Odpri v Google MapsKazalo
107 odnosi: Abu Salabih, Akadsko kraljestvo, Anšan, Antične mezopotamske merske enote, Anu, Arhitektura Mezopotamije, Šu-turul, Bad-tibira, Blauova spomenika, Bronasta doba, Bunene, Džemdet nasrsko obdobje, Džingiskan, Dumuzi, Dumuzid Pastir, Dumuzid Ribič, EN (klinopis), En-nun-tarah-ana, Enšakušana, Enheduana, Enki, Enmebaragesi, Enmerkar, Enmerkar in gospodar Arate, Ensi, Ep o Gilgamešu, Eridu, Evfrat, Geštinana, Gilgameš, Gozd božjih ceder, Gudea, Gutijci, Hamazi, Isin, Ivan (mošeja), Kasiti, Kiparstvo, Klinopis, Kratka kronologija, Kuara, La-bašum, Lagaš, Larsa, Lugal-kiniše-dudu, Lugal-kisal-si, Lugal-kitun, Lugalbanda, Lugalzagezi, Maništušu, ... Razširi indeks (57 več) »
Abu Salabih
Abu Salabih je skupina nizkih gomil (tellov) okoli 20 km severozahodno od starodavnega Nipurja v provinci Al-Qādisiyyah, Irak.
Poglej Uruk in Abu Salabih
Akadsko kraljestvo
Akadsko kraljestvo je bilo kraljestvo v Mezopozamiji.
Poglej Uruk in Akadsko kraljestvo
Anšan
Lega Anšana v Elamskem kraljestvu Anšan (perzijsko انشان, Anšan, elamsko Anzan), sodobni Tall-i Malyan, je bil starodavno iransko mesto.
Poglej Uruk in Anšan
Antične mezopotamske merske enote
Sumersko meroslovje: veliko leto, leto, mesec, dan, ura, geš in vatel Antične mezopotamske merske enote izvirajo iz ohlapno organiziranih mezopotamskih mestnih državic v zgodnjem sumerskem dinastičnem obdobju.
Poglej Uruk in Antične mezopotamske merske enote
Anu
Anu ali An je božansko poosebljenje neba, vrhovnega boga in prednika vseh božanstev starodavne mezopotamske religije.
Poglej Uruk in Anu
Arhitektura Mezopotamije
Arhitektura Mezopotamije je starodavna arhitektura rečnega sistema Tigris – Evfrat (znana tudi kot Mezopotamija), ki zajema več različnih kultur in sega v obdobje od 10.
Poglej Uruk in Arhitektura Mezopotamije
Šu-turul
Šu-turul ali Šu-durul (klinopisno 𒋗𒄙𒄒, shu-tur2-ul3)Gadd, C.J. (1921).
Poglej Uruk in Šu-turul
Bad-tibira
Bad-tibira (slovensko Obzidje obdelovalcev bakra ali Trdnjava kovačev, akadsko Dûr-gurgurri, grško Παντιβίβλος), sodobni Tell al-Medineh v južnem Iraku, je bilo antično sumersko mesto, ki je po Seznamu sumerskih kraljev nastalo že pred vesoljnim potopom.
Poglej Uruk in Bad-tibira
Blauova spomenika
Blauova spomenika sta par popisanih kamnov iz skrilavca, odkrita v Mezopotamiji.
Poglej Uruk in Blauova spomenika
Bronasta doba
Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.
Poglej Uruk in Bronasta doba
Bunene
Bunene (klinopisno dḪAR, fonetično dbu-ne-ne) je bil mezopotamsko božanstvo, vezir (sukkul) in voznik sončnega boga Šamaša, katerega je vsak dan vozil od vzhodnega obzorja ob jutranji zori do vrat v nebesa na zahodu ob večernem mraku.
Poglej Uruk in Bunene
Džemdet nasrsko obdobje
Džemdet nasrsko obdobje je arheološka kultura v južni Mezopotamiji, sedanjem Iraku, ki se na splošno datira v obdobje 3100-2900 pr.
