imperij, Cádiz, Clara Campoamor, Daniel arap Moi, Deklaracija o pravicah človeka in državljana, Deklaracija za mir 1991, Demokracija, Demokratizacija, Dominat, Drakon, Država, ... Razširi indeks (246 več) »
Abruci
Abruci (v italijanskem izvirniku Abruzzo, tudi Abruzzi) so ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Ustava in Abruci
Albanija
Republika Albanija ali Albanija (albansko: Shqipëria 'ozemlje orlov') je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Ustava in Albanija
Albert I. Monaški
Albert I. Monaški, monaški knez, * 13. november 1848, Pariz, Francija, † 26. junij 1922, Pariz.
Poglej Ustava in Albert I. Monaški
Aldo Moro
Aldo Moro, italijanski politik, * 23. september 1916, Maglie, Apulija, † 9. maj 1978, Rim.
Poglej Ustava in Aldo Moro
Aleksander I. Karadžordžević
Aleksander I. Karadžordžević, srbsko-jugoslovanski kralj, * 16. december 1888, Cetinje, † 9. oktober 1934, Marseille, Francija.
Poglej Ustava in Aleksander I. Karadžordžević
Aleksander Lukašenko
Aleksánder Grigórjevič Lukašénko (belorusko Алякса́ндр Рыго́равіч Лукашэ́нка, Aljaksandr Ryhoravič Łukašenka, rusko Алекса́ндр Григо́рьевич Лукаше́нко), beloruski politik, prvi predsednik Belorusije, * 30.
Poglej Ustava in Aleksander Lukašenko
Ameriška državljanska vojna
Ameriška državljanska vojna (tudi secesijska vojna) je bila državljanska vojna v ZDA med južnim in severnimi zveznimi državami zaradi pravic posameznih držav ter vprašanja suženjstva.
Poglej Ustava in Ameriška državljanska vojna
Ameriška Samoa
Ameriška Samoa je neorganizirano in nevključeno ozemlje Združenih držav Amerike v Južnem Tihem oceanu.
Poglej Ustava in Ameriška Samoa
Andora
Kneževina Andora je neodvisna celinska država v Evropi, v Pirenejih med Španijo in Francijo in je kondominij med Republiko Francijo in Urgelsko škofijo v Španiji.
Poglej Ustava in Andora
Andorski evrokovanci
Andorski evrokovanci so kot del evra uradno plačilno sredstvo kneževine Andora.
Poglej Ustava in Andorski evrokovanci
Ante Pavelić
Ante Pavelić, hrvaški poglavnik, voditelj NDH, * 14. julij 1889, Bradina (Bosna in Hercegovina), † 28. december 1959, Madrid (Španija).
Poglej Ustava in Ante Pavelić
Anton Gorjup
Anton Gorjup (tudi Goriup), slovenski politik, * 29. junij 1812, Kanalski Vrh, † 1. december 1883, Gorica.
Poglej Ustava in Anton Gorjup
Augusto Pinochet
Augusto José Ramón Pinochet Ugarte, čilenski general, državnik in diktator, * 25. november 1915, Valparaíso, Čile, † 10. december 2006, Santiago de Chile.
Poglej Ustava in Augusto Pinochet
Avtonomna republika Krim
Krim (krimsko tatarsko: Qırım Muhtar Cumhuriyeti, Къырым Мухтар Джумхуриети).
Poglej Ustava in Avtonomna republika Krim
Španska revolucija 1868
220x220_pik Španska revolucija leta 1868 (v španščini la Gloriosa ali la Septembrina) je bila vojaška vstaja, ki se je zgodila v Španiji septembra leta 1868 in je zahtevala odstop in izgon kraljice Isabel II ter konec Burbonske monarhije.
Poglej Ustava in Španska revolucija 1868
Štefan Dušan
Štefan Uroš IV.
Poglej Ustava in Štefan Dušan
Švedsko-norveška zveza
Švedsko-norveška zveza (švedsko Svensk-norska unionen, norveško Den svensk-norske union), uradno Združeno kraljestvo Švedske in Norveške, je bila personalna unija kraljestev Švedske in Norveške pod skupnim monarhom in s skupno zunanjo politiko, ki je trajala od leta 1814 do mirne razpustitve leta 1905.
Poglej Ustava in Švedsko-norveška zveza
Županska zveza
Županska zveza je bila stanovska organizacija slovenskih županov pred drugo svetovno vojno.
Poglej Ustava in Županska zveza
Čikaška izjava
Čikaška izjava je politično stališče ameriških Slovencev o združitvi južnih Slovanov v novo državo po prvi svetovni vojni.
Poglej Ustava in Čikaška izjava
Čjang Kajšek
Čjang Kajšek (tudi Čjang Čungčeng, iz mandarinščine romaniziran kot Čjang Čjehših in Džjang Džješi), kitajski general, * 31. oktober 1887, † 5. april 1975.
Poglej Ustava in Čjang Kajšek
Človekove pravice
Človekove pravice so pravice vseh ljudi.
Poglej Ustava in Človekove pravice
Črna gora
Črna gora (črnogorsko Crna Gora/Црна Гора, v drugih jezikih Montenegro) je majhna gorata republika na Balkanu, ki na severovzhodu meji na Srbijo, na vzhodu meji na Kosovo, na jugozahodu meji na Jadransko morje, na zahodu na Hrvaško ter Bosno in Hercegovino, na jugovzhodu pa na Albanijo.
Poglej Ustava in Črna gora
Črnogorci
Črnogorci (črnogorsko Црногорци/Crnogorci) so pripadniki južnoslovanskega naroda, ki prvenstveno živi na območju Črne gore.
Poglej Ustava in Črnogorci
Émile Lahoud
Émile Geamil Lahoud (arabsko اميل لحود), libanonski general, politik, predsednik države, * 12. januar 1936, Bejrut, Libanon.
Poglej Ustava in Émile Lahoud
Bašar al Asad
Bašar Hafez al Asad (arabsko بشار الاس), sirski politik in zdravnik, * 11. september 1965, Damask.
Poglej Ustava in Bašar al Asad
Basileus
Antioha I. Soterja. Na zadnji strani kovanca je podoba Apolona, sedečega na omfalosu. Grški napis se bere: ''ΒΑΣΙΛΕΩΣ ΑΝΤΙΟΧΟΥ'' (kralj Antioh). Basileus (grško βασιλεύς) je grški naslov, s katerim so v preteklosti naslavljali različne monarhe.
Poglej Ustava in Basileus
Baskovske dežele
Izraz Baskovske dežele (baskovsko Euskal Herria) se uporablja kot skupno ime za sedem različnih tradicionalnih dežel (pokrajin) na območju zahodnih Pirenejev in Biskajskega zaliva na meji med Španijo in Francijo ter je najstarejše baskovsko ime za območje ki ga poseljujejo Baski (baskovsko: Euskaldunak), saj datira že v 16.
Poglej Ustava in Baskovske dežele
Bazilikata
Bazilikata (v italijanskem izvirniku Basilicata) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Ustava in Bazilikata
Belorusija
Belorusija (belorusko in rusko Беларусь, Belarus’), uradno Republika Belorusija, je celinska država v Vzhodni Evropi z glavnim mestom Minsk.
Poglej Ustava in Belorusija
Beloruska ljudska republika
Beloruska ljudska republika (Белару́ская Наро́дная Рэспу́бліка; Belaruskaja Narodnaja Respublika; BNR) je bila prva beloruska nacionalna država.
Poglej Ustava in Beloruska ljudska republika
Benečija
Benečija (v italijanskem izvirniku Veneto, beneško Vèneto), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Ustava in Benečija
Beseda leta
Beseda leta je beseda, ki je značilno zaznamovala tekoče leto.
Poglej Ustava in Beseda leta
Biafra
Zemljevid Biafre leta 1967. Republika Biafra je bila odcepljena in mednarodno nepriznana afriška država na jugovzhodu današnje Nigerije z glavnim mestom Enugu, ki je obstajala od 1967 do 1970.
Poglej Ustava in Biafra
Biljana Plavšić
Biljana Plavšić (Биљана Плавшић), bosansko-srbska biologinja, političarka, obsojenka za vojne zločine na haškem sodišču, * 7. julij 1930, Tuzla Kraljevina Jugoslavija.
Poglej Ustava in Biljana Plavšić
Bismila
Arabski zapis Bismila) Bismila Islamska kaligrafija Bismila (arabsko بسملة Bismillahi ar-Rahman ar-Rahim) tudi Basmala.
