Kazalo
20 odnosi: Avtomorfizem grafa, Coxeter-Dinkinov diagram, Digraf, Dijkstrov algoritem, Feynmanov graf, Hedetniemijeva domneva, Hipohamiltonov graf, Incidenčna matrika, Izomorfizem grafov, Matrika sosednosti, Regularni graf, Sedemkotnik, Seznam matematičnih vsebin, Slovar izrazov teorije grafov, Stopnja grafa, Teorija grafov, Teorija kategorij, Točka (teorija grafov), Transponirani graf, Turnir (teorija grafov).
Avtomorfizem grafa
Avtomorfízem gráfa je v teoriji grafov oblika simetrije pri kateri se graf preslika vase in pri čemer se med njegovimi točkami ohranjajo enake povezave.
Poglej Usmerjeni graf in Avtomorfizem grafa
Coxeter-Dinkinov diagram
Coxeter-Dinkinovi diagrami za osnovne končne Coxeterjeve grupe. Coxeter-Dinkinovi diagrami za osnovne afine Coxeterjeve grupe. Coxeter-Dinkinov diagram (tudi Coxeterjev diagram ali Coxeterjev graf) je graf, ki ima s številkami označene stranice (imenujejo se veje) s katerimi se prikaže prostorske odnose med zbirko zrcal oziroma odbojnih hiperravnin.
Poglej Usmerjeni graf in Coxeter-Dinkinov diagram
Digraf
Digraf je lahko.
Poglej Usmerjeni graf in Digraf
Dijkstrov algoritem
Dijkstrov algoritem ali drevo najkrajših poti se uporablja za iskanje drevesa najkrajših poti.
Poglej Usmerjeni graf in Dijkstrov algoritem
Feynmanov graf
Feynmanov graf je v teoriji grafov graf primeren za Feynmanov diagram v posebnih primerih pri uporabi v kvantni teoriji polja.
Poglej Usmerjeni graf in Feynmanov graf
Hedetniemijeva domneva
točkah potrebuje 3 barve. Hedetniemijeva domneva je v teoriji grafov domneva, ki jo je formuliral Stephen Travis Hedetniemi leta 1966.
Poglej Usmerjeni graf in Hedetniemijeva domneva
Hipohamiltonov graf
1967. Hipohamiltonov graf G je v teoriji grafov graf brez Hamiltonovega cikla, pri čemer postane vsak nov graf, ki nastane z odvzemanjem ene točke iz G, Hamiltonov.
Poglej Usmerjeni graf in Hipohamiltonov graf
Incidenčna matrika
Incidenčna matrika je v matematiki matrika, ki kaže odnos med dvema razredoma objektov.
Poglej Usmerjeni graf in Incidenčna matrika
Izomorfizem grafov
Izomorfízem gráfov G in H je v teoriji grafov takšna bijektivna preslikava med množico točk G in H: da sta poljubni dve točki u in v grafa G sosednji v G, če in samo če sta ƒ(u) in ƒ(v) sosednji v H. Ta vrsta bijektivne preslikave se običajno opiše kot »bijektivna preslikava, ki ohranja točke« v soglasju s splošno predstavo o izomorfizmu kot bijektivni preslikavi, ki ohranja strukturo.
Poglej Usmerjeni graf in Izomorfizem grafov
Matrika sosednosti
Matrika sosednosti je eden izmed načinov prikaza grafa v obliki matrike.
Poglej Usmerjeni graf in Matrika sosednosti
Regularni graf
Regularni graf je v teoriji grafov graf brez zank in večkratnih povezav v katerem ima vsaka točka enako število sosednjih točk, oziroma vsaka točka ima enako stopnjo ali valenco.
Poglej Usmerjeni graf in Regularni graf
Sedemkotnik
Pravilni sedemkotnik Nepravilni sedemkotnik Sédemkótnik ali sedmerokótnik ali s tujko héptagon (starogrško heptagōnos, iz hepta – sedem in gōnos – tak, ki ima kote) je v ravninski geometriji mnogokotnik s sedmimi stranicami, sedmimi oglišči in sedmimi notranjimi koti.
Poglej Usmerjeni graf in Sedemkotnik
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Usmerjeni graf in Seznam matematičnih vsebin
Slovar izrazov teorije grafov
Tu so zbrane opredelitve izrazov iz teorije grafov.
Poglej Usmerjeni graf in Slovar izrazov teorije grafov
Stopnja grafa
točkah. Prikazan je tudi graf s stopnjo 0. Stopnja (tudi valenca grafa) (oznaka \deg (v)\) točke je v teoriji grafov število povezav, ki so vezane na točko.
Poglej Usmerjeni graf in Stopnja grafa
Teorija grafov
povezavami in z zaporedjem povezav ''d''.
Poglej Usmerjeni graf in Teorija grafov
Teorija kategorij
morfizmi ''f'', ''g'' in ''g'' ∘ ''f''. (Trije morfizmi identitet kategorije 1''X'', 1''Y'' in 1''Z'' bi se, če bi se jih prikazalo eksplicitno, pojavili kot tri puščice iz črk X, Y in Z nazaj vanje.) Teorija kategorij je področje matematike, ki obravnava kategorije in preslikave med njimi, in tako formalizira matematično strukturo ter njene koncepte s pomočjo označenega usmerjenega grafa, imenovanega kategorija, katerega točke se imenujejo objekti, označene usmerjene povezave pa puščice (ali morfizmi).
Poglej Usmerjeni graf in Teorija kategorij
Točka (teorija grafov)
Tóčka (vozlíšče ali vôzel) je v teoriji grafov osnovna enota, iz katere so sestavljeni grafi.
Poglej Usmerjeni graf in Točka (teorija grafov)
Transponirani graf
Transponirani graf (tudi konvertirani graf) danega usmerjenega grafa je drugi usmerjeni graf, ki ima ista vozlišča kot dani graf, povezave pa imajo nasprotno smer od danega grafa.
Poglej Usmerjeni graf in Transponirani graf
Turnir (teorija grafov)
Turnír je v teoriji grafov usmerjeni graf (digraf) tvorjen z določitvijo smeri vsake povezave v neusmerjenem polnem grafu.