Poglej Uruk in Džemdet nasrsko obdobje
Džingiskan
Džingiskan (mongolsko: Чингис Хаан), rojen kot Bordžigin Temüdžin (mongolsko: Тэмүжин ali Тэмүүжин), * 1162, Henti, Mongolija, † 18. avgust 1227, ustanovitelj in veliki kan Mongolskega cesarstva, največjega strnjenega cesarstva v zgodovini.
Poglej Uruk in Džingiskan
Dumuzi
Dumuzi, kasneje znan kot Tammuz, je bil mezopotamski bog, povezan s pastirji in prvi mož boginje Inane, kasneje znane kot Ištar.
Poglej Uruk in Dumuzi
Dumuzid Pastir
Dumuzid, včasih tudi Dumuzi, z vzdevkom Pastir iz Bad-tibire v Sumeriji, je bil po Seznamu sumerskih kraljev peti preddinastični sumerski kralj iz legendarnega obdobja pred Potopom.
Poglej Uruk in Dumuzid Pastir
Dumuzid Ribič
Dumuzid Ribič (iz sumerskega dumu - otrok, sin + zi(d) - zvest, pravi(čen)), po poreklu iz Kuare v Sumeriji, je bil tretji kralj Prve uruške dinastije.
Poglej Uruk in Dumuzid Ribič
EN (klinopis)
EN (Borger 2003 nr. 164; U+12097 𒂗, glej tudi Ensi) je sumerski klinopisni znak, ki označuje gospoda/vladarja ali svečenika.
Poglej Uruk in EN (klinopis)
En-nun-tarah-ana
En-nun-tarah-ana (sumersko en-nun-taraḫ-an-na) je bil deveti vladar Prve uruške dinastije, ki je po Seznamu sumerskih kraljev vladal osem let okoli 26.
Poglej Uruk in En-nun-tarah-ana
Enšakušana
Enšakušana (sumersko 𒂗𒊮𒊨𒀭𒈾, en-sha3-kush2-an-na) ali Enšagsagana, En-šag-kuš-ana, Enukduana in En-Šakanša-Ana je bil kralj Uruka, ki je vladal sredi 3.
Poglej Uruk in Enšakušana
Enheduana
website.
Poglej Uruk in Enheduana
Enki
Enki Enki (sumersko dEN.KI(G)) je bil sumerski bog vode, znanja (gestú), zla, obrti (gašam) in stvaritve (nudimmud) in eden od Anunakov.
Poglej Uruk in Enki
Enmebaragesi
Enmebaragesi, tudi En-Men-Barage-Si ali Mebaragesi, je bil kralj Kiša, ki je po Seznamu sumerskih kraljev vladal okoli leta 2500 pr.
Poglej Uruk in Enmebaragesi
Enmerkar
Enmerkar (sumersko 𒂗𒈨𒅕𒃸 EN.me.er.kar2) je bil legandarni kralj in ustanovitelj sumerskega mesta Uruk.
Poglej Uruk in Enmerkar
Enmerkar in gospodar Arate
Enmerkar in gospodar Arate je legendarno sumersko besedilo, napisano v novosumerskem obdobju (okoli 21. stoletje pr. n. št.) in ohranjeno na zgodnjih posumerskih prepisih.
Poglej Uruk in Enmerkar in gospodar Arate
Ensi
Ensi ali patesi (sumersko klinopisno EN.SI ali PA.TE.SI, (100x24px100x28px100x24px), ki morda pomeni gospodar orne zemlje, posojen v akadščino kot iššakkum) je sumerski naslov, s katerim so naslavljali vladarja ali princa mestne države.
Poglej Uruk in Ensi
Ep o Gilgamešu
Ep o Gilgamešu je najpomembnejši ep babilonsko-asirske književnosti in najstarejša junaško-mitološka pesnitev nasploh.
Poglej Uruk in Ep o Gilgamešu
Eridu
Eridu (klinopisno NUN.KI, sumersko eriduki, akadsko irîtu) je arheološko najdišče v južni Mezopotamiji v sedanjem Tell Abu Šahrainu, Governorat Dhi Qar, Irak.