Poglej Ustava in Bismila
Bogota
Bogotá (/ˌboʊɡəˈtɑː/, španščina), uradno Bogotá, Distrito Capital, ki je bil v preteklosti v španskem obdobju in med letoma 1991 in 2000 znana kot Santa Fe de Bogotá, je glavno in največje mesto Kolumbije, ki se upravlja kot okrožje Capital District, pa tudi glavno mesto okoliškega departmaja Cundinamarca, čeprav ni njegov del.
Poglej Ustava in Bogota
Bosna in Hercegovina
Bosna in Hercegovina (izvirno: Bosna i Hercegovina, okrajšava BiH, srbska cirilica: Боснa и Херцеговина), neformalno samo Bosna, je država na Balkanskem polotoku, nekdanja socialistična republika v okviru Jugoslavije (SFRJ).
Poglej Ustava in Bosna in Hercegovina
Branko Šömen
Branko Šömen, slovenski scenarist, pisatelj, publicist, novinar, pedagog in prostozidar, * 1. april 1936, Maribor.
Poglej Ustava in Branko Šömen
Brasilia
Brasilia je velemesto v Južni Ameriki, glavno mesto Brazilije.
Poglej Ustava in Brasilia
Britanski imperij
Ozemlja, ki so bila pod nadzorom britanskega imperija (rožnato) Britanski imperij je poimenovanje za politično in ekonomsko skupnost kolonialnih držav in ozemelj pod vlado angleške, nato britanske, kraljevine.
Poglej Ustava in Britanski imperij
Cádiz
Cádiz je glavno mesto province Cádiz v avtonomni skupnosti Andaluzija na jugu Španije z 121.739 prebivalci (2014).
Poglej Ustava in Cádiz
Clara Campoamor
Clara Campoamor Rodríguez, španska pisateljica, političarka in zaščitnica pravic španskih žensk, * 12. februar 1888, Madrid, Španija, † 30. april 1972, Lozana, Švica.
Poglej Ustava in Clara Campoamor
Daniel arap Moi
Daniel arap Moi, znan tudi kot Nyayo (svahilijsko stopinje), kenijski politik in bivši diktatorski predsednik, * 2. september 1924, Sacho, Kenija, † 4. februar 2020, Nairobi, Kenija.
Poglej Ustava in Daniel arap Moi
Deklaracija o pravicah človeka in državljana
Upodobitev Deklaracije o pravicah človeka in državljana spominja na deset zapovedi Deklaracija o pravicah človeka in državljana (francosko: La Déclaration des droits de l'Homme et du citoyen) je eden ključnih dokumentov francoske revolucije.
Poglej Ustava in Deklaracija o pravicah človeka in državljana
Deklaracija za mir 1991
Deklaracija za mir 1991, predstavljena 7.
Poglej Ustava in Deklaracija za mir 1991
Demokracija
Demokracíja (grško δημοκρατíα (demokratía) iz δημος (demos - ljudstvo) in κρατειν (kratein - vladati) oz. kratios(moč, oblast) - »vladavina ljudstva«) je oblika vladavine, v kateri oblast, oziroma pravica vladati, izvira iz ljudstva.
Poglej Ustava in Demokracija
Demokratizacija
Demokratizacija je v vseh tranzicijskih državah pomenila proces, katerega rezultat je vspostavitev konstitucionalnih demokracij, kakršne obstajajo v zahodni Evropi.
Poglej Ustava in Demokratizacija
Dominat
Dioklecijan Dominat ali pozno Rimsko cesarstvo je bilo despotsko zadnje obdobje Rimskega cesarstva, ki je sledilo principatu.
Poglej Ustava in Dominat
Drakon
Drakon (grško Δράκων, Drakōn) je bil prvi znan zakonodajalec v Atenah v antični Grčiji.
Poglej Ustava in Drakon
Država
Označena ozemlja na zemljevidu so večinoma države, ki so suverene države s polnim mednarodnim priznanjem (v oklepajih so zapisane države, ki niso suverene). Nekatera ozemlja so samostojne države, vendar niso priznana kot taka (npr. Tajvan), za nekaj nekaj označenih ozemelj pa je sporno, kateri državi pripadajo (npr.
Poglej Ustava in Država
Dubrovniška republika
Dubrovniška republika je bila pomorska republika, ki je obstajala od srede 14. stoletja do leta 1808 na ozemlju današnje južne Dalmacije.
Poglej Ustava in Dubrovniška republika
Edvard Kardelj
Edvard Kardelj (psevdonim Sperans, ilegalna in partizanska imena: Krištof, J. Bevc, Ivan Kovač, Ivan Ukmar, Tone Brodar), slovenski politik, pisatelj, partizan, učitelj in jugoslovanski narodni heroj, * 27. januar 1910, Ljubljana, Avstro-Ogrska † 10. februar 1979, Ljubljana, SFRJ.
Poglej Ustava in Edvard Kardelj
Emilija - Romanja
Emilija - Romanja (v italijanskem izvirniku Emilia-Romagna, emilijsko-romanjsko Emégglia-Rumâgna), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo in italijanska dežela z običajnim statutom v severovzhodni Italiji.
Poglej Ustava in Emilija - Romanja
Etiopija
Federatívna demokrátična repúblika Etiópija (amharsko የኢትዮጵያ, Itjop'ija) je celinska država v severovzhodni Afriki.
Poglej Ustava in Etiopija
Eurogendfor
EUROGENDFOR ali Evropske žandarmerije (krajše EGF) je bil uveden na podlagi sporazuma leta 2006 med petimi državami članicami Evropske unije (EU) in sicer: Francija, Italija, Nizozemska, Portugalska in Španija.
Poglej Ustava in Eurogendfor
Fašizem v Italiji
Fašízem (italijansko fascismo) je politični sistem, ki ga je v Kraljevini Italiji vzpostavil Benito Mussolini po prvi svetovni vojni in je trajal do nastanka Republike Italije leta 1945.
Poglej Ustava in Fašizem v Italiji
Finska vojna
Zemljevid pomembnejših krajev v vojni Finska vojna je bila vojna, ki je potekala med Švedsko in Rusijo med februarjem 1808 in septembrom 1809.
Poglej Ustava in Finska vojna
Francoska revolucija
Napad na Bastiljo, simbol začetka revolucije Francoska revolucija je bilo obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799 in je pomenila preobrat v francoski in širše evropski zgodovini.
Poglej Ustava in Francoska revolucija
Francova diktatura
"Francova diktatura", zajema obdobje med letoma 1936, začetkom Španske državljanske vojne, ter 1975, smrtjo generala Francisca Franca. Nekateri kot končno letnico navajajo leto 1978, ko je v veljavo stopila španska ustava. Španska državljanska vojna se je začela z državnim udarom španske vojske na polotoku in v španskem Maroku 17.
Poglej Ustava in Francova diktatura
Friedrich Hayek
Friedrich A. Hayek, rojen kor Friedrich August von Hayek (nem. ˈfʁiːdʁɪç ˈaʊ̯ɡʊst ˈhaɪ̯ɛk), avstrijsko-britanski ekonomist in politični filozof, * 8. maj 1899, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 23. marec 1992, Freiburg im Breisgau, Nemčija.
Poglej Ustava in Friedrich Hayek
Fulgencio Batista
Fulgencio Batista Zaldívar (Banes, Holguín, Kuba; 16. januar 1901 - Marbella, Málaga, Španija; 6. avgust 1973), rojen kot Rubén Zaldívar in bolj poznan kot Fulgencio Batista, je bil vojak in kubanski vladar.
Poglej Ustava in Fulgencio Batista
Furlanija - Julijska krajina
Furlanija - Julijska krajina (narečno beneško-italijansko Friul-Venesia Julia) je ena od dvajsetih dežel Italije in ena od petih dežel s posebnim statutom.
Poglej Ustava in Furlanija - Julijska krajina
Genovska republika
Genovska republika (ligursko: Repúbbrica de Zêna) je bila neodvisna država v Liguriji na severozahodni obali Apeninskega polotoka (1005–1797), Korziki (1347–1768) in številnih drugih ozemljih v Sredozemlju.
Poglej Ustava in Genovska republika
Glavno mesto
Glávno mésto, prestólnica ali polítično glávno mésto države ali druge politične enote je mesto, v katerem je sedež vlade.
Poglej Ustava in Glavno mesto
Gnassingbé Eyadéma
Gnassingbe Eyadema, rojen kot Etienne Eyadema, general in diktatorski predsednik Toga, * 26. december 1937, Pya, † 5. februar 2005.
Poglej Ustava in Gnassingbé Eyadéma
Gospodarsko razhajanje med severom in jugom Italije
Razhajanje sever – jug je v Italiji oznaka za velike gospodarske in socialne razlike med severnimi deželami in južno ter otočno Italijo.
