Kazalo
230 odnosi: Abellait, Aktinoidi, Alternativno gorivo, Antoine Henri Becquerel, Areva, Ariel (luna), Atom, Atomski polmer, Avstralija, Barn, B²FH, Betelgeza, CANDU, Castle Bravo, Cepljivi material, Cezij-137, Cirkon, Darwin (mesto), Deček (bomba), Dekanska planota, Dnevni kop, Eksploziv, Ekstremofil, Elektrarna, Elektronegativnost, Elektronska lupina, Element 7. periode, Energetski stroj, Energijska gostota, Enrico Fermi, Flerovij, Fluor, Francij, Fritz Goro, Fritz Strassmann, Geografija Indije, Geografija Irana, Geografija Kirgizistana, Geografija Kolumbije, Geografija Rusije, Geografija Tibeta, Geologija Nove Zelandije, Goldschmidtovo razvrščanje elementov, Gostota, Gostota elementov (podatkovna stran), Gumit, Gustav Holst, Haber-Boschev proces, Halogen, Helij, ... Razširi indeks (180 več) »
Abellait
Abellait je hidriran svinčev karbonatni mineral, odkrit v opuščene rudniku uranove rude Eureca v vasi Torre de Capdella, Katalonija, Španija.
Poglej Uran in Abellait
Aktinoidi
Aktinoidi (IUPAC) ali aktinidi so razred štirinajstih kemičnih elementov z vrstnimi števili od 90 do 103, se pravi od torija do lavrencija.
Poglej Uran in Aktinoidi
Alternativno gorivo
Alternativna goriva so goriva, znana tudi kot ne-konvencialna goriva in so alternativa konvencionalnim gorivom.
Poglej Uran in Alternativno gorivo
Antoine Henri Becquerel
Antoine Henri Becquerel, francoski fizik, * 15. december 1852, Pariz, Francija, † 25. avgust 1908, Le Croisic, Loire Inferieur, Francija.
Poglej Uran in Antoine Henri Becquerel
Areva
Areva je francosko mednarodno podjetje, ki se ukvarja z jedrsko in obnovljivo energijo.
Poglej Uran in Areva
Ariel (luna)
Ariel je dvanajsti od Uranovih znanih naravnih satelitov.
Poglej Uran in Ariel (luna)
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Poglej Uran in Atom
Atomski polmer
lege elektrona. Atomski polmer kemijskega elementa je merilo velikosti njegovega atoma in običajno pomeni tipično razdaljo od jedra do meje elektronskega oblaka, ki ga obdaja.
Poglej Uran in Atomski polmer
Avstralija
Avstralija je ime najmanjše celine na svetu, kot tudi kratko ime države Avstralska zveza.
Poglej Uran in Avstralija
Barn
Barn (simbol b) je enota za površino in ne spada med SI enote.
Poglej Uran in Barn
B²FH
B²FH so začetnice Burbidgea, Margaret Burbidge, Williama Fowlerja in Hoylea, ter se nanašajo na članek iz astrofizike z naslovom Nastanek elementov v zvezdah (Synthesis of the Elements in Stars), objavljen leta 1957.
Poglej Uran in B²FH
Betelgeza
Veliki Atakamski milimetrski/submilimetrski niz (ALMA). To je prvikrat, da je ALMA opazovala površje zvezde in objavila najboljšo sliko Betelgeze do zdaj. Betelgeza je deveta najsvetlejša zvezda nočnega neba in druga najsvetlejša zvezda ozvezdja Orion (za Riglom).
Poglej Uran in Betelgeza
CANDU
CANDU reaktor (akronim za CANada Deuterium Uranium) je težkotlačnovodni reaktor (PHWR), ki so ga izumili v Kanadi.
Poglej Uran in CANDU
Castle Bravo
Castle Bravo je bila operacija, med katero so ZDA prvič testirali termonuklearno vodikovo bombo.
Poglej Uran in Castle Bravo
Cepljivi material
Cepljívi materiál je snov sestavljena iz atomov, ki se cepijo po zajetju počasnega (termičnega) nevtrona.
Poglej Uran in Cepljivi material
Cezij-137
Cezij-137 (Cs-137) je umetni radioaktivni izotop cezija.
Poglej Uran in Cezij-137
Cirkon
Cirkon in njegova rumena različica hiacint sta cirkonijeva silikatna minerala, ki spadata med neosilikate.
Poglej Uran in Cirkon
Darwin (mesto)
Darwin je glavno mesto države Severni teritorij v Avstraliji.
Poglej Uran in Darwin (mesto)
Deček (bomba)
Mali Deček je bilo ime atomske bombe, ki so jo Američani 6. avgusta 1945 odvrgli na japonsko mesto Hirošima.
Poglej Uran in Deček (bomba)
Dekanska planota
Velika Dekanska planota na Indijski podcelini je med Zahodnimi Gati in Vzhodnimi Gati in je ohlapno opredeljena kot polotok med tema verigama, ki je južno od reke Narmada.
Poglej Uran in Dekanska planota
Dnevni kop
Dnevni kop je način rudarjenja, pri katerem se odstrani vrhnjo plast zemlje in skal in se tako pride do želenih surovin.
Poglej Uran in Dnevni kop
Eksploziv
Eksplozije Eksplozivna snov ali eksploziv je snov, ki vsebuje veliko količino notranje energije, ki po iniciaciji lahko povzroči eksplozijo, se pravi zelo hitro ekspanzijo snovi, ki jo običajno spremljajo svetloba, toplota in pritisk.
Poglej Uran in Eksploziv
Ekstremofil
Narodnem parku Yellowstone Ekstremofil (latinsko extremus – skrajen + grško: philiā – ljubezen) je organizem, ki uspeva v fizikalnih in geokemičnih razmerah, škodljivih za večino drugih živih bitij.
Poglej Uran in Ekstremofil
Elektrarna
odpadne toplote v okolje, desno je glavni postroj elektrarne Toplarna, ki oskrbuje mesto Ljubljana z električno energijo in toploto. Kot gorivo uporablja premog. Valjasti objekt na desni je posoda z vodo - hranilnik toplote Elektrarna je objekt namenjen proizvodnji električne energije.
Poglej Uran in Elektrarna
Elektronegativnost
Elektronegativnost, ki jo označujemo z grško črko hi (χ), je kemijska lastnost, ki opisuje sposobnost atoma (ali bolj redko funkcionalne skupine), da v kovalentni vezi pritegne valenčne elektrone.
Poglej Uran in Elektronegativnost
Elektronska lupina
Elektronska lupina (tudi elektronska obla) je v atomu področje, kjer je največja verjetnost, da najdemo elektrone, ki imajo enako glavno kvantno število (n\,\! ali n).
Poglej Uran in Elektronska lupina
Element 7. periode
Element 7.
Poglej Uran in Element 7. periode
Energetski stroj
Energétski stròji so stroji, v katerih se pridobiva ali porablja mehansko delo, medtem ko se v energetskih napravah energija prenaša, največkrat v obliki toplote, pri tem ni nobenega dovoda ali odvoda mehanskega dela.