Poglej Uruk in Eridu
Evfrat
Évfrat ((al-Furat)) je grško ime za bližnjevzhodno reko, ki je zahodnejša od dveh rek (vzhodna je Tigris), ki določata Mezopotamijo.
Poglej Uruk in Evfrat
Geštinana
Geštinana, znana tudi kot Ngeštin-ana, je bila staroveška sumerska boginja kmetijstva, plodnosti in razlage sanj, imenovanih "božansko grozdno vino".
Poglej Uruk in Geštinana
Gilgameš
Gilgameš, prvotno Bilgameš, je bil kralj Uruka v Mezopotamiji, ki je živel v obdobju 2800-2500 pr.
Poglej Uruk in Gilgameš
Gozd božjih ceder
Božje cedre (translation), ki so v dolini Kadiša v mestu Bšari v Libanonu, so eden zadnjih ostankov obsežnih gozdov libanonske cedre, ki je uspevala po Libanonkem gorovju v antiki.
Poglej Uruk in Gozd božjih ceder
Gudea
Gudea (sumersko 𒅗𒌤𒀀, Gu3-de2-a) je bil od okoli 2144–2124 pr.
Poglej Uruk in Gudea
Gutijci
Gutijci, tudi Gutejci, Guti, Kuti, Kurti in Kurdi, so bili ljudstvo s severnega in osrednjega dela gorovja Zagros, ki so po propadu Akadskega cesarstva okoli leta 2154 pr.
Poglej Uruk in Gutijci
Hamazi
Hamazi ali Kamazi (sumersko Ḫa-ma-ziki) je bilo antično kraljestvo ali mestna država, ki je dosegla svoj višek okoli leta 2500-2400 pr.
Poglej Uruk in Hamazi
Isin
Isin (sumersko I3-si-inki), sodobni Ishan al-Bahriyat, je arheološko najdišče v iraškem governoratu Al-Qādisiyyah.
Poglej Uruk in Isin
Ivan (mošeja)
Ivan (perzijsko: ایوان eyvān, arabsko: إيوان Iwan)Wright, 1992, p. 508Boas, 2010, p. 366 je pravokotna dvorana ali prostor, običajno obokan, obzidan na treh straneh, z enim koncem popolnoma odprt.
Poglej Uruk in Ivan (mošeja)
Kasiti
Kasiti so bili starodavno bližnjevzhodno ljudstvo, ki je po propadu Starobabilonskega cesarstva vladalo v Babiloniji od približno 1531 do 1155 pr.
Poglej Uruk in Kasiti
Kiparstvo
Peščeni grad Kipárstvo je veja upodabljajočih umetnosti, ki deluje v treh dimenzijah oziroma oblikuje volumen.
Poglej Uruk in Kiparstvo
Klinopis
Klinopis je bil eden od najstarejših sistemov pisave, ki so ga iznašli Sumerci v staroveški Mezopotamiji.
Poglej Uruk in Klinopis
Kratka kronologija
Kratka kronologija je ena od kronologij bližnjevzhodne bronaste in zgodnje železne dobe, v kateri sta fiksna datuma vladavina Hamurabija (1728-1686 pr. n. št.) in opustošenje Babilona leta 1531 pr.
Poglej Uruk in Kratka kronologija
Kuara
Kuara, znana tudi kot Kisiga, sodobni Tell al-Lahm v iraškem governoratu Dhi Qar, je sumersko arheološko najdišče.
Poglej Uruk in Kuara
La-bašum
La-bašum (sumersko la-ba-/a’?-šum?\) je bil osmi vladar Prve uruške dinastije, ki je po Seznamu sumerskih kraljev vladal devet let okoli 26.
Poglej Uruk in La-bašum
Lagaš
Lagaš ali Lagas (sumersko Lagaški, klinopisno.LAKI ali.LAKI, skladišče, kašča ali zakladnica, akadsko Nakamtu), sedanji Tell Al-Hiba, governorat Dhi Qar, Irak, je bil starodavno mezopotamsko mesto severozahodno od sotočja Evfrata in Tigrisa in vzhodno od Uruka in približno 22 km vzhodno od sodobnega Ash Shatraha v Iraku.