Poglej Ustava in Gospodarsko razhajanje med severom in jugom Italije
Grška osamosvojitvena vojna
Grška osamosvojitvena vojna (tudi grška revolucija) je bila uspešna vojna, ki jo je Grčija s svojimi zaveznicami med letoma 1821 in 1831 bojevala za pridobitev neodvisnosti izpod oblasti Osmanskega cesarstva.
Poglej Ustava in Grška osamosvojitvena vojna
Habeas corpus
Habeas corpus (latinščina, izg. hábeas kórpus) je v anglosaškem kazenskem pravu common law dekret oziroma odločba oblasti (angleško writ, latinsko breve), ki pooblašča sodnika, da veleva, naj se prijeta oseba privede predenj; prizadeta oseba (ali njen predstavnik) je upravičena, da ta sodnijski odlok zahteva v primeru nezakonitega pridržanja ali odvzema prostosti.
Poglej Ustava in Habeas corpus
Habib Bourguiba
Habib Ben Ali Bourguiba (arabsko حبيب بورقيبة), tunizijski politik in prvi predsednik; * 3. avgust 1903, Monastir, Tunizija, † 6. april 2000, Monastir, Tunizija.
Poglej Ustava in Habib Bourguiba
Intelektualna lastnina
Intelektualna lastnina je vrsta lastnine, ki je produkt človeške pameti in je ime pravnega koncepta, ki skrbi za varovanje intelektualne aktivnosti oz.
Poglej Ustava in Intelektualna lastnina
Interpelacija
Interpelacija je z ustavo določen institut parlamentarnega nadzora nad delovanjem vlade ali posameznega ministra.
Poglej Ustava in Interpelacija
Iredentizem
Iredentízem je oznaka za zahteve neke države po ozemlju, do katerega naj bi imela pravico zaradi kulturne pripadnosti tam živečega prebivalstva.
Poglej Ustava in Iredentizem
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Ustava in Italija
Italijanska republika (Napoleonova)
Italijanska republika (italijansko Repubblica Italiana) je bila francoska sestrska republika, ki je nastala na ozemlju predhodne Cisalpinske republike.
Poglej Ustava in Italijanska republika (Napoleonova)
Italijanske dežele
Uradno italijansko poimenovanje dežel'''Italijanska republika''' je upravno sestavljena iz 20 dežel (množinsko), od katerih je pet dežel »s posebnim statutom«, ki jim dovoljuje določeno avtonomijo.
Poglej Ustava in Italijanske dežele
Italijanske občine
Italijanska republika je upravno sestavljena iz 20 dežel, ki so razdeljene na 110 pokrajin, te pa na 8103 občin.
Poglej Ustava in Italijanske občine
Izredno stanje
Člani kraljevskega malajskega polka med izrednimi dogodki v Maleziji leta 1949 pri pregledu opreme, zaplenjene v napadu Izredno stanje je situacija, v kateri je vlada pooblaščena, da lahko zaradi varnosti in zaščite svojih državljanov oblikuje politike, ki jih običajno ne bi smela izvajati.
Poglej Ustava in Izredno stanje
Izumitelj
Izumítelj ali iznajdítelj je oseba, ki izumi ali iznajde kako napravo, največkrat mehansko, električno ali računalniško.
Poglej Ustava in Izumitelj
Ja, vi elsker dette landet
Ja, vi elsker dette landet (Da, ljubimo to deželo) je državna himna Norveške.
Poglej Ustava in Ja, vi elsker dette landet
Japonska
Japonska (japonsko 日本 Nipon ali Nihon, formalno 日本国 Nipon-koku ali Nihon-koku »Japonska država«) je otoška država na Daljnem vzhodu.
Poglej Ustava in Japonska
Jean-Bedel Bokassa
Jean-Bedel Bokassa, znan tudi pod imenom Salah Eddine Ahmed Bokassa ali Bokassa I., centralnoafriški diktatorski predsednik in kasneje cesar, * 22. februar 1921, Bobangi, † 3. november 1996.
Poglej Ustava in Jean-Bedel Bokassa
Jemen
Republika Jemen (kratko jemensko: Al Yaman) je islamska predsedniška republika, ki leži na jugozahodu Arabskega polotoka.
Poglej Ustava in Jemen
Jezikovne manjšine v Italiji
V Italiji je veliko jezikovnih manjšin, ki pripadajo različnim jezikovnim skupinam.
Poglej Ustava in Jezikovne manjšine v Italiji
Jože Zupančič (ravnatelj)
Jože Zupančič, slovenski pedagog in ravnatelj, * 3. avgust 1936, Ruše, Slovenija (tedaj Jugoslavija).
Poglej Ustava in Jože Zupančič (ravnatelj)
Juan Carlos I.
Juan Carlos I. de Borbón y Borbón-Dos Sicilias, bivši kralj Španije, * 5. januar 1938, Rim.
Poglej Ustava in Juan Carlos I.
Južna Georgija in Južni Sandwichevi otoki
Zastava Zemljevid Satelitska slika Južne Georgije, pokrite s snegom Južna Georgija in Južni Sandwichevi otoki (South Georgia and the South Sandwich Islands) sta čezmorski ozemlji Združenega kraljestva v južnem Atlantskem oceanu, ki si ju lasti tudi Argentina.
Poglej Ustava in Južna Georgija in Južni Sandwichevi otoki
Jugoslavija med prvo in drugo svetovno vojno
Jugoslavija je bilo skupno ime za več držav južnoslovanskih narodov na severozahodu Balkanskega polotoka med letoma 1918 in 2003.
Poglej Ustava in Jugoslavija med prvo in drugo svetovno vojno
Karbonarji
Zastava karbonerije Karbonarji so bili člani karbonerije, tajne revolucionarne družbe, ki je nastala v Neapeljskem kraljestvu v začetku devetnajstega stoletja.
Poglej Ustava in Karbonarji
Karel Albert I. Sardinski
Karel Albert I. Sardinski (Carlo Alberto Emanuele Vittorio Maria Clemente Saverio di Savoia), sardinski kralj, * 2. oktober 1798, Torino, Kraljevina Sardinija, † 23. marec 1849, Porto, Portugalska.
Poglej Ustava in Karel Albert I. Sardinski
Klasika
Klasika je zgodovinska doba, ki je postavila temelje današnje kulture.
Poglej Ustava in Klasika
Kneževina Bolgarija
Kneževina Bolgarija (bolgarsko Княжество България, Knjažestvo Blgarija) je bila de facto neodvisna, de iure pa vazalna država pod suverenostjo Osmanskega cesarstva.
Poglej Ustava in Kneževina Bolgarija
Konfederacija ameriških držav
Konfederacija ameriških držav (angleško Confederate States of America, kratica CSA) je bila zveza enajstih južnih držav ZDA.
Poglej Ustava in Konfederacija ameriških držav
Korejska ljudska armada
Korejska ljudska armada (kratica: KLA) je naziv za oborožene sile Demokratične ljudske republike Koreje.
Poglej Ustava in Korejska ljudska armada
Kraljevina Črna gora
Kraljevina Črna gora (črnogorsko Краљевина Црна Гора, Kraljevina Crna Gora) je bila od leta 1910 do 1918 monarhija na ozemlju sedanje Črne gore.
Poglej Ustava in Kraljevina Črna gora
Kraljevina Grčija
Kraljevina Grčija (grško Βασίλειον τῆς Ἑλλάδος, Vasílion tis Elládos) je bila monarhija, ustanovljena leta 1832 na podlagi sklepov velikih sil (Združenega kraljestva, Francije in Ruskega cesarstva) na Londonski konferenci 1832.
Poglej Ustava in Kraljevina Grčija
Kraljevina Jugoslavija
Kraljevina Jugoslavija je bila država, ki je nastala leta 1929 s preimenovanjem Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Poglej Ustava in Kraljevina Jugoslavija
Kraljevina Sicilija
Kraljevina Sicilija je bila država, ki je zavzemala ves južni Apeninski polotok od današnjih ozemelj Pescare in Gaete proti jugu vključno s Sicilijo ter v času svojega najširšega obsega tudi Malto in Afriško obalo med Tripolijem in današnjo Annabo v Alžiriji.
Poglej Ustava in Kraljevina Sicilija
Kraljevina Združene Nizozemske
Nemško zvezo. Nizozemski kralj je bil tudi ''veliki vojvoda'' Luksemburga in ''veliki knez'' v Nemški zvezi.. Kraljevina Združene Nizozemske je nastala po sklepu dunajskega kongresa (1815) z združitvijo ozemelj nekdanjih Republike Nizozemske in Španske Nizozemske.