Poglej Uran in Energetski stroj
Energijska gostota
Energijska gostota Energetska gostota je količina energije, ki se jo lahko shrani na enoto volumna ali mase.
Poglej Uran in Energijska gostota
Enrico Fermi
Enrico Fermi, italijansko-ameriški fizik, * 29. september 1901, Rim, Italija, † 28. november 1954, Chicago, Illinois, ZDA Fermi je bil oče prvega jedrskega reaktorja na svetu.
Poglej Uran in Enrico Fermi
Flerovij
Flerovij je supertežek umetno narejen kemični element s simbolom Fl in atomskim številom 114.
Poglej Uran in Flerovij
Fluor
Flúor (latinsko fluorum - latinski glagol fluere pomeni pretakati se), je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol F, leži v 7 skupini 2.
Poglej Uran in Fluor
Francij
Fráncij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Fr in atomsko število 87.
Poglej Uran in Francij
Fritz Goro
Fritz Goro (rojen kot Fritz Goreau), ameriški izumitelj makrofotografijehttp://www.nytimes.com/1986/12/19/obituaries/fritz-goro-85-photographer-recorded-science-advances.html in fotograf; *1901, Bremen, Nemčija, † 14. december 1986, Chappaqua, New York, ZDA.
Poglej Uran in Fritz Goro
Fritz Strassmann
Friedrich Wilhelm Straßmann, nemški kemik, * 22. februar 1902, Boppard, Nemčija, † 22. april 1980, Mainz, Nemčija.
Poglej Uran in Fritz Strassmann
Geografija Indije
Indija leži severno od ekvatorja med 8°4' severne (celine) do 37°6' severne zemljepisne širine in 68°7' vzhodne do 97°25' vzhodne zemljepisne dolžine.
Poglej Uran in Geografija Indije
Geografija Irana
Geografsko se Iran nahaja v zahodni Aziji in meji na Omanski zaliv, Perzijski zaliv in Kaspijsko jezero.
Poglej Uran in Geografija Irana
Geografija Kirgizistana
Kirgizistan je celinska država v Srednji Aziji.
Poglej Uran in Geografija Kirgizistana
Geografija Kolumbije
Republika Kolumbija leži večinoma na severozahodu Južne Amerike, nekatera ozemlja pa spadajo v meje Srednje Amerike.
Poglej Uran in Geografija Kolumbije
Geografija Rusije
Geografíja Rúsije opisuje geografske značilnosti Rusije, ki se s 17.098.242 km2 celokupne površine uvršča na prvo mesto na lestvici svetovnih držav po površini ter s približno 143,5 milijoni prebivalcev na deveto mesto na lestvici svetovnih držav po prebivalstvu.
Poglej Uran in Geografija Rusije
Geografija Tibeta
Geografija Tibeta je sestavljena iz visokih gora, jezer in rek, ki ležijo med srednjo, vzhodno in južno Azijo.
Poglej Uran in Geografija Tibeta
Geologija Nove Zelandije
Geologija Nove Zelandije je znana po svoji vulkanski dejavnosti, potresih in geotermalnih območjih zaradi njene lege na meji med Avstralsko in Pacifiško ploščo.
Poglej Uran in Geologija Nove Zelandije
Goldschmidtovo razvrščanje elementov
Goldschmidtovo razvrščanje elementov je način razvrščanja kemičnih elementov, ki se uporablja v geokemiji in geologiji.
Poglej Uran in Goldschmidtovo razvrščanje elementov
Gostota
Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.
Poglej Uran in Gostota
Gostota elementov (podatkovna stran)
V spodnji tabeli, vrstica uporaba vsebuje vrednost priporočljiva za uporabo v drugih straneh Wikipedije z namenom ohranitve skladnost med vsebino.
Poglej Uran in Gostota elementov (podatkovna stran)
Gumit
Gumit je rumen amorfen mineral, zmes uranovih mineralov boltvudita, klarkeita, kirita, kazolita, soddiita, uraninita in uranofana, ki so nastali iz uraninita.
Poglej Uran in Gumit
Gustav Holst
Gustav Holst, angleški skladatelj, * 21. september 1874, Cheltenham (Anglija), † 25. maj 1934, London.
Poglej Uran in Gustav Holst
Haber-Boschev proces
Fritz Haber, 1918 Carl Bosch Habrov ali Haber-Boschev proces je industrijska implementacija reakcije elementarnega dušika in vodika, v kateri nastane amonijak, in hkrati glavni industrijski proces za proizvodnjo amonijaka:M.
Poglej Uran in Haber-Boschev proces
Halogen
Halogeni elementi (brez astata) Halogeni ali halogeni elementi so skupina nekovin, ki tvorijo 17.
Poglej Uran in Halogen
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Poglej Uran in Helij
Heterocista
Heterociste ali heterocite so specializirane dušik fiksirajoče celice, ki nastajajo ob pomankanju dušika in se pojavljajo pri različnih nitastih cianobakterijah (modrozelenih cepljivkah), kot so vrste Nostoc punctiforme, Cylindrospermum stagnale in Anabaena sphaerica.
Poglej Uran in Heterocista
Hidravlično drobljenje
Hidravlično drobljenje (tudi fracturing in fracking) je drobljenje kamnine s pomočjo hidravlične tekočine pod zelo visokim tlakom.
Poglej Uran in Hidravlično drobljenje
Hitri oplodni reaktor
Hitri oplodni reaktor je vrsta jedrskega reaktorja, ki lahko sam proizvaja jedrsko gorivo in tako deluje z boljšim izkoristkom goriva kot klasični reaktorji.
Poglej Uran in Hitri oplodni reaktor
Inergen
Inergen je plinska mešanica, ki jo sestavljajo dušik, argon in ogljikov dioksid.
Poglej Uran in Inergen
Ionski polmer
Ionski polmer, rion, je merilo velikosti atomovega iona v kristalni mreži.
Poglej Uran in Ionski polmer
Izotop
Izotopi so atomi kemijskega elementa z različnim masnim številom in enakim vrstnim številom.
Poglej Uran in Izotop
Izotopi berilija
Berilij-8 nastane v procesu zlivanja helijevih jeder in je vmesni produkt nastanka ogljika-12. Trenutno je poznanih 12 berilijevih izotopov, od 5Be do 16Be ter 8 izomerov.
Poglej Uran in Izotopi berilija
Izparilna toplota
Izparílna toplôta je toplota, ki jo moramo pri stalnem tlaku dovesti enemu kilogramu dane snovi v kapljevinastem agregatnem stanju, segrete do vrelišča, da izpari, torej da preide v plinasto agregatno stanje.
Poglej Uran in Izparilna toplota
Izvir
Idrije Izvir je kraj, kjer se stalno ali začasno na naraven način pojavi vodonosnik na zemeljski površini.
Poglej Uran in Izvir
Japet (luna)
Japet (grško Ιαπετός: Iapetós) je sedemnajsti od Saturnovih znanih naravnih satelitov in je tretji največji.
Poglej Uran in Japet (luna)
Jean-Bedel Bokassa
Jean-Bedel Bokassa, znan tudi pod imenom Salah Eddine Ahmed Bokassa ali Bokassa I., centralnoafriški diktatorski predsednik in kasneje cesar, * 22. februar 1921, Bobangi, † 3. november 1996.