Poglej Uruk in Lagaš
Larsa
Larsa (sumerski logogram UD.UNUGKI, ki se bere Larsamki) je bila pomembno antično sumersko mesto in središče kulta sončnega boga Utuja.
Poglej Uruk in Larsa
Lugal-kiniše-dudu
Lugal-kiniše-dudu (𒈗𒆠𒉌𒂠𒌌𒌌, lugal-ki-ni-še₃-du₇-du₇) ali Lugal-kigine-dudu (𒈗𒆠𒁺𒉌𒌌𒌌, lugal-ki-gin-ne2-du₇-du₇) je bil kralj (ensi) Uruka in Ura, ki je vladal proti koncu 25.
Poglej Uruk in Lugal-kiniše-dudu
Lugal-kisal-si
Lugal-kisal-si ali Lugal-tar-si (sumersko 𒈗𒆦𒋛, lugal-kisal-si ali 𒈗𒋻𒋛, lugal-tar-si, lugal-sila-si) je bil kralj Uruka in Ura, ki je živel proti koncu 25.
Poglej Uruk in Lugal-kisal-si
Lugal-kitun
Lugal-kitun (sumersko 𒈗𒆠𒂅, lugal-ki-tun₃) je bil dvanajsti in zadnji lugal Prve uruške dinastije, ki je vladala v Mezopotamiji, * ni znano, † 2510 pr.
Poglej Uruk in Lugal-kitun
Lugalbanda
Lugalbanda je bil po Seznamu sumerskih kraljev tretji kralj Uruka in oče uruškega kralja in legendarnega junaka Gilgameša.
Poglej Uruk in Lugalbanda
Lugalzagezi
Lugalzagezi Umski (sumersko LUGAL.ZAG.GE.SI 𒈗𒍠𒄀𒋛) je bil kralj Sumerije, ki je vladal od okoli 2358 do 2334 pr.
Poglej Uruk in Lugalzagezi
Maništušu
Maništušu je bil kralj Akadskega cesarstva, ki je vladal od leta 2276 do 2261 pr.
Poglej Uruk in Maništušu
Meš-he
Meš-he (sumersko Meš-he) je bil deseti lugal (kralj) Prve uruške dinastije, ki je vladal sredi 26.
Poglej Uruk in Meš-he
Meš-ki-ang-gašer
Meš-ki-ang-gašer (sumersko 𒈩𒆠𒉘𒂵𒊺𒅕, Meš-3-ki-aŋ₂-ga-še-er, Meš-ki-aĝ-gašer, Mes-Kiag-Gašer in več drugih transkripcij) je bil sumerski vladar in ustanovitelj Prve uruške dinastije in oče svojega naslednika Enmerkarja.
Poglej Uruk in Meš-ki-ang-gašer
Melem-ana
Melem-ana je bil enajsti lugal (kralj) Prve uruške dinastije, ki je vladal sredi 26.
Poglej Uruk in Melem-ana
Mesanepada
Mesanepada (sumersko 𒈩𒀭𒉌𒅆𒊒𒁕, mes-an-ne2-pad3-da), Meš-Ane-pada ali Mes-Anne-pada, poslovenjeno "mladenič, ki ga je izbral An") je bil prvi kralj Prve urske dinastije in prvi na Seznamu sumerskih kraljev, ki je vladal v 26. stoletju pr. n. št. Vladal naj bi 80 let in vrgel s prestola Lugal-kituna Uruškega: "Potem je bil poražen Unug (Uruk) in kraljestvo je pripadlo Urimu (Uru)".Finegan (2015).
Poglej Uruk in Mesanepada
Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda
Največja mesta starodavnega Bližnjega vzhoda v bronasti dobi štejemo v tisočih.
Poglej Uruk in Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda
Mestna država
Mestna država je majhna suverena država, ki običajno obsega eno samo mesto in njegovo neodvisno ozemlje.
