Hitreje kot brskalnik!
45 odnosi: Adulske Alpe, Alpe, Švica, Švicarske Alpe, Bazni predor Furka, Bazni predor Gotthard, Bellinzona, Bernhard Russi, Bitka pri Morgartenu, Cestni predor Gotthard, Furka (prelaz), Geografija Švice, Glacier Express, Glarnske Alpe, Gotthard (prelaz), Graubünden, Helvetska republika, Henrik VII. Luksemburški, Kanton Bern, Kanton Luzern, Kanton Schwyz, Kantoni Švice, Luzern, Oberalp (prelaz), Okraji Švice, Papež Julij II., Predor Gotthard, Registrske tablice Švice, Retijska železnica, Reuss (reka), Seznam mest v Švici, Soteska Schöllenen, Uri (razločitev), Vierwaldstadtsko jezero, Viljem Tell, Viljem Tell (opera), Zürich, 1231, 1240, 1291, 1307, 1315, 1316, 1332, 1351.
Adulske Alpe
Karta Adulskih Alp po francoski delitvi Adulske Alpe, tudi Lepontinske Alpe (nemško Lepontinische Alpen, francosko Alpes lépontines, italijansko Alpi Lepontine) so gorsko območje v severozahodnem delu Alp.
Novo!!: Uri in Adulske Alpe · Poglej več »
Alpe
Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.
Novo!!: Uri in Alpe · Poglej več »
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Novo!!: Uri in Švica · Poglej več »
Švicarske Alpe
Alpska regija v Švici, ki jo običajno imenujemo Švicarske Alpe (retoromanščina Alpe svizras), predstavlja glavno naravno značilnost države in je skupaj s planoto Mittelland in Švicarsko Juro, ena od treh glavnih geografskih regij.
Novo!!: Uri in Švicarske Alpe · Poglej več »
Bazni predor Furka
Bazni predor Furka je švicarski železniški predor na progi Matterhorn Gotthard Bahn Furka–Oberalp, železnici vzhod-zahod, ki povezuje kantona Valais in Uri.
Novo!!: Uri in Bazni predor Furka · Poglej več »
Bazni predor Gotthard
Bazni predor Gotthard (GBT) je železniški predor v osrčju švicarskih Alp, zgrajen leta 2016.
Novo!!: Uri in Bazni predor Gotthard · Poglej več »
Bellinzona
Bellinzona (/ ˌbɛlɪnˈzoʊnə / BEL-in-ZOH-nə, italijansko, Ticinsko-lombardsko, francosko Bellinzone, nemško Bellenz, retoromansko; bliˈtsuːnə) zgodovinsko švicarsko mesto, občina in okraj ter glavno mesto kantona Ticino v Švici.
Novo!!: Uri in Bellinzona · Poglej več »
Bernhard Russi
Bernhard Russi, švicarski alpski smučar, * 20. avgust 1948, Andermatt, Uri, Švica.
Novo!!: Uri in Bernhard Russi · Poglej več »
Bitka pri Morgartenu
Bitka pri Morgartenu je potekala 15.
Novo!!: Uri in Bitka pri Morgartenu · Poglej več »
Cestni predor Gotthard
Notranjost cestnega predora Gotthard Cestni predor Gotthard v Švici poteka od kraja Göschenen v kantonu Uri je na severni strani, do kraja Airolom v Ticinu na jugu.
Novo!!: Uri in Cestni predor Gotthard · Poglej več »
Furka (prelaz)
Furka (nemško; Furka Pass, francosko: Le col de la Furka), je visokogorski prelaz v švicarskih Alpah, ki povezuje kraj Gletsch v kantonu Valais s krajem Realp v kantonu Uri.
Novo!!: Uri in Furka (prelaz) · Poglej več »
Geografija Švice
Geografija Švice zajema geografske značilnosti Švice, gorske in celinske države, ki leži v zahodni in srednji Evropi.
Novo!!: Uri in Geografija Švice · Poglej več »
Glacier Express
Glacier Express (GEX) je direktni vlak, ki povezuje železniški postaji dveh večjih gorskih letovišč Zermatt in St. Moritz prek Andermatta v osrednjih švicarskih Alpah.
Novo!!: Uri in Glacier Express · Poglej več »
Glarnske Alpe
Glarnske Alpe (nemško Glarner Alpen) so gorovje v osrednji Švici.
Novo!!: Uri in Glarnske Alpe · Poglej več »
Gotthard (prelaz)
Prelaz Gotthard (nemško Gotthardpass, italijansko Passo del San Gottardo) je bil od srednjega veka do izgradnje železniškega in avtocestnega predora eden glavnih prehodov v smeri sever-jug preko Alp.
Novo!!: Uri in Gotthard (prelaz) · Poglej več »
Graubünden
Graubünden (nemško Graubünden; retoromansko Grischun; italijansko Grigioni; francosko Grisons) je kanton v jugovzhodnem delu Švice s skoraj natanko 200.000 prebivalci.