Poglej Uran in Jean-Bedel Bokassa
Jedrska cepitev
Cepitev urana Jêdrska cepítev (tudi jêdrska fisíja) je jedrska reakcija, pri kateri težko atomsko jedro razpade na dve srednjetežki jedri (cepitveni produkti), pri tem pa navadno odleti nekaj nevtronov.
Poglej Uran in Jedrska cepitev
Jedrska elektrarna
Jedrska elektrarna Isar v Nemčiji Jedrska elektrarna ali nuklearna elektrarna je elektrarna, podobna termoelektrarni; pri jedrski elektrarni se kot primarni vir toplote namesto premoga, nafte ali plina uporablja jedrski reaktor.
Poglej Uran in Jedrska elektrarna
Jedrska elektrarna Černobil
Jedrska elektrarna Černobil, uradno jedrska elektrarna Vladimirja Iljiča Lenina, je zaprta jedrska elektrarna, ki se nahaja v bližini zapuščenega mesta Pripjat na severu Ukrajine, 16,5 kilometra severozahodno od mesta Černobil in 16 kilometrov od belorusko-ukrajinske meje in približno 100 kilometrov severozahodno od mesta Kijev.
Poglej Uran in Jedrska elektrarna Černobil
Jedrska elektrarna Krško
NE Krško z značilno silhueto Jedrska elektrarna Krško (kratica JEK, tudi Nuklearna elektrarna Krško - NEK) je edina slovenska jedrska elektrarna, ki deluje od leta 1983 in jo je zgradila družba Westinghouse.
Poglej Uran in Jedrska elektrarna Krško
Jedrska fizika
Jêdrska fízika je veja fizike, ki preučuje atomsko jedro in z njim povezane pojave, kot so radioaktivnost, jedrska cepitev, jedrsko zlivanje ipd.
Poglej Uran in Jedrska fizika
Jedrska kemija
Jedrska kemija je področje kemije, ki se ukvarja z radioaktivnostjo, ter lastnostmi in procesi v atomskih jedrih.
Poglej Uran in Jedrska kemija
Jedrska nesreča v elektrarni Fukušima-Daiči
Poškodovani reaktor št. 4 Jedrska nesreča v elektrarni Fukušima-Daiči je nastala kot posledica močnega potresa in cunamija 11. marca 2011, ob 15.
Poglej Uran in Jedrska nesreča v elektrarni Fukušima-Daiči
Jedrski pogon
Ruski jedrski ledolomilec Največja podmornica na svetu Jedrski pogon je način pogona z uporabo jedrske tehnologije.
Poglej Uran in Jedrski pogon
Jedrski razpad
Jêdrski razpàd (drugače imenovan tudi radioaktivni razpad) je proces, v katerem nestabilno atomsko jedro razpade v drugo atomsko jedro.
Poglej Uran in Jedrski razpad
Jedrski reaktor
Sredica majhnega jedrskega reaktorja, ki se uporablja za raziskave Jedrski reaktor Jedrski reaktor je značilna in najpomembnejša komponenta jedrske elektrarne, saj v njem poteka nadzorovana jedrska verižna reakcija, ki proizvaja toploto fizikalnim procesom, imenovanim cepitev jeder (fisija).
Poglej Uran in Jedrski reaktor
Jedrski terorizem
Izraz jedrski terorizem se uporablja kot oznaka za naslednja teroristična dejanja.
Poglej Uran in Jedrski terorizem
Jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija
Ob koncu druge svetovne vojne so Združene države Amerike avgusta 1945 odvrgle dve atomski jedrski bombi na japonski mesti Hirošima in Nagasaki.
Poglej Uran in Jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija
Jedrsko gorivo
Jedrsko gorivo tudi nuklearno gorivo je gorivo, ki se uporablja v jedrskih reaktorjih za pridobivanje energije ali pa kot eksploziv v jedrskih bombah.
Poglej Uran in Jedrsko gorivo
Jedrsko orožje
Jedrska goba nad Nagasakijem Hirošimo Dva glavna načina zasnove jedrskega orožja Jedrsko orožje je vsako orožje, ki izrablja jedrske reakcije cepitve jedra (fizije) in/ali jedrskega zlivanja (fuzije) kot poglaviten vir uničevalne sile.
Poglej Uran in Jedrsko orožje
John von Neumann
John von Neumann, madžarsko-ameriški matematik, fizik, pionir računalništva, * 28. december 1903, Budimpešta, Avstro-Ogrska (sedaj Madžarska), † 8. februar 1957, Washington, ZDA.
Poglej Uran in John von Neumann
Jupitrovi obroči
Obroči Jupitra Jupitrove obroče sestavlja skupina koncentričnih obročev, ki v ekvatorialni ravnini obdajajo planet Jupiter v obliki tankega ploščatega diska.
Poglej Uran in Jupitrovi obroči
Kašan
Kāshān je mesto in glavno mesto okrožja Kašan, v provinci Isfahan v Iranu.
Poglej Uran in Kašan
Kalcij
Kálcij (latinsko calcium) je kemični element s simbolom Ca in vrstnim številom 20.
Poglej Uran in Kalcij
Kaolinit
Kaolinit je alumosilikatni mineral s kemijsko formulo Al2Si2O5(OH)4.
Poglej Uran in Kaolinit
Kavkaška regija
Kavkaška regija je območje med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom, ki ga v glavnem zasedajo Armenija, Azerbajdžan, Gruzija in Rusija.
Poglej Uran in Kavkaška regija
Kazahstan
Kazahstan, uradno Republika Kazahstan, je čezkontinentalna država, ki večinoma leži v Srednji Aziji, najbolj zahodni deli pa so v Evropi.
Poglej Uran in Kazahstan
Kazolit
Kazolit je svinčev uranil silikat monohidrat s kemijsko formulo Pb(UO2)SiO4 • H2O, ki je nastal z oksidacijo uraninita (UO2).
Poglej Uran in Kazolit
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Poglej Uran in Kemija
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Poglej Uran in Kemijski element
Kirit
Kirit je redek svinčev in uranov mineral s kemijsko formuloPb3+x(H2O)22, x~0,5.
Poglej Uran in Kirit
Kirov (križarka)
Kirov je bila težka jedrska raketna križarka razreda ''Orlan'' ruske vojne mornarice.
Poglej Uran in Kirov (križarka)
Kizilkum
Kizilkum (uzbeško Қизилқум, Kizilkum, قىزىلقۇم, kazaško Қызылқұм, Kizilkum, قىزىلقۇم, rusko Кызылкум, Kizilkum) je 15.
Poglej Uran in Kizilkum
Klarkeit
Klarkeit ali klarkit je uranov oksidni mineral s kemijsko formulo (Na,Ca,Pb)2(UO2)2(O,OH)3 ali (Na,Ca,Pb)(UO2)O(OH) • 0-1(H2O).
Poglej Uran in Klarkeit
Komet Stephan-Oterma
Komet Stephan-Oterma (uradna oznaka je 38P/Stephan-Oterma) je periodični komet z obhodno dobo okoli 37,7 let.