Poglej Uruk in Mestna država
Mesto
Mesto je naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja Mesto je tudi večji, centraliziran in omejen prostor na križišču pomembnih prometnih poti s svojo administrativno in oskrbno strukturo.
Poglej Uruk in Mesto
Mezopotamija
Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.
Poglej Uruk in Mezopotamija
Mezopotamska umetnost
Detajl Ištarinih vrat v Babilonu, glazirana opeka. Umetnost starodavne Mezopotamije sestavljajo umetniška dela, ki so nastala na področju Mezopotamije med letoma 3500.
Poglej Uruk in Mezopotamska umetnost
Mitologija
Gregorio Lazzarini - ''Rinaldo and Armida'' (ok. 1690, Narodna galerija Slovenije) Mitologíja (grško μυθος: mýthos - mit + λóγος: logos - beseda, govor) ali bajeslóvje je folklorni žanr, sestavljen iz pripovedi ali zgodb, ki igrajo temeljno vlogo v družbi, kot so temeljne zgodbe ali miti o izvoru.
Poglej Uruk in Mitologija
Nabonasar
Nabû-nāṣir (klinopisno dAG-PAB ali dAG-ŠEŠ-ir, grško Ναβονάσσαρος, iz katerega izhaja ime Nabonasar - Nabû (je) zaščitnikJ.A. Brinkman (1968). Nabonassar. A political history of post-Kassite Babylonia, 1158-722 B.C.
Poglej Uruk in Nabonasar
Naditu
Nadītu je bil naziv pravnega položaja žensk v babilonski družbi in sumerskih sužnjev templjev.
Poglej Uruk in Naditu
Nammu
Nammu ali Namma (sumersko 𒀭𒇉 dNAMMA.
Poglej Uruk in Nammu
Naram-Sin Akadski
| name.
Poglej Uruk in Naram-Sin Akadski
Nergal
Nergal, Nirgal ali Nirgali (sumersko dKIŠ.UNU ali dGÌR-UNUG-GAL, klinopisno 𒀭𒄊𒀕, hebrejsko נֵרְגַל Nērḡál, aramejsko ܢܹܪܓܵܐܠ; Nergel) je božanstvo, ki so ga častili v celi staroveški Mezopotamiji (Akadsko kraljestvo, Asirija in Babilonija).
Poglej Uruk in Nergal
Ninsun
Ninsun ali Ninsuna (dobesedno gospa divja krava) je bila sumerska boginja, najbolj znana kot mati legendarnega junaka Gilgameša in zaščitnica lagaškega kralja Gudea.
Poglej Uruk in Ninsun
Obzidje
Rimski zid na ljubljanskem Mirju Kitajski zid Obzidje gradu Beaumaris, Wales Obzidje ali obrambni zid je fortifikacija, ki ščiti mesto, naselje ali večje ozemlje pred morebitnimi agresorji.
Poglej Uruk in Obzidje
Pergamonski muzej
Pergamonski muzej (nemško Pergamonmuseum) je muzej na Muzejskem otoku v zgodovinskem središču Berlina, Nemčija, in del Unescove svetovne dediščine.
Poglej Uruk in Pergamonski muzej
Precizijsko litje
Model jabolka v vosku Model jabolka v mavcu Model jabolka v parafinu Izdelovanje modela jabolka Bronasto jabolko Precizijsko litje, imenovano tudi litje s postopkom izgubljenega voska (francosko cire perdue) je postopek, pri katerem je dvojnik kovinske skulpture (pogosto srebro, zlato, medenina ali bron ulit iz izvirne skulpture.
Poglej Uruk in Precizijsko litje
Prva babilonska dinastija
Prva babilonska dinastija ali Staro babilonsko cesarstvo je bila država v antični Mezopotamiji z glavnim mestom Babilon. Kronologija Prve babilonske dinastije je še vedno predmet razprav, ker obstajata dva seznama babilonskih kraljev, A in B. V tem članku se uporabljajo leta vladanja po Seznamu A, ker se uporabljajo najbolj pogosto.