Poglej Ustava in Kraljevina Združene Nizozemske
Kritična rasna teorija
Kritična rasna teorija (KRT; angl. critical race theory – CRT) je skupek pravnega znanja in akademskih raziskav znanstvenikov in aktivistov za državljanske pravice v ZDA, ki si prizadevajo osvetliti stično točko rase in prava ZDA ter postaviti glavne ameriške liberalne pristope k rasni pravičnosti pod vprašaj.
Poglej Ustava in Kritična rasna teorija
Kurt Schuschnigg
Kurt Alois Josef Johann Schuschnigg, med 1898–1919 uradno tudi plemeniti von Schuschnigg, avstrijski politik in kancler koroško-slovenskega porekla, * 14. december 1897, Riva del Garda, Avstro-Ogrska, † 18. november 1977, Mutters, Tirolska.
Poglej Ustava in Kurt Schuschnigg
Kuvajt
Kuvajt (Dawlat al-Kuwajt) je majhna, a z nafto bogata monarhija ob obali Perzijskega zaliva, ki na severu meji na Irak, na jugu pa na Saudovo Arabijo.
Poglej Ustava in Kuvajt
Kvekerji
George Fox, ustanovitelj sekte Kvekerji (iz angleške besede to quake - trepetati) so privrženci verske sekte »Society of Friends« (Prijateljska družba), ki jo je sredi 17. stoletja v Angliji ustanovil George Fox.
Poglej Ustava in Kvekerji
Legislatura
Legislatura je doba, za katero je zakonodajno telo izvoljeno, in skupek zakonov, ki so bili izdani v tej dobi.
Poglej Ustava in Legislatura
Libanon
Libanon (translit,; Liban), uradno Republika Libanon je je država v zahodni Aziji.
Poglej Ustava in Libanon
Liberalizem
Liberalizem (iz lat. liberalis 'svoboden') je politični in gospodarski nauk, po katerem sta svoboda (ekonomska, verska, politična, nazorska itd.) in enakopravnost posameznika temelj družbenega napredka.
Poglej Ustava in Liberalizem
Liberland
Liberland, uradno Svobodna republika Liberland (Free Republic of Liberland), je samooklicana država, ki se nahaja na zahodnem bregu reke Donave med republiko Hrvaško, s katero si deli kopensko mejo, in republiko Srbijo.
Poglej Ustava in Liberland
Lihtenštajn
Kneževina Lihtenštajn (nemško Fürstentum Liechtenstein) je majhna celinska država v Srednji Evropi, med Švico na zahodu in Avstrijo (Predarlsko) na vzhodu.
Poglej Ustava in Lihtenštajn
Makedonija (kraljestvo)
Makedonija (grško Μακεδονία) je bila starodavno kraljestvo na obrobju Arhaične in Klasične Grčije in kasneje prevladujoča država Helenistične Grčije.
Poglej Ustava in Makedonija (kraljestvo)
Malta
Republika Malta (malteško Repubblika ta' Malta) je majhna in gosto naseljena otoška država v južni Evropi v osrednjem Sredozemskem morju.
Poglej Ustava in Malta
Manuel Deodoro da Fonseca
Manuel Deodoro da Fonseca, brazilski maršal, * 5. avgust 1827, Marechal Deodoro, Alagoas, † 23. avgust, 1892, Barra Mansa, Rio de Janeiro.
Poglej Ustava in Manuel Deodoro da Fonseca
Marš prostovoljcev
Marš prostovoljcev (义勇军进行曲; Yìyǒngjūn Jìnxíngqǔ) je državna himna Ljudske Republike Kitajske, napisana med japonsko-kitajsko vojno v tridesetih in štiridesetih letih 20. stoletja.
Poglej Ustava in Marš prostovoljcev
Marko Belinić
Marko Belinić, hrvaški komunist, politik, prvoborec, partizan, politični komisar, general in narodni heroj, *13. avgust, 1911, Jakovlje, † 19. december, 2004, Zagreb, Hrvaška.
Poglej Ustava in Marko Belinić
Maroniti
Maroniti (sirsko ܡܪܘܢܝܶܐ (marunôje), arabsko مارونية mâruniyya) so krščanska verska ločina z Bližnjega vzhoda.
Poglej Ustava in Maroniti
Matija Kavčič
Matija Kavčič, slovenski pravnik in politik, * 18. september 1802, Medvode, † 11. oktober 1863, Ljubljana.
Poglej Ustava in Matija Kavčič
Mednarodna konvencija o pravicah invalidov
države brez podpisa Mednarodna konvencija o pravicah invalidov je mednarodna pogodba za človekove pravice, katere namen je zaščita pravic in dostojanstva invalidov.
Poglej Ustava in Mednarodna konvencija o pravicah invalidov
Monte Carlo
Monte Carlo je mesto oz.
Poglej Ustava in Monte Carlo
Nacionalno geslo
Nacionalno geslo je simboličen izraz pripadnosti državi ali narodu, podobno kot drugi državni simboli: zastava, grb in državna himna.
Poglej Ustava in Nacionalno geslo
Namibija
Namíbija (uradno Repúblika Namíbija) je južnoafriška država, ki leži ob obali Atlantskega oceana.
Poglej Ustava in Namibija
Narodna (nacionalna) in liberalna gibanja v Evropi pred 1848
Nacionalna in liberalna gibanja v Evropi pred letom 1848 so gibanja, katerih posledice so bile leta 1848 liberalne, demokratične, nacionalne in socialne revolucije po Evropi.
Poglej Ustava in Narodna (nacionalna) in liberalna gibanja v Evropi pred 1848
Narodni komite osvoboditve Jugoslavije
Nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije (srhrv. Nacionalni komitet oslobođenja Jugoslavije) je bilo politično telo, ki ga je imenovalo Predsedstvo AVNOJ-a na 2.
Poglej Ustava in Narodni komite osvoboditve Jugoslavije
Nezaupnica
Nezaupnica vladi je izraz, ki označuje izgubo podpore vladi v parlamentu.
Poglej Ustava in Nezaupnica
Ngerulmud
Zemljevid dežele Melekeok z označenim Ngerulmudom Ngerulmud je sedež uprave otoške države Palav v Mikroneziji in od dograditve leta 2006 uradno njena prestolnica.
Poglej Ustava in Ngerulmud
Nikola I. Petrović Njegoš
Nikola I. Petrović Njegoš (rojen kot Nikola Mirkov Petrović), črnogorski kralj, * 7. oktober 1841, Njeguši, Črna gora, † 1. marec 1921, Cap d'Antibes, Francija.
Poglej Ustava in Nikola I. Petrović Njegoš
Norveška
Norveška (uradno Kraljevina Norveška) je država in ustavna monarhija v Severni Evropi, ki zaseda zahodni del Skandinavskega polotoka.
Poglej Ustava in Norveška
Notranja politika
Notranja politika, pogosto imenovana tudi notranje zadeve ali domača politika, je upravna politika, ki je neposredno povezana z vsemi vprašanji in dejavnostmi znotraj meja neke države.
Poglej Ustava in Notranja politika
November 2006
* Ob dnevu spomina na mrtve so bile po vsej Sloveniji spominske slovesnosti, ljudje pa so obiskovali grobove svojih bližnjih.
Poglej Ustava in November 2006
Obznana
Obznana (slovensko razglas) je zakon vlade Kraljevine SHS, sprejet v noči z 29.
Poglej Ustava in Obznana
Okrožje Združenih držav Amerike
'''Okrožja ZDA znotraj zveznih držav'''Okrožja vzhodnih zveznih držav so praviloma mnogo manjša od tistih v zahodnih ZDA Okrožje Združenih držav Amerike je lokalna upravna enota v okviru zvezne države ZDA.
Poglej Ustava in Okrožje Združenih držav Amerike
Oliver Cromwell
Oliver Cromwell, angleški vojskovodja in politik, * 25. april 1599, Huntingdon, Huntingdonshire, Cambridgeshire, † 3. september 1658, Palača Whitehall, Mesto Westminster.
Poglej Ustava in Oliver Cromwell
Olympe de Gouges
Olympe de Gouges, rojena Marie Gouze, francoska dramatičarka in aktivistka, * 7. maj 1748, Montauban, Francija, † 3. november 1793, Pariz.
Poglej Ustava in Olympe de Gouges
Operacija Kondor
Sodelujoče države v operaciji. S svetlo zelena so označene države, ki so le delno sodelovale Operacija Kondor (špansko Operación Cóndor, portugalsko Operação Condor) je ime za sodelovanje nekaterih južnoameriških držav ob podpori ZDA pri preganjanju svojih disidentov in nasprotnikov režima.
