Kazalo
17 odnosi: Anuket, Šabataka, Buto, Cizeliranje (umetnost), Dve gospe, Eskvilinska Venera, Gardinerjev seznam hieroglifov, Gonzagova kameja, Hačepsut, Horemheb, Neit, Palmeta, Ra (mitologija), Sekmet, Senusret II., Tempelj Izide in Serapisa, Vadžet.
Anuket
Anuket (grško Anukis) je bila staroegipčanska boginja kataraktov na Nilu in Spodnje Nubije.
Poglej Ureus in Anuket
Šabataka
Šabataka, tudi Šebitku ali Šebitko, je bil drugi faraon Petindvajsete egipčanske dinastije (nubijske), ki je po najnovejših raziskavah vladal od 714 pr.
Poglej Ureus in Šabataka
Buto
Buto (starogrško, Buto, arabsko بوتو, Butu), Butus (starogrško, Boutos)Herodotus ii.
Poglej Ureus in Buto
Cizeliranje (umetnost)
Cizeliranje (Repoussé ali repoussage) je krasilna tehnika površinske obdelave kovinske pločevine, pri kateri se jo oblikuje s kladivci, dletci in kovaškimi nastavki s hrbtne strani, da se ustvari zasnova z nizkim reliefom.
Poglej Ureus in Cizeliranje (umetnost)
Dve gospe
Tutankamonova zlata posmrtna maska s kobro (boginja Vadžet) in egiptovskim jastrebom (boginja Nekbet), ki simbolizirata združitev Spodnjega in Gornjega Egipta Dve gospe (staroegipčansko nbtj, včasih prečrkovano v nebti) je egipčanski verski evfemizem za boginji Vadžet in Nekbet, zavetnici Spodnjega in Gornjega Egipta, ki so ju po združitvi obeh Egiptov v enotno državo častili v celem kraljestvu.
Poglej Ureus in Dve gospe
Eskvilinska Venera
Eskvilinska Venera, na kateri je upodobljena boginja Venera (tj. grška Afrodita), je manjša rimska gola marmornata skulptura ženske v sandalih in pokrivalu z diademom.
Poglej Ureus in Eskvilinska Venera
Gardinerjev seznam hieroglifov
Gardinerjev seznam hieroglifov je seznam najpogostejših egipčanskih hieroglifov, ki ga je sestavil angleški egiptolog, jezikoslovec in filolog Alan Gardiner.
Poglej Ureus in Gardinerjev seznam hieroglifov
Gonzagova kameja
Gonzagova kameja je helenistični gravirano gemo.
Poglej Ureus in Gonzagova kameja
Hačepsut
Hačepsut (egipčansko ḥ3.t-šps.wt, "prva v vrsti plemenitih gospa",; 1508-1458 pr. n. št.) je bila peti faraon Osemnajste egipčanske dinastije, * okoli 1507 pr. n. št., † 1458 pr. n. št. Na prestol je prišla leta 1478 pr.
Poglej Ureus in Hačepsut
Horemheb
Horemheb (egipčansko ḥr-m-ḥb, poslovenjeno Hor se veseli) je bil zadnji faraon Osemnajste egipčanske dinastije (1550–1295 pr. n. št.).Strudwick, Helen (2006).
Poglej Ureus in Horemheb
Neit
Neit (iz grškega kojne Νηΐθ, Neith, izposojeno iz demotske oblike staroegipčanskega nt, ki se je izvirno verjetno pisal nrt, "ona je strašna", koptsko ⲛⲏⲓⲧ), tudi Nit ali Net, je bila zgodnja egipčanska boginja.
Poglej Ureus in Neit
Palmeta
Palmeta je motiv v dekorativni umetnosti, ki v svoji najbolj značilni obliki spominja na pahljačasti list palme.
Poglej Ureus in Palmeta
Ra (mitologija)
Ra, Raa ali Re (arabsko رع, koptsko Fra) je bil v staroegipčanski mitologiji bog sonca, stvarnik ljudi in bogov.
Poglej Ureus in Ra (mitologija)
Sekmet
Sekmet ali Sakmis, dobesedno Močna, je bila egipčanska boginja bojevnica in boginja zdravja.
Poglej Ureus in Sekmet
Senusret II.
Kakeperre Senusret II. je bil četrti faraon Dvanajste egipčanske dinastije, ki je vladal od okoli 1897 pr.
Poglej Ureus in Senusret II.
Tempelj Izide in Serapisa
Tempelj Izide in Serapisa je bil dvojni tempelj v Rimu, namenjen egiptovskim božanstvom Izidi in Serapisu na Marsovem polju, neposredno vzhodno od Saepta Julie.
Poglej Ureus in Tempelj Izide in Serapisa
Vadžet
Vadžet ali Uadžet (egipčansko wꜢḏyt Zelena (gospa), aleksandrijsko grško Uto ali Buto) je bila prvotno lokalna boginja mesta Dep, ki je kasneje postalo del mesta Per-Vadžet (Vadžetina hiša).
Poglej Ureus in Vadžet