Poglej Uran in Komet Stephan-Oterma
Koordinacijsko število
V kemiji in kristalografiji je koordinacijsko število centralnega atoma v molekuli ali kristalu število njegovih najbližjih sosedov.
Poglej Uran in Koordinacijsko število
Kotna velikost
Kótna velikóst (tudi kótni premér) poljubnega telesa je navidezni kot med smerema od opazovalčevega očesa do dveh nasprotnih strani telesa, ki ga opazujemo.
Poglej Uran in Kotna velikost
Kovina
Kristali galija Vroče kovanje Kovína je kemijski element.
Poglej Uran in Kovina
Krišna (reka)
Reka Krišna je reka na Dekanski planoti in je tretja najdaljša reka v Indiji, za Gangesom in reko Godavari.
Poglej Uran in Krišna (reka)
Križarke razreda Orlan
Razred Orlan (Krejsera projekta 1144 Orlan – morski orel) je razred štirih težkih jedrskih raketnih križark Sovjetske in Ruske vojne mornarice.
Poglej Uran in Križarke razreda Orlan
Kriovulkan
obroč E. Triton (v sredini) Kriovulkan pomeni ledni vulkan.
Poglej Uran in Kriovulkan
Kripton
Krípton je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Kr in atomsko število 36.
Poglej Uran in Kripton
Leó Szilárd
Leó Szilárd (do starosti 2), madžarsko-ameriški fizik, * 11. februar 1898, Budimpešta, Madžarska, † 30. maj 1964, La Jolla, Kalifornija, ZDA.
Poglej Uran in Leó Szilárd
Letalonosilke razreda Uljanovsk
Razred Uljanovsk (Uljanovsk) je razred superletalonosilk na jedrski pogon Sovjetske vojne mornarice.
Poglej Uran in Letalonosilke razreda Uljanovsk
Livermorij
Livermorij je sintetični kemični element s simbolom Lv in atomskim številom 116.
Poglej Uran in Livermorij
Mackenziejeva reka
Mackenziejeva reka (angleško Mackenzie River, francosko Le fleuve Mackenzie) je reka, ki skupaj s Suženjsko reko ter rekama Peace in Finlay tvori največje porečje v Kanadi, medtem ko je na severnoameriški celini od tega porečja večje le porečje Misisipija.
Poglej Uran in Mackenziejeva reka
Magmatska kamnina
> 65 Ma Col-end Magmatske kamnine ali magmatiti (grško: mágma – zgnetena masa) so kamnine, ki so nastale s strjevanjem taline kamnin s kristalizacijo ali brez nje.
Poglej Uran in Magmatska kamnina
Magnezij
Magnézij (latinsko magnesium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mg in atomsko število 12.
Poglej Uran in Magnezij
Magnox
Magnox je družina britanskih jedrskih reaktorjev, ki so hlajeni s plinom (CO2) in moderirani z grafitom.
Poglej Uran in Magnox
Marie Skłodowska-Curie
Marie (Maria Salomea) Skłodowska-Curie, poljsko-francoska fizičarka in kemičarka, * 7. november 1867, Varšava, Poljska, † 4. julij 1934, Sallanches, Francija.
Poglej Uran in Marie Skłodowska-Curie
Masna spektrometrija
Masna spektrometrija je analitična tehnika za identifikacijo kemične sestave snovi s pomočjo separacije plinastih ionov, ki jih analit oddaja, glede na razlike v njihovi masi in naboju.
Poglej Uran in Masna spektrometrija
Max Delbrück
Max Ludwig Henning Delbrück,, nemško-ameriški biofizik, nobelovec, * 4. september 1906, Berlin, Nemško cesarstvo, † 9. marec 1981, Pasadena, Kalifornija, Združene države Amerike.
Poglej Uran in Max Delbrück
Melvin Calvin
Melvin Calvin, ameriški kemik in biokemik, * 8. april 1911, St.
Poglej Uran in Melvin Calvin
Mendoza (provinca)
'Mendoza, uradno provinca Mendoza, je provinca Argentine v zahodnem osrednjem delu države v geografski regiji Cuyo.
Poglej Uran in Mendoza (provinca)
Metan
Metan je najpreprostejši ogljikovodik, je plin s kemijsko formulo CH4.
Poglej Uran in Metan
Mineralni vrelec
Mineralni izviri so naravni izviri, ki proizvajajo vodo, ki vsebuje minerale ali druge raztopljene snovi, ki spremenijo njen okus ali ji dajo domnevno zdravilno vrednost.
Poglej Uran in Mineralni vrelec
Miranda (luna)
Miranda je enajsta od Uranovih znanih satelitov.
Poglej Uran in Miranda (luna)
Mjøsa
Mjøsa je največje norveško jezero, pa tudi eno najglobljih jezer na Norveškem in v Evropi.
Poglej Uran in Mjøsa
Moderator (reaktor)
Moderator nevtronov je material, ki v jedrskem reaktorju upočasnjuje hitrost nevtronov.
Poglej Uran in Moderator (reaktor)
Mohamed El-Baradej
Mustafa Mohamed el Baradej (Muḥammad Muṣṭafā El-Barādaʿī,; egipčanski pravnik, akademik, politik, nobelovec, *17. junij 1942. Bil je dolgoletni generalni direktor Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA), medvladne organizacije pod okriljem Združenih narodov od leta 1997 do 2009. Skupaj s to organizacijo je soprejemnik Nobelove nagrade za mir leta 2005.
Poglej Uran in Mohamed El-Baradej
Moskovij
Moskovij je sintetični kemični element s simbolom Mc in atomskim številom 115.
Poglej Uran in Moskovij
Namibija
Namíbija (uradno Repúblika Namíbija) je južnoafriška država, ki leži ob obali Atlantskega oceana.
Poglej Uran in Namibija
NASA
National Aeronautics and Space Administration, bolje znana kot NASA, je ameriška vladna agencija odgovorna za ameriški vesoljski program in dolgoročne vesoljske raziskave.
Poglej Uran in NASA
Nelinearna optika
Nelinearna optika se ukvarja s proučevanjem optičnih pojavov v snoveh, v katerih polarizacija ni linearno odvisna od električne poljske jakosti vpadne svetlobe, temveč vsebuje tudi višje potence.
Poglej Uran in Nelinearna optika
Nereida (luna)
Nereida (grško Νηρηΐδα: Nereida) je Neptunov naravni satelit.
Poglej Uran in Nereida (luna)
Nevarne snovi
Nevarne snovi so tiste snovi, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti.
Poglej Uran in Nevarne snovi
Nevtronij
Nevtronij (tudi netrij) je snov, sestavljena izključno iz nevtronov.
Poglej Uran in Nevtronij
NFPA 704
Diamant ognja NFPA 704 (tudi diamant ognja, nevarnostni diamant) je standard, ki ga je zasnovala ameriška Nacionalna požarnovarstvena organizacija (National Fire Protection Association) za hitrejše in učinkovitejše prepoznavanje nevarnih snovi.
Poglej Uran in NFPA 704
Niamey
Niamey je glavno mesto zahodnoafriške države Niger in s približno 1,2 milijona prebivalcev (2010) njeno največje mesto.
