Odpri v Google MapsKazalo
45 odnosi: Adulske Alpe, Alpe, Švica, Švicarske Alpe, Bazni predor Furka, Bazni predor Gotthard, Bellinzona, Bernhard Russi, Bitka pri Morgartenu, Cestni predor Gotthard, Furka (prelaz), Geografija Švice, Glacier Express, Glarnske Alpe, Gotthard (prelaz), Graubünden, Helvetska republika, Henrik VII. Luksemburški, Kanton Bern, Kanton Luzern, Kanton Schwyz, Kantoni Švice, Luzern, Oberalp (prelaz), Okraji Švice, Papež Julij II., Predor Gotthard, Registrske tablice Švice, Retijska železnica, Reuss (reka), Seznam mest v Švici, Soteska Schöllenen, Uri (razločitev), Vierwaldstadtsko jezero, Viljem Tell, Viljem Tell (opera), Zürich, 1231, 1240, 1291, 1307, 1315, 1316, 1332, 1351.
Adulske Alpe
Karta Adulskih Alp po francoski delitvi Adulske Alpe, tudi Lepontinske Alpe (nemško Lepontinische Alpen, francosko Alpes lépontines, italijansko Alpi Lepontine) so gorsko območje v severozahodnem delu Alp.
Poglej Uri in Adulske Alpe
Alpe
Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.
Poglej Uri in Alpe
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Poglej Uri in Švica
Švicarske Alpe
Alpska regija v Švici, ki jo običajno imenujemo Švicarske Alpe (retoromanščina Alpe svizras), predstavlja glavno naravno značilnost države in je skupaj s planoto Mittelland in Švicarsko Juro, ena od treh glavnih geografskih regij.
Poglej Uri in Švicarske Alpe
Bazni predor Furka
Bazni predor Furka je švicarski železniški predor na progi Matterhorn Gotthard Bahn Furka–Oberalp, železnici vzhod-zahod, ki povezuje kantona Valais in Uri.
Poglej Uri in Bazni predor Furka
Bazni predor Gotthard
Bazni predor Gotthard (GBT) je železniški predor v osrčju švicarskih Alp, zgrajen leta 2016.
Poglej Uri in Bazni predor Gotthard
Bellinzona
Bellinzona (/ ˌbɛlɪnˈzoʊnə / BEL-in-ZOH-nə, italijansko, Ticinsko-lombardsko, francosko Bellinzone, nemško Bellenz, retoromansko; bliˈtsuːnə) zgodovinsko švicarsko mesto, občina in okraj ter glavno mesto kantona Ticino v Švici.
Poglej Uri in Bellinzona
Bernhard Russi
Bernhard Russi, švicarski alpski smučar, * 20. avgust 1948, Andermatt, Uri, Švica.
Poglej Uri in Bernhard Russi
Bitka pri Morgartenu
Bitka pri Morgartenu je potekala 15.
Poglej Uri in Bitka pri Morgartenu
Cestni predor Gotthard
Notranjost cestnega predora Gotthard Cestni predor Gotthard v Švici poteka od kraja Göschenen v kantonu Uri je na severni strani, do kraja Airolom v Ticinu na jugu.
Poglej Uri in Cestni predor Gotthard
Furka (prelaz)
Furka (nemško; Furka Pass, francosko: Le col de la Furka), je visokogorski prelaz v švicarskih Alpah, ki povezuje kraj Gletsch v kantonu Valais s krajem Realp v kantonu Uri.
Poglej Uri in Furka (prelaz)
Geografija Švice
Geografija Švice zajema geografske značilnosti Švice, gorske in celinske države, ki leži v zahodni in srednji Evropi.
Poglej Uri in Geografija Švice
Glacier Express
Glacier Express (GEX) je direktni vlak, ki povezuje železniški postaji dveh večjih gorskih letovišč Zermatt in St. Moritz prek Andermatta v osrednjih švicarskih Alpah.
Poglej Uri in Glacier Express
Glarnske Alpe
Glarnske Alpe (nemško Glarner Alpen) so gorovje v osrednji Švici.
Poglej Uri in Glarnske Alpe
Gotthard (prelaz)
Prelaz Gotthard (nemško Gotthardpass, italijansko Passo del San Gottardo) je bil od srednjega veka do izgradnje železniškega in avtocestnega predora eden glavnih prehodov v smeri sever-jug preko Alp.
Poglej Uri in Gotthard (prelaz)
Graubünden
Graubünden (nemško Graubünden; retoromansko Grischun; italijansko Grigioni; francosko Grisons) je kanton v jugovzhodnem delu Švice s skoraj natanko 200.000 prebivalci.
Poglej Uri in Graubünden
Helvetska republika
Zastava Helvetske republike Helvetska republika (francosko République helvétique) je bila francoska marionetna država v srednji Evropi, ki je trajala od leta 1798 do leta 1803.
Poglej Uri in Helvetska republika
Henrik VII. Luksemburški
Henrik VII., grof Luksemburga, rimsko-nemški kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 1275, Valenciennes, † 24. avgust 1313, Buonconvento pri Sieni.
Poglej Uri in Henrik VII. Luksemburški
Kanton Bern
Kanton Bern ali Berne (nemško Kanton Bern, francosko canton de Berne) je eden izmed 26 kantonov, ki tvorijo Švicarsko konfederacijo.