Poglej Uruk in Prva babilonska dinastija
Prva urska dinastija
Prva urska dinastija je bila dinastija vladarjev Ura, Sumerija, ki je vladala v 26.
Poglej Uruk in Prva urska dinastija
Prve visoke civilizacije
Prve visoke civilizacije so nastale približno leta 3500 pr.
Poglej Uruk in Prve visoke civilizacije
Rim-Sin I.
Larsi (1820 pr. n. št.); Muzej Louvre, Pariz Rim-Sin I. je bil elamski vladar mezopotamske mestne države Larse, Sumerije in Akada, ki je vladal od 1822 do 1763 pr.
Poglej Uruk in Rim-Sin I.
Rim-Sin II.
Rim-Sin II. je bil uzurpator prestola v Larsi, ki je vladal od 1741 do 1736 pr.
Poglej Uruk in Rim-Sin II.
Rimuš
Rimuš je bil drugi kralj Akadskega cesarstva, ki je vladal od 2283 do 2274 pr.
Poglej Uruk in Rimuš
Samsu-iluna
Samsu-iluna (amoritsko Šamšu) je bil sedmi kralj babilonske Amoritske dinastije, ki je vladal od 1750 do 1712 pr. n. št. (srednja kronologija) oziroma od 1686 do 1648 pr. n. št (kratka kronologija). Bil je sin in naslednik kralja Hamurabija in neznane matere. Njegovo vladavino so zaznamovali siloviti upori v pokrajinah, ki jih je osvojil njegov oče, in opustitev številnih pomembnih mest, predvsem v Sumeriji.Postgate (1994), str.
Poglej Uruk in Samsu-iluna
Sargon Akadski
Sargon Akadski, znan tudi kot Sargon Veliki (akadsko Šarru-kīnu, pravi kralj ali zakoniti kralj), je bil kralj semitskega Akadskega kraljestva, ki je vladal v 24.
Poglej Uruk in Sargon Akadski
Sargon II.
Sargon II. (asirsko Šarru-ukīn (LUGAL-GI.NA 𒈗𒄀𒈾), aramejsko סרגן, je bil asirski kralj, ki je vladal 722-705 pr. n. št., * okoli 765 pr. n. št., † 705 pr. n. št. Bil je sin kralja Tiglat-Pileserja III. Na oblast je prišel relativno pozno in je morda uzurpiral prestol svojega starejšega brata Šalmaneserja V.
Poglej Uruk in Sargon II.
Saudova Arabija
Kraljevina Saudova Arabija (krajše Saudova Arabija, manj ustrezno tudi Saudska oz. po še veljavnem Slovenskem pravopisu Savdska Arabija) je obmorska država na Arabskem polotoku.
Poglej Uruk in Saudova Arabija
Seznam sumerskih kraljev
Sumerija Seznam sumerskih kraljev je starodavni rokopis, v izvirniku napisan v sumerskem klinopisu, ki vsebuje seznam sumerskih kraljev iz sumerskih in drugih dinastij ter domneven čas in mesto njihovega vladanja.
Poglej Uruk in Seznam sumerskih kraljev
Sin (mitologija)
Sīn ali Suen (akadsko 𒂗𒍪 EN.ZU, izgovorjeno kot Su'en, Sîn) ali Nana (sumersko 𒀭𒋀𒆠 DŠEŠ.KI, DNANNA) je bil v mezopotamski sumerski, akadski, asirski in babilonski mitologijo bog lune.
Poglej Uruk in Sin (mitologija)
Sin-šar-iškun
Sin-šar-iškun je bil eden od zadnjih kraljev Asirskega cesarstva, ki je vladal od okoli 627 do 612 pr.
Poglej Uruk in Sin-šar-iškun
Sin-Ikišam
Sin-Ikišam bil enajsti amoritski kralj mezopotamske mestne države Larse, ki je vladal od 1776 do 1771 pr.