Novo!!: Uri in Graubünden · Poglej več »
Helvetska republika
Zastava Helvetske republike Helvetska republika (francosko République helvétique) je bila francoska marionetna država v srednji Evropi, ki je trajala od leta 1798 do leta 1803.
Novo!!: Uri in Helvetska republika · Poglej več »
Henrik VII. Luksemburški
Henrik VII., grof Luksemburga, rimsko-nemški kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 1275, Valenciennes, † 24. avgust 1313, Buonconvento pri Sieni.
Novo!!: Uri in Henrik VII. Luksemburški · Poglej več »
Kanton Bern
Kanton Bern ali Berne (nemško Kanton Bern, francosko canton de Berne) je eden izmed 26 kantonov, ki tvorijo Švicarsko konfederacijo.
Novo!!: Uri in Kanton Bern · Poglej več »
Kanton Luzern
Kanton Luzern (nemško Kanton Luzern; francosko canton de Lucerne) je eden od kantonov Švice.
Novo!!: Uri in Kanton Luzern · Poglej več »
Kanton Schwyz
Kanton Schwyz je kanton v osrednji Švici.
Novo!!: Uri in Kanton Schwyz · Poglej več »
Kantoni Švice
26 kantonov (francosko cantons, italijansko cantoni, retoromansko chantuns, v nemško govoreči Švici tradicionalno Stand, oziroma v francosko govoreči Švici – Romandie - tudi état) so zvezne države članice Švicarske konfederacije.
Novo!!: Uri in Kantoni Švice · Poglej več »
Luzern
Luzern je majhno mesto v osrednji Švici, v nemško govorečem delu države.
Novo!!: Uri in Luzern · Poglej več »
Oberalp (prelaz)
Prelaz Oberalp (retoromansko: Alpsu ali Cuolm d'Ursera; nemško Oberalppass) (2044 metrov nad morjem) je visokogorski prelaz v Švicarskih Alpah, ki povezuje kantona Graubünden in Uri med Disentis/Mustér in Andermatt.
Novo!!: Uri in Oberalp (prelaz) · Poglej več »
Okraji Švice
V federativno organizirani Švici, kjer vsak kanton svobodno odloča o svoji interni organizaciji, obstaja velika raznolikost organizacijskih struktur in posledično tudi nazivov za posamezne upravne enote med kantonom in občino.
Novo!!: Uri in Okraji Švice · Poglej več »
Papež Julij II.
Papež Julij II. (rojen kot Giuliano della Rovere z vzdevkom Il Terribile - Strašni), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 5. december 1443, Albissola, (Genovska republika danes Italija); † 21. februar 1513, Rim (Papeška država, danes Italija oziroma Vatikan). Papež je bil med letoma 1503 in 1513.
Novo!!: Uri in Papež Julij II. · Poglej več »
Predor Gotthard
Vstopni portal železniškega predora Gotthard v Airolu Delavci v Airolu (1880) Pnevmatična lokomotiva s kontejnerji.'''Braun, Adolphe''': Photographische Ansichten der Gotthardbahn, Dornach im Elsass, ca. 1875 Spomenik ponesrečenim delavcem Predor Gotthard (nemško: Gotthardtunnel, italijansko: Galleria del San Gottardo) je 15 kilometrov dolg železniški predor in predstavlja najvišjo točko na glavnih železniških progah v Švici.
Novo!!: Uri in Predor Gotthard · Poglej več »
Registrske tablice Švice
St. Gallen) Sprednja tablica (FR.
Novo!!: Uri in Registrske tablice Švice · Poglej več »
Retijska železnica
Shema linij Retijske železnice Retijska železnica (nemško: Rhätische Bahn, italijansko Ferrovia Retica, retoromansko Viafier Retica), skrajšano RhB, je švicarsko prevozno podjetje, ki ima v lasti največjo mrežo vseh zasebnih železniških operaterjev v Švici.
Novo!!: Uri in Retijska železnica · Poglej več »
Reuss (reka)
Reuss (švicarsko nemško Rüüss) je reka v Švici.
Novo!!: Uri in Reuss (reka) · Poglej več »
Seznam mest v Švici
To je seznam mest v Švici.
Novo!!: Uri in Seznam mest v Švici · Poglej več »
Soteska Schöllenen
Soteska Schöllenen (nemško Schöllenenschlucht, Schöllenen) je soteska, ki jo je ustvaril zgornji tok reke Reuss v švicarskem kantonu Uri med mestoma Göschenen na severu in Andermatt na jugu.
Novo!!: Uri in Soteska Schöllenen · Poglej več »
Uri (razločitev)
Uri je lahko.