Poglej Ustava in Operacija Kondor
Organ pregona
Organ pregona (LEA - Law enforcement agency) v severnoameriški angleščini je katera koli vladna agencija, odgovorna za izvrševanje zakonov.
Poglej Ustava in Organ pregona
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo
Organizácija Zdrúženih národov za izobraževánje, znánost in kultúro (UNESCO - iz angleškega poimenovanja: United Nations Educational, Scientific and Cultural Organisation) je specializirana agencija znotraj Organizacije združenih narodov, ki je bila ustanovljena 16.
Poglej Ustava in Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo
Orožno pravo
Število strelnih orožij na 1000 prebivalcev Orožno pravo so zakoni, ki urejajo posedovanje, nošenje, prodajo in transport orožja (danes predvsem strelnega orožja).
Poglej Ustava in Orožno pravo
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Ustava in Osmansko cesarstvo
OZNA
Oddelek za zaščito naroda (kratica OZNA — srbo) je bila varnostno-obveščevalna služba FLRJ.
Poglej Ustava in OZNA
Paragvaj
Paragvaj, uradno Republika Paragvaj (špansko República del Paraguay, gvaranščina Tetã Paraguái) je celinska država v Južni Ameriki, ki leži ob obeh bregovih reke Paragvaj.
Poglej Ustava in Paragvaj
Parlament
Parlament (tudi predstavništvo) je politično demokratično telo, ki združuje posameznike, ki jih je izvolila nacija, da odločajo v njenem imenu.
Poglej Ustava in Parlament
Parlament Italijanske republike
Parlament Italijanske republike (italijansko Parlamento della Repubblica Italiana) je ustavno telo, ki je zadolženo za državno zakonodajo in politični nadzor Vlade Italijanske republike.
Poglej Ustava in Parlament Italijanske republike
Parlamentarna demokracija
Parlamentarna demokracija je politični sistem, ki temelji na načelu delitve oblasti - zakonodajne, izvršilne in sodne.
Poglej Ustava in Parlamentarna demokracija
Péter Márki-Zay
Péter Márki-Zay, madžarski ekonomist in politik, * 9. maj 1972, Hódmezővásárhely.
Poglej Ustava in Péter Márki-Zay
Peru
Peru Machu Picchu Perú je tretja največja država Južne Amerike za Brazilijo in Argentino.
Poglej Ustava in Peru
Pierre André Latreille
Pierre André Latreille, francoski rimskokatoliški duhovnik, entomolog, akademik in predavatelj, * 20. november 1762, Brive-la-Gaillarde, † 6. februar 1833, Pariz.
Poglej Ustava in Pierre André Latreille
Pilip Orlik
Pilip Stepanovič Orlik je bil staršina Zaporoških kozakov, hetman Ukrajine v izgnanstvu, diplomat, tajnik in zaupni sodelavec Ivana Mazepe in avtor prve ustave v Evropi, * 11. oktober 1672, Kosuta, Republika obeh narodov (zdaj Rajon Vilejka, Belorusija), † 26. maj 1742, Jassi, Kneževina Moldavija (zdaj Iaşi, Romunija).
Poglej Ustava in Pilip Orlik
Pitcairnovi otoki
Pitcairnovi otoki, uradno Otočje Pitcairn, Henderson, Ducie in Oeno, je skupina vulkanskih otokov v Južnem Tihem oceanu ki spada pod britanska prekomorska ozemlja.
Poglej Ustava in Pitcairnovi otoki
Pittsburški sporazum
Plošča v spomin na Pittsburški sporazum Pittsburški sporazum je bil memorandum o soglasju, sklenjen 31.
Poglej Ustava in Pittsburški sporazum
Politika Albanije
Albanija je demokratična republika.
Poglej Ustava in Politika Albanije
Politika in uprava Združenih držav Amerike
Politični in upravni sistem Združenih držav Amerike temelji na osnovnih načelih predstavniške demokracije.
Poglej Ustava in Politika in uprava Združenih držav Amerike
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Poglej Ustava in Poljska
Pomeni imen asteroidov: 2001–2500
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 2001 do 2500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Ustava in Pomeni imen asteroidov: 2001–2500
Porabski Slovenci
Bálint Bellosics: Slovenske hiše v 19. stoletju na Madžarskem Verici-Ritkarovci - ta tip naselij je značilen v Porabju. Porabski Slovenci je naziv za pripadnike slovenske manjšine, ki žive v vaseh južno od Monoštra na ozemlju današnje Madžarske, ki je znano tudi pod nazivom Slovensko Porabje.
Poglej Ustava in Porabski Slovenci
Porto
Porto je drugo največje mesto Portugalske.
Poglej Ustava in Porto
Portugalska
Portugalska, uradno Portugalska republika (portugalsko República Portuguesa), je država, katere celina je na Iberskem polotoku v jugozahodni Evropi in katere ozemlje vključuje tudi atlantski arhipelag Azori in Madeiro; ti dve otočji tvorita avtonomni regiji z lastnima regionalnima vladama.
Poglej Ustava in Portugalska
Posamični pravni akt
Posamični pravni akt je pravni akt, ki svoje naslovljence določa poimensko.
Poglej Ustava in Posamični pravni akt
Poslanec
Poslanec je član zakonodajnega ali ustavodajnega parlamenta.
Poglej Ustava in Poslanec
Poslanska imuniteta
Poslanska imuniteta je tradicionalni privilegij poslancev, ki jim je zagotovljen z ustavo.
Poglej Ustava in Poslanska imuniteta
Pravo
Simbol pravice z zavezanimi očmi Pravo je mnoštvo pravil, ki urejajo najpomembnejše odnose v določeni družbi.
Poglej Ustava in Pravo
Pravosodni sistem v Sloveniji
Pravosodni sistem deluje neodvisno in samostojno od politike.
Poglej Ustava in Pravosodni sistem v Sloveniji
Predsednik Albanije
Predsednik Albanije (albansko: Presidenti i Shqipërisë), uradno tudi Predsednik Republike Albanije (albansko: Presidenti i Republikës së Shqipërisë) je vodja države in oboroženih sil Republike Albanije.
Poglej Ustava in Predsednik Albanije
Predsednik Združenih držav Amerike
Predsednik Združenih držav Amerike (angleško: President of the United States; kratica: POTUS) vodi Združene države Amerike.
Poglej Ustava in Predsednik Združenih držav Amerike
Pridnestrska republika
Pridnestrska moldavska republika (pogovorno znana le kot Pridnestrje ali Transnistrija), je odcepljena republika v okviru mednarodno priznanih meja Moldavije.
Poglej Ustava in Pridnestrska republika
Propad Osmanskega cesarstva
Članek govori o oslabitvi in dokončnem padcu Osmanskega cesarstva od 17. do 20. stoletja.
Poglej Ustava in Propad Osmanskega cesarstva
Provinca Duarte
Duarte je provinca Dominikanske republike.
Poglej Ustava in Provinca Duarte
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Poglej Ustava in Prusija
Prvi vatikanski koncil
Prvi vatikanski koncil je bil ekumenski koncil Rimskokatoliške cerkve.
Poglej Ustava in Prvi vatikanski koncil
Reška država
Ozemlje reške države Reška država (tudi Država Reka, hr. Slobodna Država Rijeka, it. Stato libero di Fiume) je bila samostojna državna enota, ki jo je v letih 1920–1924 sestavljalo mesto Reka z najbližjo okolico.
Poglej Ustava in Reška država
Republika obeh narodov
Republika obeh narodov je bila zvezna država, ki je združevala Kraljevino Poljsko in Veliko litovsko kneževino na območju današnje Belorusije, Litve, Poljske, večinoma Ukrajine ter deloma Latvije in zahodne Rusije.
Poglej Ustava in Republika obeh narodov
Rimska cesta
Rimska cesta v Pompejih Rímske céste (lat. viae) so bile v antičnem Rimu magistrale, ki so vodile iz prestolnice.
Poglej Ustava in Rimska cesta
Sabor
Hrvaški Sabor (hrvaško: Hrvatski Sabor) je hrvaški parlament.
Poglej Ustava in Sabor
Salernska šola zdravstva
Salernska šola zdravstva (it. Scuola Medica Salernitana) je bila prva evropska zdravstvena ustanova in zaradi svoje važnosti skozi stoletja velja za predhodnico modernih univerz.
Poglej Ustava in Salernska šola zdravstva
Samuel Kanyon Doe
Samuel Doe (levo v civilni obleki) na obisku v ZDA leta 1982 Samuel Kanyon Doe, liberijski diktatorski predsednik, * 6. maj 1950, Tuzon, † 9. september 1990, Monrovia.