Poglej Uruk in Sin-Ikišam
Staro asirsko cesarstvo
Staro asirsko cesarstvo (sumersko-akadski klinopis 𒆳𒀭𒊹𒆠 KUR AN-ŠAR2KI, asirski klinopis 80px mat aš-šurKI, »Država mesta boga Aššurja«, fonetsko tudi 70px mat da-šur) je bilo drugo od štirih obdobij asirske zgodovine.
Poglej Uruk in Staro asirsko cesarstvo
Sumerija
Sumerija je najstarejša znana civilizacija, nahaja se na jugu nekdanje Mezopotamije (danes jugovzhodni Irak), nastala je v obdobju bakrene oz.
Poglej Uruk in Sumerija
Sumuel
Votivni kipec iz Sumuelovega obdobjaa; Muzej Louvre, Pariz Sumuel, Sumu-El ali Sumu-ilum je bil sedmi amoritski vladar posumerske mestne države Larse, ki je vladal od 1830 do 1801 pr.
Poglej Uruk in Sumuel
Suza, Perzija
Suza (perzijsko Šuš, hebrejsko שׁוּשָׁן, Šušān, grško, Susa, sirsko ܫܘܫ, Šuš, staroperzijsko 𐏂𐏁, Çūšā) je bila staroveško mesto v spodnjem gorovju Zagros, Iran, med rekama Kerhe in Dez približno 250 km vzhodno od Tigrisa.
Poglej Uruk in Suza, Perzija
Svejhat
Tell es-Svejhat je veliko arheološko najdišče ob Evfratu v severni Siriji.
Poglej Uruk in Svejhat
Tablica iz Kiša
Apnenčasta tablica iz Kiša, Sumerija, iz obdobja okoli 3500 pr. n. št., bi lahko bila najstarejši znani zapis, Ashmolov muzej, Oxford, Anglija Tablica iz Kiša je tablica iz apnenca, najdena v Tell al-Uhajmirju, Guvernat Babil, Irak.
Poglej Uruk in Tablica iz Kiša
Tell Brak
Tell Brak, Nagar ali Navar je bil starodavno mesto v sirski pokrajini Gornji Habur v bližini sedanje vasi Tell Brak, 50 km severovzhodno od mesta Al-Hasaka v Guvernatu Al-Hasaka.
Poglej Uruk in Tell Brak
Tretja urska dinastija
Tretja urska dinastija ali Ur III, znana kot utemeljiteljica t. i. Novosumerskega cesarstva, je bila sumerska dinastija, ki je v 21.
Poglej Uruk in Tretja urska dinastija
Ubaidsko obdobje
Ubaidsko obdobje je prazgodovinsko obdobje v Mezopotamiji, ki je trajalo približno od leta 6500 do 3800 pr.
Poglej Uruk in Ubaidsko obdobje
Udul-kalama
Udul-kalama (sumersko u-dul3-kalam-ma) je bil sedmi sumerski vladar Prve uruške dinastije, ki je po Seznamu sumerskih kraljev vladal okoli 26.
Poglej Uruk in Udul-kalama
Uma
Uma ali Umma, sodobni Umm al-Aqarib, Provinca Dhi Qar, Irak, je bila starodavno mesto v Sumeriji.
Poglej Uruk in Uma
Ur
Ur (Sumersko: Urim, Akadsko: Uru,أور) je bila pomembna sumerska mestna državica v antični Mezopotamiji.
Poglej Uruk in Ur
Ur-gigir
Ur-gigir (klinopisno 𒌨𒄑𒇀, ur-gigir) je bil ensi (guverner) Uruka, ki je po Seznamu sumerskih kraljev živel v 22.
Poglej Uruk in Ur-gigir
Ur-Nammu
Ur-Nammu je zgradil Veliki zigurat v Uru Dinanna.... "Za Inano-" 𒎏𒂍𒀭𒈾 Nin-e-an-na.... "Ninana,"𒎏𒀀𒉌 NIN-a-ni.... "njegova gospa"𒌨𒀭𒇉 UR-NAMMU.... "Ur-Nammu"𒍑𒆗𒂵 NITAH KALAG ga.... "mogočni mož"𒈗𒋀𒀊𒆠𒈠 LUGAL URIM KI ma....