Poglej Uran in Niamey
Niobij
Nióbij, nekdaj imenovan kolúmbij, je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Nb in atomsko število 41.
Poglej Uran in Niobij
Oberon (luna)
Oberon je najbolj zunanji Uranov naravni satelit in drugi največji.
Poglej Uran in Oberon (luna)
Oganeson
Oganeson je sintetični kemični element s simbolom Og in atomskim številom 118.
Poglej Uran in Oganeson
OK-650
Podmornica razreda ''Barakuda'' Podmornica razreda ''Borej'' OK-650 je sovjetski in ruski tlačnovodni reaktor, ki se uporablja za pogon jedrskih podmornic.
Poglej Uran in OK-650
Okoljska bolezen
Okóljske bolézni so vse tiste bolezni, ki jih povzročajo okoljski dejavniki, in ne tiste, ki se prenašajo gensko ali z okužbo.
Poglej Uran in Okoljska bolezen
Operacija Opera
Operacija Opera Operacija Opera (tudi operacija Babilon) je bila izraelska letalska operacija, ki je bila izvedena 7. junija 1981.
Poglej Uran in Operacija Opera
Oplodni reaktor
Oplodni reaktor (ang. breeder reactor) je tip jedrskega rektorja, ki proizvede več cepilnega (fisijskega) materiala kot se ga porabi.
Poglej Uran in Oplodni reaktor
Osiromašeni uran
Osiromašeni uran je oblika urana, ki nastane kot odpadek pri izdelavi jedrskega goriva in vsebuje le med 0,2 in 0,3 % izotopa 235U (za primerjavo: naravni uran vsebuje približno 0,7 % 235U).
Poglej Uran in Osiromašeni uran
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Poglej Uran in Osončje
Otunit
Otunit (hidratiziran kalcijev uranil fosfat) je rumeno zelen fluorescenten mineral s kemijsko formulo Ca(UO2)2(PO4)2•10-12H2O.
Poglej Uran in Otunit
Parhelij
haloja, ki poteka skozi vsako svetlo točko Parhelij ali pasonce (grško: parēlion oz.: pará - blizu + - Sonce) je optični pojav, pri katerem nastanejo svetle točke na nebu, pogosto na haloju (svetlečem obroču okrog Sonca) na vsaki strani (tj. na levi in desni).
Poglej Uran in Parhelij
Příbram
Svatá Hora in stari del mesta Příbram Příbram (Pibrans) je staro rudarsko mesto na Češkem.
Poglej Uran in Příbram
Pegmatit
Pegmatit Pegmatit Alkalni pegmatit: prepereli ortoklaz in modri kristali korunda (pogorje Canaã, Rio de Janeiro, Brazilija); velikost: 35 × 15 cm Pegmatit, ki vsebuje lepidolit, turmalin in kremen (White Elephant Mine, Južna Dakota) Pegmatit ali pegmatitska kamnina je izredno grobozrnata intruzivna magmatska kamnina (globočnina) s sprijetimi kristali, ki so običajno večji od 2,5 cm, nobena posebnost pa niso niti kristali, večji od 1 m.
Poglej Uran in Pegmatit
Pljučni rak
Pljučni rak je bolezen, za katero je značilna nenadzorovana rast celic v tkivih pljuč.
Poglej Uran in Pljučni rak
Plutonij
Plutónij je radioaktiven kovinski kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Pu in atomsko število 94.
Poglej Uran in Plutonij
Poimenovanje astronomskih teles
Poimenovanje astronomskih teles poteka pod nadzorom Mednarodne astronomske zveze (International Astronomical Union – IAU), ki jo kot krovno telo na tem področju priznavajo skoraj vsi astronomi na svetu.
Poglej Uran in Poimenovanje astronomskih teles
Poljanska dolina (Gorenjska)
Poljanska dolina je 42 km dolga dolina v porečju Poljanske Sore.
Poglej Uran in Poljanska dolina (Gorenjska)
Polonij
Polonij (lat. polonium, Po) je kemijski element, ki sta ga leta 1898 odkrila zakonca Pierre in Marie Curie.
Poglej Uran in Polonij
Porenje
Porenje (nemško Rheinland, francosko Rhénanie) je ime, ki se uporablja za nenatančno opredeljeno območje zahodne Nemčije vzdolž Rena, predvsem njegov srednji del.
Poglej Uran in Porenje
Pregled pospeševalnikov delcev in trkalnikov
Pregled pospeševalnikov delcev in trkalnikov podaja važnejše pospeševalnike delcev in trkalnike.
Poglej Uran in Pregled pospeševalnikov delcev in trkalnikov
Projekt Manhattan
Oak Ridgeu, Tennessee. Med Projektom Manhattan so operaterji delali v izmenah 21 ur na dan. Gladys Owens, ki sedi na desni v ospredju, se ni zavedala namena in posledic svojega dela, vse dokler ni videla te slike med obiskom obrata skoraj 50 let kasneje. http://smithdray.angeltowns.net/or/go.htm Projekt Manhattan je bilo ime skrivnega vojaškega projekta med drugo svetovno vojno.
Poglej Uran in Projekt Manhattan
Prometij
Prometij je kemični element s simbolom Pm in atomskim številom 61.
Poglej Uran in Prometij
Prvobitni nuklid
skorji celinske Zemlje na osnovi atoma Prvobitni nuklidi, znani tudi kot prvobitni izotopi, so v geokemiji, geofiziki in jedrski fiziki nuklidi, ki jih najdemo na Zemlji in obstajajo v sedanji obliki že od nastanka Zemlje.
Poglej Uran in Prvobitni nuklid
Radij
Za geometrijski pomen pojma glej »polmer«. Radij je kemični element s simbolom Ra in atomskim številom 88.
Poglej Uran in Radij
Radioaktivnost
Mednarodni znak za radioaktivno nevarnost. Radioaktívnost je pojav, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade.
Poglej Uran in Radioaktivnost
Radiometrično datiranje
Radiométrično datíranje je postopek, pri katerem z analizo koncentracij posameznih izotopov nekega radioaktivnega elementa določimo starost snovi, običajno kamnine ali predmeta organskega izvora.
Poglej Uran in Radiometrično datiranje
Razširitev periodnega sistema elementov
Razširitev periodnega sistema elementov preko sedme periode omogoča vključitev možnih kemičnih elementov z atomskimi števili večjimi od 118.
Poglej Uran in Razširitev periodnega sistema elementov
Raziskovalni reaktor TRIGA
Reaktorska zgradba na Reaktorskem centru na Brinju Raziskovalni reaktor TRIGA je majhen jedrski reaktor za raziskovalne in šolske namene, ki stoji v Reaktorskem centru na Brinju pri Ljubljani, katerega upravljavec je Institut Jožef Stefan.
Poglej Uran in Raziskovalni reaktor TRIGA
Razpad alfa
Razpad alfa Razpad alfa je razpad, pri katerem atomsko jedro izseva delec α oz.
Poglej Uran in Razpad alfa
Razprava o jedrski energiji
Razprava o jedrski energiji je dolgoletna polemika o koristih in tveganjih uporabe jedrskih reaktorjev za pridobivanje elektrike za civilne namene.