Poglej Ustava in Samuel Kanyon Doe
San Marino
Republika San Marino, je celinska država v južni Evropi in ena od najmanjših držav na svetu (61 km2), ki jo popolnoma obkroža Italija.
Poglej Ustava in San Marino
Sejšeli
Sejšeli, uradno Republika Sejšeli, so otoška država v Indijskem oceanu, 1.600 km vzhodno od celinske Afrike, severovzhodno od otoka Madagaskar.
Poglej Ustava in Sejšeli
Senat Italijanske republike
Palača Madama v 17. stoletju Senat Italije (italijansko Senato della Repubblica) je zgornji dom Parlamenta Italije, ki je bil ustanovljen 8.
Poglej Ustava in Senat Italijanske republike
Senator Italijanske republike
Senator Italijanske republike je član italijanskega senata.
Poglej Ustava in Senator Italijanske republike
Seznam predsednikov Socialistične Republike Slovenije
Seznam predsednikov Socialistične Republike Slovenije zajema predsednike Predsedstva Socialistične Republike Slovenije.
Poglej Ustava in Seznam predsednikov Socialistične Republike Slovenije
Seznam slovenskih besed češkega izvora
V slovenščini imamo več sposojenih besed, ki so po izvoru češke.
Poglej Ustava in Seznam slovenskih besed češkega izvora
Seznam sultanov Osmanskega cesarstva
Grb Osmanskega cesarstva Zastava Osmanskega cesarstva Sultani iz Osmanove dinastije so od leta 1299 do leta 1922 vladali obsežnemu Osmanskemu cesarstvu, ki se je na višku moči raztezalo od Madžarske na severu in Somalije na jugu in od Alžirije na zahodu do Iraka na vzhodu.
Poglej Ustava in Seznam sultanov Osmanskega cesarstva
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Poglej Ustava in Seznam zgodovinskih vsebin
Sicilski parlament
Palermu, glavni zgodovinski sedež sicilskega parlamenta Sicilski parlament je bil zakonodajna oblast Kraljevine Sicilije.
Poglej Ustava in Sicilski parlament
Sinjorija
Sinjorija je oblika srednjeveške države, ki se je v 13.
Poglej Ustava in Sinjorija
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Ustava in Slovenija
Sodišče
Sodišče je državni organ, ki avtorativno odloča o sporih med posamezniki, skupinami oz.
Poglej Ustava in Sodišče
Srbija
Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).
Poglej Ustava in Srbija
Srbija in Črna gora
Državna skupnost Srbije in Črne gore (običajno le Srbija in Črna gora) je ime nekdanje državne zveze Srbije in Črne gore, ohlapne skupnosti v Evropi, ki je bila naslednica nekdanje države z imenom Zvezna republika Jugoslavija.
Poglej Ustava in Srbija in Črna gora
Srbsko cesarstvo
Srbsko cesarstvo (srbsko Српско царство/Srpsko carstvo) je bila srednjeveška srbska država, ki se je sredi 14.
Poglej Ustava in Srbsko cesarstvo
Suženjstvo
Fotografija suženjskega fanta v Zanzibarju okoli leta 1890. Arabski gospodar ga je kaznoval zaradi prekrška. Suženjstvo je status osebe, nad katero se izvaja lastninska pravica.
Poglej Ustava in Suženjstvo
Sucre (mesto)
Sucre je po ustavi glavno mesto Bolivije, sedež vrhovnega sodišča (Corte Suprema de Justicia) in prestolnica območja Chuquisaca.
Poglej Ustava in Sucre (mesto)
Suvereni malteški viteški red
Suvereni malteški viteški red, uradno: Suvereni vojaški hospitalni red svetega Janeza iz Jeruzalema, Rodosa in Malte (lat. Supremus Militaris Ordo Hospitalarius Sancti Ioannis Hierosolymitani Rhodiensis et Melitensis) je katoliški viteški red, ki ima sedaj sedež v Rimu.
Poglej Ustava in Suvereni malteški viteški red
Svoboda tiska
Svoboda tiska ali medijska svoboda je načelo, da je treba komuniciranje in izražanje v različnih medijih, vključno s tiskanimi in elektronskimi mediji, zlasti objavljenimi, obravnavati kot pravico, ki jo je dovoljeno svobodno uveljavljati.
Poglej Ustava in Svoboda tiska
Tanzimat
Tanzimat Fermanı Tanzimat je izraz, ki se nanaša na reorganizacijo Osmanskega cesarstva, ki se je začela leta 1839 in končala s Prvim ustavnim obdobjem leta 1876.
Poglej Ustava in Tanzimat
Tegucigalpa
Tegucigalpa, z uradnim polnim imenom Tegucigalpa, občina Centralnega okrožja, pogovorno tudi Tegus, je glavno mesto Hondurasa in z nekaj več kot milijon prebivalci največje mesto te srednjeameriške države.
Poglej Ustava in Tegucigalpa
Teodoro Obiang Nguema Mbasogo
Teodoro Obiang Nguema Mbasogo, ekvatorialnogvinejski politik, diktator, * 5. junij 1942, Acoacán, Španska Gvineja (sedaj Ekvatorialna Gvineja).
Poglej Ustava in Teodoro Obiang Nguema Mbasogo
Terni
Terni (latinsko Interamna) je mesto s 111.000 prebivalci v južnem delu Umbrije v osrednji Italiji.
Poglej Ustava in Terni
Thomas John Cochrane
Sir Thomas John Cochrane GCB, britanski admiral in kolonialni guverner, * 5. februar 1789, † 19. oktober 1872.
Poglej Ustava in Thomas John Cochrane
Triumvirat
Triumvirat (latinsko triumvirātus iz trēs – tri in vir – moški) je politični režim, v katerem vladajo trije vplivni posamezniki – triumviri.
Poglej Ustava in Triumvirat
Tunizijska četverica za dialog
Tunizijska četverica za dialog je skupina štirih organizacij, ki so bili centralna sila pri vedno bolj uspešnem poskusu izgradnje pluralistične demokracije v Tuniziji po Jasminovi revoluciji leta 2011 v valu takoimenovane Arabske pomladi.
Poglej Ustava in Tunizijska četverica za dialog
Turkmenistan
Turkmenistan, lahko tudi Turkmenija, uradno Republika Turkmenistan (Respublika Turkmenija), je država v Srednji Aziji.
Poglej Ustava in Turkmenistan
Univerza Harvard
267px Univerza Harvard je ameriška zasebna univerza s sedežem v kraju Cambridge, Massachusetts.
Poglej Ustava in Univerza Harvard
Upravna delitev Italije
'''Italijanska republika''' je upravno razdeljena na 20 dežel, ki so razdeljene na 110 pokrajin, od katerih so tri še v pripravi.
Poglej Ustava in Upravna delitev Italije
Ustava Republike Hrvaške
"Ustava št. 1", ki se hrani v veliki dvorani palače ustavnega sodišča in se uporablja ob predsedniški inavguraciji. Ustava Republike Hrvaške (hrvaško Ustav Republike Hrvatske, tudi božična ustava) je temeljni pravni akt Republike Hrvaške, ki jo razglasi hrvaški parlament.
Poglej Ustava in Ustava Republike Hrvaške
Ustava Republike Slovenije
Ustavo Republike Slovenije je Državni zbor ratificiral na skupščinski seji 23. decembra 1991.
Poglej Ustava in Ustava Republike Slovenije
Ustava Severne Makedonije
Ustava Republike Severne Makedonije je kodificirana ustava, ki opisuje sistem vlade Severne Makedonije in osnovne človekove pravice.
Poglej Ustava in Ustava Severne Makedonije
Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)
Zadnjo Ustavo Socialistične federativne republike Jugoslavije je Zbor narodov Zvezne skupščine SFRJ z ustavnim odlokom razglasil na seji 21. februarja 1974.
Poglej Ustava in Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)
Ustava tretjega maja
Ustava 3.
Poglej Ustava in Ustava tretjega maja
Ustava Ukrajine
Ustava Ukrajine Ustava Ukrajine je temeljni zakon Ukrajine.
Poglej Ustava in Ustava Ukrajine
Ustava Združenih držav Amerike
Ustava Združenih držav Amerike je vrhovni zakon Združenih držav.
Poglej Ustava in Ustava Združenih držav Amerike
Ustavna kriza
Ustavna kriza v politologiji pomeni problem ali konflikt v delovanju države, ki ga ni mogoče rešiti z ustavo ali drugim temeljnim pravnim aktom.
Poglej Ustava in Ustavna kriza
Ustavna monarhija
Današnje ustavne monarhije; države, ki imajo vzporedni parlamentarni sistem so obarvane rdeče, druge pa vijolično Ustavna monarhija je državna ureditev, v kateri je državni voditelj monarh, njegova politična moč pa je omejena z določili ustave (po čemer se loči od absolutne monarhije).