Poglej Uruk in Ur-Nammu
Ur-nigin
Ur-nigin, Ur-nigina (𒌨𒆸, ur-niŋin) ali Ur-Nigar (𒌨𒉌𒃻, ur-ni-gar) je bil guverner (ensi) Uruka.
Poglej Uruk in Ur-nigin
Ur-Nungal
Ur-Nungal Uruški je bil šesti sumerski vladar iz Prve uruške dinastije, ki je vladal okoli 26.
Poglej Uruk in Ur-Nungal
Uruško obdobje
Uruško obdobje (Zgodnje ursko obdobje) je obdobje mezopotamske zgodovine od prazgodovinske kamene dobe do zgodnje bronaste dobe (okoli 4000 do 3100 pr. n. št.). Pred njim je bilo ubaidsko obdobje, za njim pa džemdet nasrsko obdobje.
Poglej Uruk in Uruško obdobje
Utnapištim
Utnapištim ali Utanapištim je oseba iz Epa o Gilgamešu, ki je od boga Enkija (Ea) dobil nalogo, naj zapusti svoje zemeljske posesti, zgradi veliko ladjo in jo imenuje Rešitelj življenja.
Poglej Uruk in Utnapištim
Utu
Mezopotamski sončni bog Šamaš na reliefu iz Nimruda Utu (akadski prevod sumerskega UD - Sonce, asirsko-babilonsko Šamaš – Sonce) je bil v sumerski mitologiji bog Sonca.
Poglej Uruk in Utu
Utu-hengal
Utu-hengal (sumersko 𒀭𒌓𒃶𒅅, Dutu-ḫe₂-ŋal₂) ali Utu-Hegal je bil eden prvih domorodnih sumerskih kraljev, ki je vladal po več stoletjih akadske in gutske vladavine.
Poglej Uruk in Utu-hengal
Vašukani
Karta Mezopotamije z mesti Vašukani, Ninive, Hatra, Ašur, Nuzi, Palmira, Mari, Sipar, Babilon, Kiš, Nipur, Isin, Lagaš, Uruk, Harks Spasinu in Ur (od severa proti jugu) Vašukani (asirsko Uššukana) je bila od okoli 1500 pr.
Poglej Uruk in Vašukani
Zgodovina umetnosti
Sikstinska kapela (1508-1512), Vatikan, Rim Kvartet za flavto (1777), Wolfgang Amadeus Mozart Dve strani iz Gallandovega rokopisa, najstarejše besedilo Tisoč in ene noči. Arabski rokopis iz 14. stoletja iz Sirije v Bibliotheque Nationale v Parizu Zgodovina umetnosti je multidisciplinarna znanost, ki raziskuje umetnost skozi čas, se ukvarja z razvrščanjem kultur, vzpostavlja periodizacijo in opazuje posebnosti in vplivne značilnosti umetnosti.
Poglej Uruk in Zgodovina umetnosti
Zigurat
Rekonstrukcija fasade na Novosumerskem Velikem Ziguratu v Uru, blizu Nasiriyah, Irak Zigurat (/zɪɡʊˌræt/, Akadsko ziqqurat, zaqāru pomeni "graditi na dvignjenem območju") je bila ogromna struktura, ki so jih gradili v stari mezopotamski dolini in na zahodni iranski planoti in ima obliko stopničaste piramide.
Poglej Uruk in Zigurat
Ziusudra
Ziusudra (starobabilonsko 𒍣𒌓𒋤𒁺 zi-ud-su₃-ra2, novoasirsko 𒍣𒋤𒁕 zi-sud-da, grško Ξίσουθρος, Ksisutros) Šurupaški je bil po Seznamu sumerskih kraljev (dopolnjena izdaja WB-62) zadnji sumerski kralj pred vesoljnim potopom, ki je vladal okoli 2900 pr.
Poglej Uruk in Ziusudra