Poglej Uran in Razprava o jedrski energiji
Reaktor na kroglično gorivo
Reaktor na kroglično gorivo (ang.Pebble-Bed Reactor - PBR) je tip jedrskega reaktorja, ki je hlajen s plinom in ima grafit za moderator.
Poglej Uran in Reaktor na kroglično gorivo
Reaktor RBMK
Reaktor RBMK je ruska kratica za реактор большой мощности канальный (РБМК) oziroma v prostem prevodu kanalni reaktor velike moči.
Poglej Uran in Reaktor RBMK
Richard Phillips Feynman
Richard F. Phillips Feynman, ameriški fizik in matematik, * 11. maj 1918, Far Rockaway, (Queens – širše območje New Yorka), ZDA, † 15. februar 1988, Los Angeles, Kalifornija, ZDA.
Poglej Uran in Richard Phillips Feynman
Rudarstvo in energetika Slovenije
Rudarstvo v Sloveniji zamira.
Poglej Uran in Rudarstvo in energetika Slovenije
Rudnik urana Rössing
Rudnik urana Rössing v Namibiji je najdlje v obratovanju in eden največjih rudnikov urana v odprtem kopu na svetu.
Poglej Uran in Rudnik urana Rössing
Sarkofag jedrske elektrarne Černobil
Sarkofag jedrske elektrarne Černobil ali zaščitna zgradba (ukrajinsko: Об'єкт "Укриття") je bila masivna jeklena in betonska konstrukcija, ki je pokrivala stavbo jedrskega reaktorja št.
Poglej Uran in Sarkofag jedrske elektrarne Černobil
Schwarzwald
Schwarzwald je veliko gozdnato gorovje v jugozahodni Nemčiji, v zvezni deželi Baden-Württemberg, ki ga na zahodu in jugu omejuje dolina Rena in leži blizu meje s Francijo in Švico.
Poglej Uran in Schwarzwald
Sedimentologija
zajema študij modernih sedimentov kot so pesek, melj in glina, in procese, ki potekajo pred, med in po njihovem odlaganju.
Poglej Uran in Sedimentologija
Severozahodna ozemlja
Severozahodna ozemlja (tudi Severozahodni teritoriji; izvorno angleško: Northwest Territories ali NWT, francosko: Territoires du Nord-Ouest ali TNO) so zvezno ozemlje Kanade.
Poglej Uran in Severozahodna ozemlja
Seznam držav po pridobivanju urana
Seznam držav po pridobivanju urana leta 2013.
Poglej Uran in Seznam držav po pridobivanju urana
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Uran in Seznam fizikalnih vsebin
Seznam kemičnih elementov po atomskem številu
Kategorija:Predlogi za brisanje To je seznam kemijskih elementov, urejenih po njihovem atomskem številu.
Poglej Uran in Seznam kemičnih elementov po atomskem številu
Seznam kemičnih elementov po kemijskem simbolu
Kemijski simbol.
Poglej Uran in Seznam kemičnih elementov po kemijskem simbolu
Seznam kemijskih vsebin
Seznam kemijskih vsebin podaja večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na kemijo in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Uran in Seznam kemijskih vsebin
Seznam kovin
Seznam kovin.
Poglej Uran in Seznam kovin
Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Češkem
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) imenuje kraje svetovne dediščine, ki so pomembni kot svetovna naravna ali kulturna dediščina.
Poglej Uran in Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Češkem
Seznam planetov v osončju
Seznam planetov v osončju navaja planete našega Osončja po definiciji Mednarodne astronomske zveze (IAU) - astronomska telesa v tiru okrog Sonca, ki so dovolj velika in masivna da dosežejo hidrostatično ravnovesje ter s svojim gravitacijskim privlakom počistijo območje svojega tira.
Poglej Uran in Seznam planetov v osončju
Seznam rudnikov v Sloveniji
Seznam rudnikov v Sloveniji.
Poglej Uran in Seznam rudnikov v Sloveniji
Seznam teles v Osončju po masi
Pregled vsebuje nebesna telesa v Osončju razvrščena po masi v padajočem redu.
Poglej Uran in Seznam teles v Osončju po masi
Seznam teles v Osončju po polmeru
V tabeli so navedena nebesna telesa v Osončju v rastočem redu velikosti srednjega polmera telesa.
Poglej Uran in Seznam teles v Osončju po polmeru
Sibirske trape
Sibirske trape so velika regija vulkanskih kamnin, znana kot velika magmatska provinca, v Sibiriji v Rusiji.
Poglej Uran in Sibirske trape
Sildavija
Sildavija (sildavsko: Zyldavja) je izmišljena država v Tintin in njegove pustolovščine, zbirki stripov belgijskega risarja Hergéja.
Poglej Uran in Sildavija
Sinajski polotok
Sinajski polotok, prometno omrežje Sinajski polotok; posneto iz plovila Space Shuttle STS-40 Sinajski polotok je polotok trikotne oblike, ki leži med Sredozemskim morjem (na severu), Rdečim morjem (na zahodu) in Akabskim zalivom (na vzhodu).
Poglej Uran in Sinajski polotok
Sistem astronomskih konstant IAU (1976)
Mednarodna astronomska zveza (IAU) je na svojem 16.
Poglej Uran in Sistem astronomskih konstant IAU (1976)
Skandij
Skandij je kemični element s simbolom Sc in atomskim številom 21.
Poglej Uran in Skandij
Soddiit
Soddiit je zelo redek uranov silikatni mineral s kemijsko formulo (UO2)2SiO4 • 2H2O.
Poglej Uran in Soddiit
Sovjetska podmornica K-431
Sovjetska podmornica K-431, Sovjetska podmornica K-431 (ang).
Poglej Uran in Sovjetska podmornica K-431
Srebro
Srebro je kemični element s simbolom Ag (iz latinskega, ki izhaja iz proto-indoevropskega ''h₂erǵ'': "sijoča" ali "bela" kovina ali snov) in atomskim številom 47.
Poglej Uran in Srebro
Starost Zemlje
Starost Zemlje je vprašanje, s katerim se je od nekdaj ukvarjalo veliko ljudi.
Poglej Uran in Starost Zemlje
Struktura Zemlje
Notranje plasti Zemlje:1. Notranje jedro2. Zunanje jedro3. Plašč4. Plašč (zgornji del)5. Skorja6. Površje. Struktura Zemlje se nanaša na koncentrične sferične plasti, nad katerimi je najti zunanje sfere oziroma atmosfero in hidrosfero.
Poglej Uran in Struktura Zemlje
Svetovna poraba energije
Svetovna poraba energije vključuje energijo iz vseh virov kot npr.
Poglej Uran in Svetovna poraba energije
Svinec
Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.
Poglej Uran in Svinec
Swakop (reka)
Reka Swakop (kojsansko Tsoaxaub) je glavna reka v zahodnem delu Namibije in doseže morje na južnem robu mesta Swakopmund (nemško ustje Swakopa).
Poglej Uran in Swakop (reka)
Swakopmund
Swakopmund (nemško 'ustje reke Swakop') je mesto na obali zahodne Namibije, 280 km zahodno od Windhoeka, glavnega mesta Namibije.