Poglej Ustava in Ustavna monarhija
Ustavni zakon
Ustavni zakon je akt državnega zbora, ki spremeni posamezne določbe ustave.
Poglej Ustava in Ustavni zakon
Ustavno pravo
Ustavno pravo je pravo, ki ureja človekove pravice in svoboščine, organizacijo državne oblasti, bistvene prvine pravnega življenja, ekonomska razmerja in odnose med državo in nedržavnimi političnimi subjekti (politične stranke, različna združenja, interesne skupine...). Ustavno pravo preučuje materialne in formalne vire (kolikor obstajajo) v državi in primerjalnopravno ustavnopravne ureditve v drugi državah.
Poglej Ustava in Ustavno pravo
Ustavodajna skupščina
Ustavodajna skupščina je zbor predstavnikov ljudstva, ki mora napisati ustavo ali sprejeti za ustavo neko obstoječo zakonodajo.
Poglej Ustava in Ustavodajna skupščina
Ustavodajna skupščina Italijanske republike
Ustavodajna skupščina Italijanske republike je bil zakonodajni organ, ki so ga državljani novonastale Republike Italije izvolili v referendumu z dne 2.
Poglej Ustava in Ustavodajna skupščina Italijanske republike
Uzbekistan
Uzbekistan, uradno Uzbekistanska republika (O‘zbekistan Respublikasi) ali Republika Uzbekistan, je celinska država v Srednji Aziji.
Poglej Ustava in Uzbekistan
Varstvo osebnih podatkov
Varstvo osebnih podatkov je ena od človekovih pravic in osebnih svoboščin, ki so v večini držav zajamčene z ustavo.
Poglej Ustava in Varstvo osebnih podatkov
Venezuela
Venezuela, uradno Bolivarska republika Venezuela, je država ob severni obali Južne Amerike, sestavljena iz celinskega dela ter številnih otokov in otočkov v Karibskem morju.
Poglej Ustava in Venezuela
Veto
Véto (latinsko: »prepovedujem«) je moč posameznika na uradnem položaju ali ustanove, da enostransko prepreči uradno dejanje, največkrat se to nanaša na zakonodajni postopek.
Poglej Ustava in Veto
Vidov dan
Vidov dan ali dan svetega Vida je praznik, ki ga pravoslavna cerkev praznuje 28. junija.
Poglej Ustava in Vidov dan
Vidovdanska ustava
Vidovdanska ustava je bila ustava Kraljevine SHS, ki jo je ustavodajna skupščina sprejela 28. junija 1921 (na Vidov dan).
Poglej Ustava in Vidovdanska ustava
Viljem I. Nemški
Viljem I. Nemški, pruski kralj in nemški cesar, * 22. marec 1797, Berlin, Prusija † 9. marec 1888, Berlin, Nemško cesarstvo.
Poglej Ustava in Viljem I. Nemški
Viljem II. Nizozemski
Viljem II.
Poglej Ustava in Viljem II. Nizozemski
Vlada Italijanske republike
Contejeva vlada, ki je bila sprejeta 1. junija 2018 Italijanska vlada (Governo della Repubblica Italiana) je najvišja izvršna oblast v republiki.
Poglej Ustava in Vlada Italijanske republike
Vladavina
Vladavína je tisti del družbene dejavnosti, ki upravlja državo ali skupnost (družbeno ureditev).
Poglej Ustava in Vladavina
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Ustava in Voda
Vojaška policija
Vojaška policija ČASTNO IN PREDANO! VOJAŠKA POLICIJA (VP) je vojaška služba znotraj oboroženih sil.
Poglej Ustava in Vojaška policija
Volilna pravica
Volilna pravica je v sodobnih demokratičnih ureditvah določena v ustavi kot ena temeljnih političnih pravic državljana.
Poglej Ustava in Volilna pravica
Zakon
Zákon je splošni pravni akt z drugo najvišjo veljavo, kar pomeni, da morajo biti vsi ostali pravni akti v skladu z zakonom (vsaj v našem pravnem redu mu je po hierarhiji splošnih pravnih aktov nadrejena ustava, kot najvišji splošni pravni akt).
Poglej Ustava in Zakon
Zastave jugoslovanskih socialističnih republik
Zastave socialističnih republik v SFRJ so določile republike same.
Poglej Ustava in Zastave jugoslovanskih socialističnih republik
Zaupnost korespondence
Kazenskega zakonika Republike Slovenije (Kršitev tajnosti občil). Zaupnost korespondence, dobesedno prevedeno kot zaupnost pisem, je temeljno pravno načelo, zapisano v ustavah več evropskih držav.
Poglej Ustava in Zaupnost korespondence
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Poglej Ustava in Združene države Amerike
Združene države Jonskih otokov
Združene države Jonskih otokov (grško: Ἡνωμένον Κράτος τῶν Ἰονίων Νήσων, italijansko Stati Uniti delle Isole Ionie) je nekdanja država in protektorat tedanjega Združenega kraljestva Britanije in Irske, ki je obstajala med leti 1815 in 1864.
Poglej Ustava in Združene države Jonskih otokov
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske (United Kingdom of Great Britain and Ireland) je bila država, ki je nastala z združitvijo kraljevine Velike Britanije z Irsko kraljevino leta 1801.
Poglej Ustava in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske
Zedinjena Slovenija
Zedínjena Slovenija je bila glavna zahteva političnih programov Slovencev iz leta 1848, ko so namesto razdrobljenosti na dežele Kranjsko, Štajersko, Primorje in Koroško zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru Avstrijskega cesarstva, enakopravnost slovenskega jezika v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi takratne Habsburške monarhije v združeno Nemčijo.
Poglej Ustava in Zedinjena Slovenija
Zgodovina Armenije
Obseg Armenije pod kraljem Tigranom Velikim Armenija leži v visokogorju, ki obdaja svetopisemsko goro Ararat.
Poglej Ustava in Zgodovina Armenije
Zgodovina Črne gore
Današnja Črna gora obsega ozemlje, ki je v 4.
Poglej Ustava in Zgodovina Črne gore
Zgodovina društev na Slovenskem
O obstoju družb, društev in združenj na Slovenskem pričajo že dokumentarni zapisi iz 14. stoletja, ki omenjajo delovanje cerkvenih bratovščin, ki so nastale v zvezi z opravljanem verskih obredov.
Poglej Ustava in Zgodovina društev na Slovenskem
Zgodovina Italije
Zgodovina Italije se začenja z nastankom mesta Rima v osmem stoletju pr.
Poglej Ustava in Zgodovina Italije
Zgodovina Slovenije od leta 1918 do leta 1945
Zgodovina Slovenije od leta 1918 do leta 1945 je obdobje v zgodovini, v katerem je Slovenija prvič dobila samostojno vojsko in svojo prvo Narodno vlado.
Poglej Ustava in Zgodovina Slovenije od leta 1918 do leta 1945
Zgodovina Tunizije
Zgodovina Tunizije obravnava dogajanja v času na prostoru današnje države Tunizije.
Poglej Ustava in Zgodovina Tunizije
Zgodovina Združenih držav Amerike
Širjenje teritorija ZDA, 1810–1920Zgodovina Združenih držav Amerike se je začela, ko je trinajst britanskih kolonij leta 1776 razglasilo svojo neodvisnost.
Poglej Ustava in Zgodovina Združenih držav Amerike
Zine al-Abidine Ben Ali
Zine al-Abidine Ben Ali (arabsko زين العابدين بن علي), tunizijski predsednik, častnik, politik, vojaški ataše, veleposlanik, * 3. september 1936, Hammam al Susah, Tunizija, † 19. september 2019, Džeda, Saudova Arabija.
Poglej Ustava in Zine al-Abidine Ben Ali
Zulfikar Ali Buto
Zulfikar Ali Buto, pakistanski politik in predsednik Pakistana, * 5. januar 1928, † 4. april 1979.
Poglej Ustava in Zulfikar Ali Buto
Zvezna republika Jugoslavija
Zvezna republika Jugoslavija - ZRJ je propadla evropska država, ki je obstajala med letoma 1992 in 2003.
Poglej Ustava in Zvezna republika Jugoslavija
1. državni zbor Republike Slovenije
Prvo mandatno obdobje Državnega zbora Republike Slovenije se je začelo po volitvah leta 1992, ko se je iztekel mandat Skupščini Republike Slovenije.
Poglej Ustava in 1. državni zbor Republike Slovenije
11. avgust
11.
Poglej Ustava in 11. avgust
12. junij
12.