Novo!!: Uri in Uri (razločitev) · Poglej več »
Vierwaldstadtsko jezero
Vierwaldstadtsko jezero (nemško Vierwaldstättersee, dobesedno 'jezero štirih gozdnih kantonov', francosko lac des Quatre-Cantons, italijansko lago dei Quattro Cantoni) je jezero v osrednji Švici in četrto največje v državi. Jezero je zapletene oblike, z več ostrimi zavoji in štirimi kraki. Začne se v južno severno vezani dolini reke Reuss med strmimi pečinami nad Urnerseejem od Flüelena proti Brunnenu na severu, preden zavije ostro proti zahodu, kjer se nadaljuje v porečje Gersauer. Tu je tudi najgloblja točka jezera na 214 m. Še bolj zahodno od njega je Buochser Bucht, vendar jezero spet močno zavije proti severu skozi ozko odprtino med Unter Nas (Spodnji nos) Bürgenstock na zahodu in Ober Nas (Zgornji nos) Rigija na vzhodu do zaliva Vitznau. Pred Vitznauom pod Rigijem jezero spet močno zavije proti zahodu, da doseže središče štirikrakega križa, imenovanega Chrütztrichter (križni lijak). Tu se na severu zbližujejo Vitznauer Bucht s Küssnachtersee, Luzernersee z zahoda ter Horwer Bucht in Stanser Trichter na jugu, ki ga najdemo tik pod severovzhodno stranjo Pilatusa in zahodno stranjo Bürgenstocka. Na zelo ozkem prehodu med vzhodno kapalko Pilatusa (imenovano Lopper) in Stansstadom, jezero doseže svoj jugozahodni krak pri Alpnachstadu na strmih južnih vznožjih Pilatusa, Alpnachersee. Jezero odvaja vodo v reko Reuss v Lucernu iz kraka, imenovanega Luzernersee (Luzernsko jezero). Celotno jezero ima skupno površino 114 km² na nadmorski višini 434 m in največjo globino 214 m. Njegova prostornina je 11,8 km³. Velik del obale se strmo dviga v gore do 1500 m nad jezerom, kar ima za posledico številne slikovite poglede, vključno s pogledi na gore Rigi in Pilatus. Reuss vstopi v jezero pri Flüelenu, v delu, imenovanem Urnersee (jezero Uri, v kantonu Uri) in izstopi v Luzernu. Jezero sprejema tudi Muoto v Brunnenu, Engelberger Aa v Buochs in Sarner Aa v Alpnachstad. Jezero je mogoče obiti z vlakom in cesto, čeprav železniška pot jezero obide tudi na severni strani Rigija preko Arth-Goldau. Od leta 1980 avtocesta A2 vodi skozi predor Seelisberg, da bi v le pol ure v Altdorfu, Uri, južno od začetka jezera v Flüelenu, prišla do prelaza Gotthard. Parniki in druge potniške ladje vozijo med različnimi vasmi in mesti ob jezeru. Je priljubljena turistična destinacija tako za domače Švicarje kot za tujce, ob obalah pa je veliko hotelov in letovišč. Poleg tega je ob obali Urnersee travnik Rütli, tradicionalno mesto ustanovitve Švicarske konfederacije. 35-kilometrska spominska pešpot, Švicarska pot, je bila zgrajena okoli jezera Uri ob praznovanju 700-letnice države leta 1991.
Novo!!: Uri in Vierwaldstadtsko jezero · Poglej več »
Viljem Tell
Altdorf (Richard Kissling, 1895). Viljem Tell (Wilhelm Tell; Guillaume Tell; Guglielmo Tell) je legendarni heroj, katerega resnični (zgodovinski) obstoj je vprašljiv.
Novo!!: Uri in Viljem Tell · Poglej več »
Viljem Tell (opera)
Viljem Tell (fr. Guillaume Tell) je velika opera v štirih dejanjih (petih slikah) Gioacchina Rossinija.
Novo!!: Uri in Viljem Tell (opera) · Poglej več »
Zürich
Zürich (nemško Zürich, lokalno narečno-zürichdeutsch: Züri, italijansko Zurigo, retoromansko Turitg; francosko Zurich) je največje mesto v Švici (mesto-občina ima okoli 422.000 prebivalcev - 2020) in glavno mesto švicarskega kantona Zürich z več kot 1,5 milijona prebivalcev.
Novo!!: Uri in Zürich · Poglej več »
1231
1231 (MCCXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Uri in 1231 · Poglej več »
1240
1240 (MCCXL) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Uri in 1240 · Poglej več »
1291
1291 (MCCXCI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Uri in 1291 · Poglej več »
1307
1307 (MCCCVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Uri in 1307 · Poglej več »
1315
1315 (MCCCXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Uri in 1315 · Poglej več »
1316
1316 (MCCCXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Uri in 1316 · Poglej več »
1332
1332 (MCCCXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Uri in 1332 · Poglej več »
1351
1351 (MCCCLI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Uri in 1351 · Poglej več »