Poglej Uran in Swakopmund
Tabela izotopov
Preglednica prikazuje vse znane izotope kemičnih elementov.
Poglej Uran in Tabela izotopov
Tališča elementov (podatkovna stran)
V spodnji tabeli je vrednost v vrstici uporaba priporočena vrednost namenjena uporabi v drugih Wikipedijinih straneh z namenom ohranjanja konsistentnosti.
Poglej Uran in Tališča elementov (podatkovna stran)
Težkovodni reaktor
Težkovodni reaktor - HWR je tip jedrskega reaktorja, ki uporablja težko vodo (D2O) kot moderator in kot hladilno sredstvo.
Poglej Uran in Težkovodni reaktor
Tehnecij
Tehnécij je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Tc in atomsko število 43.
Poglej Uran in Tehnecij
Tekočefluoridni torijev reaktor
Tekočesolni (MSRE) reaktor Primerja LFTR in lahkovodnega reaktorja Tekočefluoridni torijev reaktor LFTR je tip termičnega tekočesolnega oplodnega reaktorja, ki uporablja za gorivo torij (U-233).
Poglej Uran in Tekočefluoridni torijev reaktor
Termalni in mineralni vrelci v Sloveniji
Termalne in mineralne vode imajo številne zdravilne učinke Termalni in mineralni vrelci v Sloveniji so tisti vrelci, katerih temperatura ni nižja od 20 stopinj celzija, oziroma ki vsebujejo najmanj 1000 mg raztopljene trdne snovi in/ali 250 mg naravno raztopljenega CO2 v litru vode.
Poglej Uran in Termalni in mineralni vrelci v Sloveniji
Termodifuzija
Delovanje molekul plina na prašni delec. Zaradi temperaturnega gradienta se delec pomika proti hladnejšemu delu. Termodifuzija (termična difuzija) ali termoforeza ali Ludwig-Soretov pojav (ali samo Soretov pojav) je pojav pri katerem na majhne delce, ki se nahajajo razpršeni v poljubnem sredstvu, deluje sila, ki ima nasprotno smer kot temperaturni gradient.
Poglej Uran in Termodifuzija
Termoelektrarna
Termoelektrarna v puščavi Mojave Največja termoelektrarna na premog na Tajvanu Termoelektrarna (kratica: TE) je elektrarna, v kateri se pridobiva električno energijo s sežiganjem fosilnih goriv (premoga, nafte ali zemeljskega plina), kot tudi za izkoriščanje toplotne energije pri cepitvi uranovih jeder (jedrska elektrarna; JE).
Poglej Uran in Termoelektrarna
Tlačnovodni reaktor
Tlačnovodni reaktor (angleško Pressurized water reactor; kratica PWR) je vrsta jedrskega reaktorja, ki uporablja navadno oz.
Poglej Uran in Tlačnovodni reaktor
Top
Top je artilerijsko orožje različnih kalibrov za boj proti utrjenim položajem ali pomorskim ciljem.
Poglej Uran in Top
Trajnostna energija
Trajnostna energija (angl. sustainable energy) je določena energija, namenjena zadovoljitvi sedanjih potreb, ne da bi s tem vplivala na potrebe naših zanamcev.
Poglej Uran in Trajnostna energija
Turingija
Turingija, uradno Svobodna dežela Turingija (Freistaat Thüringen), je nemška zgodovinska in zvezna dežela z 2,1 milijona prebivalci (enako kot Slovenija, medtem ko je po površini za petino manjša).
Poglej Uran in Turingija
Turpanska depresija
Turpanska depresija je depresija tektonskega izvora, ki leži okoli in južno od oaze mesta Turpan v avtonomni pokrajini Šindžjang (Xinjiang) na zahodu Kitajske, približno 150 kilometrov jugovzhodno od glavnega mesta Urumči (Ürümqi).
Poglej Uran in Turpanska depresija
U
U u U je dvaindvajseta črka slovenske abecede.
Poglej Uran in U
Umazana bomba
Umazana bomba je špekulativno radiološko orožje, ki radioaktivno snov združuje s konvencionalnimi eksplozivi.
Poglej Uran in Umazana bomba
Umbriel (luna)
Umbriel je trinajsti od Uranovih znanih satelitov in tretji največji.
Poglej Uran in Umbriel (luna)
Uran (razločitev)
Uran ima lahko v slovenščini različne pomene.
Poglej Uran in Uran (razločitev)
Uraninit
Uraninit, uranov smolovec ali uranova svetlica je pogost uranov mineral iz razreda oksidov in hidroksidov s kemijsko formulo UO2. Mineral kristalizira v kubičnem kristalnem sistemu. Kristali imajo obliko kocke ali oktaedra ali njune kombinacije, lahko pa so tudi grozdičasti, ledvičasti, zrnati ali masivni skupki sive, črne ali rjave barve.
Poglej Uran in Uraninit
Urankar
Urankar je priimek več znanih Slovencev.
Poglej Uran in Urankar
Uranofan
Uranofan, uranofan alfa ali uranotil je redek kalcijev uranov silikat hidrat s kemijsko formulo Ca(UO2)2(SiO3OH)2 • 5H2O, ki je nastal s preperevanjem uranovih primarnih mineralov.
Poglej Uran in Uranofan
Uzbekistan
Uzbekistan, uradno Uzbekistanska republika (O‘zbekistan Respublikasi) ali Republika Uzbekistan, je celinska država v Srednji Aziji.
Poglej Uran in Uzbekistan
Valenca
Valenca je število enojnih kemijskih vezi, ki jih lahko tvori atom danega elementa, oziroma število vodikovih atomov, s katerimi se izbrani element lahko veže.
Poglej Uran in Valenca
Veliko medvedje jezero
Veliko medvedje jezero je ledeniško jezero, ki leži na severnem tečajniku na severozahodu Severne Amerike.
Poglej Uran in Veliko medvedje jezero
Vezavna energija
V fiziki in kemiji je vezavna energija najmanjša energija, ki je potrebna za izbitje oziroma odvzem gradnika iz sistema ali za razstavitev sistema delcev na posamezne gradnike.
Poglej Uran in Vezavna energija
Vladimir Ivanovič Vernadski
Vladimir Ivanovič Vernadski (rusko: Влади́мир Ива́нович Верна́дский; ukrajinsko: Володи́мир Іва́нович Верна́дський), ruski mineralog in geokemik, * 12. marec 1863, † 6. januar 1945.
Poglej Uran in Vladimir Ivanovič Vernadski
Vodikova bomba
Vodikova bomba (tudi termonuklearna bomba, hidrogena bomba, H-bomba, fuzijska bomba) je vrsta jedrskega orožja, ki izrablja veliko količino sproščene jedrske energije pri procesu jedrskega zlitja.
Poglej Uran in Vodikova bomba
Vrelišča elementov (podatkovna stran)
V spodnji tabeli je vrednost v vrstici uporaba priporočena vrednost namenjena uporabi v drugih Wikipedijinih straneh z namenom ohranjanja konsistentnosti.
Poglej Uran in Vrelišča elementov (podatkovna stran)
VY Velikega psa
VY Velikega psa (VY Canis Majoris ali VY CMa) je rdeča velikanka, ki se nahaja v ozvezdju Velikega psa.