Poglej Ustava in 12. junij
1263
1263 (MCCLXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Ustava in 1263
15. junij
15.
Poglej Ustava in 15. junij
16. januar
16.
Poglej Ustava in 16. januar
17. maj
17.
Poglej Ustava in 17. maj
17. september
17.
Poglej Ustava in 17. september
18. december
18.
Poglej Ustava in 18. december
18. julij
18.
Poglej Ustava in 18. julij
1898
1898 (MDCCCXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Ustava in 1898
19. oktober
19.
Poglej Ustava in 19. oktober
1905
1905 (MCMV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Ustava in 1905
1920
1920 (MCMXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Ustava in 1920
1921
1921 (MCMXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Ustava in 1921
1929
1929 (MCMXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Ustava in 1929
1931
1931 (MCMXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Ustava in 1931
1940
1940 (MCMXL) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Ustava in 1940
1946
1946 (MCMXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Ustava in 1946
1956
1956 (MCMLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Ustava in 1956
1958
1958 (MCMLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Ustava in 1958
1963
1963 (MCMLXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Ustava in 1963
1964
1964 (MCMLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Ustava in 1964
1972
1972 (MCMLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Ustava in 1972
1976
1976 (MCMLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Ustava in 1976
1989
1989 MCMLXXXIX je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Ustava in 1989
2003
2003 (MMIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Ustava in 2003
2004
2004 (MMIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Ustava in 2004
21. junij
21.
Poglej Ustava in 21. junij
22. februar
22.
Poglej Ustava in 22. februar
22. maj
22.
Poglej Ustava in 22. maj
23. december
23.
Poglej Ustava in 23. december
23. november
23.
Poglej Ustava in 23. november
24. junij
24.
Poglej Ustava in 24. junij
25. april
25.
Poglej Ustava in 25. april
25. junij
25.
Poglej Ustava in 25. junij
25. maj
25.
Poglej Ustava in 25. maj
26. julij
26.
Poglej Ustava in 26. julij
26. junij
26.
Poglej Ustava in 26. junij
27. december
27.
Poglej Ustava in 27. december
27. februar
27.
Poglej Ustava in 27. februar
28 de Noviembre
Občinska zgradba v mestu 28 de Noviembre 28 de Noviembre oz.
Poglej Ustava in 28 de Noviembre
28. februar
28.
Poglej Ustava in 28. februar
28. junij
28.
Poglej Ustava in 28. junij
28. marec
28.
Poglej Ustava in 28. marec
29. maj
29.
Poglej Ustava in 29. maj
3. november
3.
Poglej Ustava in 3. november
3. september
3.
Poglej Ustava in 3. september
30. december
30.
Poglej Ustava in 30. december
31. januar
31.
Poglej Ustava in 31. januar
6. januar
6.
Poglej Ustava in 6. januar
6. junij
6.
Poglej Ustava in 6. junij
7. junij
7.
Poglej Ustava in 7. junij
Prav tako znan kot Oktroirana ustava.
, Dubrovniška republika, Edvard Kardelj, Emilija - Romanja, Etiopija, Eurogendfor, Fašizem v Italiji, Finska vojna, Francoska revolucija, Francova diktatura, Friedrich Hayek, Fulgencio Batista, Furlanija - Julijska krajina, Genovska republika, Glavno mesto, Gnassingbé Eyadéma, Gospodarsko razhajanje med severom in jugom Italije, Grška osamosvojitvena vojna, Habeas corpus, Habib Bourguiba, Intelektualna lastnina, Interpelacija, Iredentizem, Italija, Italijanska republika (Napoleonova), Italijanske dežele, Italijanske občine, Izredno stanje, Izumitelj, Ja, vi elsker dette landet, Japonska, Jean-Bedel Bokassa, Jemen, Jezikovne manjšine v Italiji, Jože Zupančič (ravnatelj), Juan Carlos I., Južna Georgija in Južni Sandwichevi otoki, Jugoslavija med prvo in drugo svetovno vojno, Karbonarji, Karel Albert I. Sardinski, Klasika, Kneževina Bolgarija, Konfederacija ameriških držav, Korejska ljudska armada, Kraljevina Črna gora, Kraljevina Grčija, Kraljevina Jugoslavija, Kraljevina Sicilija, Kraljevina Združene Nizozemske, Kritična rasna teorija, Kurt Schuschnigg, Kuvajt, Kvekerji, Legislatura, Libanon, Liberalizem, Liberland, Lihtenštajn, Makedonija (kraljestvo), Malta, Manuel Deodoro da Fonseca, Marš prostovoljcev, Marko Belinić, Maroniti, Matija Kavčič, Mednarodna konvencija o pravicah invalidov, Monte Carlo, Nacionalno geslo, Namibija, Narodna (nacionalna) in liberalna gibanja v Evropi pred 1848, Narodni komite osvoboditve Jugoslavije, Nezaupnica, Ngerulmud, Nikola I. Petrović Njegoš, Norveška, Notranja politika, November 2006, Obznana, Okrožje Združenih držav Amerike, Oliver Cromwell, Olympe de Gouges, Operacija Kondor, Organ pregona, Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, Orožno pravo, Osmansko cesarstvo, OZNA, Paragvaj, Parlament, Parlament Italijanske republike, Parlamentarna demokracija, Péter Márki-Zay, Peru, Pierre André Latreille, Pilip Orlik, Pitcairnovi otoki, Pittsburški sporazum, Politika Albanije, Politika in uprava Združenih držav Amerike, Poljska, Pomeni imen asteroidov: 2001–2500, Porabski Slovenci, Porto, Portugalska, Posamični pravni akt, Poslanec, Poslanska imuniteta, Pravo, Pravosodni sistem v Sloveniji, Predsednik Albanije, Predsednik Združenih držav Amerike, Pridnestrska republika, Propad Osmanskega cesarstva, Provinca Duarte, Prusija, Prvi vatikanski koncil, Reška država, Republika obeh narodov, Rimska cesta, Sabor, Salernska šola zdravstva, Samuel Kanyon Doe, San Marino, Sejšeli, Senat Italijanske republike, Senator Italijanske republike, Seznam predsednikov Socialistične Republike Slovenije, Seznam slovenskih besed češkega izvora, Seznam sultanov Osmanskega cesarstva, Seznam zgodovinskih vsebin, Sicilski parlament, Sinjorija, Slovenija, Sodišče, Srbija, Srbija in Črna gora, Srbsko cesarstvo, Suženjstvo, Sucre (mesto), Suvereni malteški viteški red, Svoboda tiska, Tanzimat, Tegucigalpa, Teodoro Obiang Nguema Mbasogo, Terni, Thomas John Cochrane, Triumvirat, Tunizijska četverica za dialog, Turkmenistan, Univerza Harvard, Upravna delitev Italije, Ustava Republike Hrvaške, Ustava Republike Slovenije, Ustava Severne Makedonije, Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974), Ustava tretjega maja, Ustava Ukrajine, Ustava Združenih držav Amerike, Ustavna kriza, Ustavna monarhija, Ustavni zakon, Ustavno pravo, Ustavodajna skupščina, Ustavodajna skupščina Italijanske republike, Uzbekistan, Varstvo osebnih podatkov, Venezuela, Veto, Vidov dan, Vidovdanska ustava, Viljem I. Nemški, Viljem II. Nizozemski, Vlada Italijanske republike, Vladavina, Voda, Vojaška policija, Volilna pravica, Zakon, Zastave jugoslovanskih socialističnih republik, Zaupnost korespondence, Združene države Amerike, Združene države Jonskih otokov, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske, Zedinjena Slovenija, Zgodovina Armenije, Zgodovina Črne gore, Zgodovina društev na Slovenskem, Zgodovina Italije, Zgodovina Slovenije od leta 1918 do leta 1945, Zgodovina Tunizije, Zgodovina Združenih držav Amerike, Zine al-Abidine Ben Ali, Zulfikar Ali Buto, Zvezna republika Jugoslavija, 1. državni zbor Republike Slovenije, 11. avgust, 12. junij, 1263, 15. junij, 16. januar, 17. maj, 17. september, 18. december, 18. julij, 1898, 19. oktober, 1905, 1920, 1921, 1929, 1931, 1940, 1946, 1956, 1958, 1963, 1964, 1972, 1976, 1989, 2003, 2004, 21. junij, 22. februar, 22. maj, 23. december, 23. november, 24. junij, 25. april, 25. junij, 25. maj, 26. julij, 26. junij, 27. december, 27. februar, 28 de Noviembre, 28. februar, 28. junij, 28. marec, 29. maj, 3. november, 3. september, 30. december, 31. januar, 6. januar, 6. junij, 7. junij.