Poglej Uri in Kanton Bern
Kanton Luzern
Kanton Luzern (nemško Kanton Luzern; francosko canton de Lucerne) je eden od kantonov Švice.
Poglej Uri in Kanton Luzern
Kanton Schwyz
Kanton Schwyz je kanton v osrednji Švici.
Poglej Uri in Kanton Schwyz
Kantoni Švice
26 kantonov (francosko cantons, italijansko cantoni, retoromansko chantuns, v nemško govoreči Švici tradicionalno Stand, oziroma v francosko govoreči Švici – Romandie - tudi état) so zvezne države članice Švicarske konfederacije.
Poglej Uri in Kantoni Švice
Luzern
Luzern je majhno mesto v osrednji Švici, v nemško govorečem delu države.
Poglej Uri in Luzern
Oberalp (prelaz)
Prelaz Oberalp (retoromansko: Alpsu ali Cuolm d'Ursera; nemško Oberalppass) (2044 metrov nad morjem) je visokogorski prelaz v Švicarskih Alpah, ki povezuje kantona Graubünden in Uri med Disentis/Mustér in Andermatt.
Poglej Uri in Oberalp (prelaz)
Okraji Švice
V federativno organizirani Švici, kjer vsak kanton svobodno odloča o svoji interni organizaciji, obstaja velika raznolikost organizacijskih struktur in posledično tudi nazivov za posamezne upravne enote med kantonom in občino.
Poglej Uri in Okraji Švice
Papež Julij II.
Papež Julij II. (rojen kot Giuliano della Rovere z vzdevkom Il Terribile - Strašni), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 5. december 1443, Albissola, (Genovska republika danes Italija); † 21. februar 1513, Rim (Papeška država, danes Italija oziroma Vatikan).
Poglej Uri in Papež Julij II.
Predor Gotthard
Vstopni portal železniškega predora Gotthard v Airolu Delavci v Airolu (1880) Pnevmatična lokomotiva s kontejnerji.'''Braun, Adolphe''': Photographische Ansichten der Gotthardbahn, Dornach im Elsass, ca. 1875 Spomenik ponesrečenim delavcem Predor Gotthard (nemško: Gotthardtunnel, italijansko: Galleria del San Gottardo) je 15 kilometrov dolg železniški predor in predstavlja najvišjo točko na glavnih železniških progah v Švici.
Poglej Uri in Predor Gotthard
Registrske tablice Švice
St. Gallen) Sprednja tablica (FR.
Poglej Uri in Registrske tablice Švice
Retijska železnica
Shema linij Retijske železnice Retijska železnica (nemško: Rhätische Bahn, italijansko Ferrovia Retica, retoromansko Viafier Retica), skrajšano RhB, je švicarsko prevozno podjetje, ki ima v lasti največjo mrežo vseh zasebnih železniških operaterjev v Švici.
Poglej Uri in Retijska železnica
Reuss (reka)
Reuss (švicarsko nemško Rüüss) je reka v Švici.
Poglej Uri in Reuss (reka)
Seznam mest v Švici
To je seznam mest v Švici.
Poglej Uri in Seznam mest v Švici
Soteska Schöllenen
Soteska Schöllenen (nemško Schöllenenschlucht, Schöllenen) je soteska, ki jo je ustvaril zgornji tok reke Reuss v švicarskem kantonu Uri med mestoma Göschenen na severu in Andermatt na jugu.
Poglej Uri in Soteska Schöllenen
Uri (razločitev)
Uri je lahko.
Poglej Uri in Uri (razločitev)
Vierwaldstadtsko jezero
Vierwaldstadtsko jezero (nemško Vierwaldstättersee, dobesedno 'jezero štirih gozdnih kantonov', francosko lac des Quatre-Cantons, italijansko lago dei Quattro Cantoni) je jezero v osrednji Švici in četrto največje v državi. Jezero je zapletene oblike, z več ostrimi zavoji in štirimi kraki.
Poglej Uri in Vierwaldstadtsko jezero
Viljem Tell
Altdorf (Richard Kissling, 1895). Viljem Tell (Wilhelm Tell; Guillaume Tell; Guglielmo Tell) je legendarni heroj, katerega resnični (zgodovinski) obstoj je vprašljiv.
Poglej Uri in Viljem Tell
Viljem Tell (opera)
Viljem Tell (fr. Guillaume Tell) je velika opera v štirih dejanjih (petih slikah) Gioacchina Rossinija.
Poglej Uri in Viljem Tell (opera)
Zürich
Zürich (nemško Zürich, lokalno narečno-zürichdeutsch: Züri, italijansko Zurigo, retoromansko Turitg; francosko Zurich) je največje mesto v Švici (mesto-občina ima okoli 422.000 prebivalcev - 2020) in glavno mesto švicarskega kantona Zürich z več kot 1,5 milijona prebivalcev.
Poglej Uri in Zürich
1231
1231 (MCCXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Uri in 1231
1240
1240 (MCCXL) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Uri in 1240
1291
1291 (MCCXCI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Uri in 1291
1307
1307 (MCCCVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Uri in 1307
1315
1315 (MCCCXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Uri in 1315
1316
1316 (MCCCXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Uri in 1316
1332
1332 (MCCCXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Uri in 1332
1351
1351 (MCCCLI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Uri in 1351
Prav tako znan kot Kanton Uri.