Poglej Uran in VY Velikega psa
Vzvratno gibanje
Skica vzvratnega gibanja Opazovalec na Zemlji vidi takšno »zankasto« gibanje..... Vzvratno gibanje Marsa leta 2003 Vzvrátno gíbanje (ali retrográdno in tudi obrátno gíbanje) je v astronomiji gibanje nebesnih teles v smeri, ki je obratna od smeri gibanja ostalih podobnih teles.
Poglej Uran in Vzvratno gibanje
Werner Karl Heisenberg
Werner Karl Heisenberg,, nemški fizik, * 5. december 1901, Würzburg, Nemčija, † 1. februar 1976, München, Nemčija.
Poglej Uran in Werner Karl Heisenberg
William Herschel
Sir Frederick William Herschel, nemško-angleški glasbenik, skladatelj in astronom, * 15. november 1738, Hannover, Hanover, † 25. avgust 1822, Slough pri Windsorju, grofija Berkshire, Anglija.
Poglej Uran in William Herschel
Zalivska vojna
Zalivska vojna je bila vojna med Irakom in koalicijo 30 držav OZN, ki jih je vodila ZDA; vojna se je začela 17. januarja 1991 s sprožitvijo operacije Puščavski vihar (ang: Operation Desert Storm).
Poglej Uran in Zalivska vojna
Zaloge urana
Zaloge urana so rezerve urana, ki se jih da pridobivati pod ceno 130 $/kg U. Če se poveča ceno na 260 $/kg U se zaloge povečajo od 5 404 000 ton na 6 306 300 ton.
Poglej Uran in Zaloge urana
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Uran in Zemlja
1 E12 m
Za lažjo primerjavo različnih redov velikosti je na tej strani nekaj dolžin od 1012 metrov (1 Tm ali 1000 milijonov kilometrov ali 6,7 astronomske enote) naprej.
Poglej Uran in 1 E12 m
1 E12 s
Za primerjavo različnih redov velikosti za različna časovna obdobja je na tej strani nekaj dogodkov, ki trajajo med 1012 in 1013 sekundami (32.000 in 320.000 leti).
Poglej Uran in 1 E12 s
1 E14 s
Za primerjavo različnih redov velikosti za različna časovna obdobja je na tej strani nekaj dogodkov, ki so trajajo ali so trajali med 1014 in 1015 sekundami (3,2 milijonov in 32 milijonov let).
Poglej Uran in 1 E14 s
1 E9 s
Za primerjavo različnih redov velikosti za različna časovna obdobja je na tej strani nekaj dogodkov, ki trajajo med 109 in 1010 sekundami (32 in 320 leti).
Poglej Uran in 1 E9 s
17. december
17.
Poglej Uran in 17. december
1948
1948 (MCMXLVII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Uran in 1948
2060 Hiron
2060 Hiron (mednarodno ime asteroida je 2060 Chiron, kot komet pa ga označujejo 95P|Hiron oziroma z uradno oznako 95P/Chiron) je asteroid tipa B (po Tholenu) oziroma tipa Cb (po SMASS), ki spada v skupino kentavrov.
Poglej Uran in 2060 Hiron
92 (število)
92 (dváindevétdeset) je naravno število, za katero velja 92.
Poglej Uran in 92 (število)
Prav tako znan kot Naravni uran, Uran (element), Uran v naravi.
, Heterocista, Hidravlično drobljenje, Hitri oplodni reaktor, Inergen, Ionski polmer, Izotop, Izotopi berilija, Izparilna toplota, Izvir, Japet (luna), Jean-Bedel Bokassa, Jedrska cepitev, Jedrska elektrarna, Jedrska elektrarna Černobil, Jedrska elektrarna Krško, Jedrska fizika, Jedrska kemija, Jedrska nesreča v elektrarni Fukušima-Daiči, Jedrski pogon, Jedrski razpad, Jedrski reaktor, Jedrski terorizem, Jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija, Jedrsko gorivo, Jedrsko orožje, John von Neumann, Jupitrovi obroči, Kašan, Kalcij, Kaolinit, Kavkaška regija, Kazahstan, Kazolit, Kemija, Kemijski element, Kirit, Kirov (križarka), Kizilkum, Klarkeit, Komet Stephan-Oterma, Koordinacijsko število, Kotna velikost, Kovina, Krišna (reka), Križarke razreda Orlan, Kriovulkan, Kripton, Leó Szilárd, Letalonosilke razreda Uljanovsk, Livermorij, Mackenziejeva reka, Magmatska kamnina, Magnezij, Magnox, Marie Skłodowska-Curie, Masna spektrometrija, Max Delbrück, Melvin Calvin, Mendoza (provinca), Metan, Mineralni vrelec, Miranda (luna), Mjøsa, Moderator (reaktor), Mohamed El-Baradej, Moskovij, Namibija, NASA, Nelinearna optika, Nereida (luna), Nevarne snovi, Nevtronij, NFPA 704, Niamey, Niobij, Oberon (luna), Oganeson, OK-650, Okoljska bolezen, Operacija Opera, Oplodni reaktor, Osiromašeni uran, Osončje, Otunit, Parhelij, Příbram, Pegmatit, Pljučni rak, Plutonij, Poimenovanje astronomskih teles, Poljanska dolina (Gorenjska), Polonij, Porenje, Pregled pospeševalnikov delcev in trkalnikov, Projekt Manhattan, Prometij, Prvobitni nuklid, Radij, Radioaktivnost, Radiometrično datiranje, Razširitev periodnega sistema elementov, Raziskovalni reaktor TRIGA, Razpad alfa, Razprava o jedrski energiji, Reaktor na kroglično gorivo, Reaktor RBMK, Richard Phillips Feynman, Rudarstvo in energetika Slovenije, Rudnik urana Rössing, Sarkofag jedrske elektrarne Černobil, Schwarzwald, Sedimentologija, Severozahodna ozemlja, Seznam držav po pridobivanju urana, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam kemičnih elementov po atomskem številu, Seznam kemičnih elementov po kemijskem simbolu, Seznam kemijskih vsebin, Seznam kovin, Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Češkem, Seznam planetov v osončju, Seznam rudnikov v Sloveniji, Seznam teles v Osončju po masi, Seznam teles v Osončju po polmeru, Sibirske trape, Sildavija, Sinajski polotok, Sistem astronomskih konstant IAU (1976), Skandij, Soddiit, Sovjetska podmornica K-431, Srebro, Starost Zemlje, Struktura Zemlje, Svetovna poraba energije, Svinec, Swakop (reka), Swakopmund, Tabela izotopov, Tališča elementov (podatkovna stran), Težkovodni reaktor, Tehnecij, Tekočefluoridni torijev reaktor, Termalni in mineralni vrelci v Sloveniji, Termodifuzija, Termoelektrarna, Tlačnovodni reaktor, Top, Trajnostna energija, Turingija, Turpanska depresija, U, Umazana bomba, Umbriel (luna), Uran (razločitev), Uraninit, Urankar, Uranofan, Uzbekistan, Valenca, Veliko medvedje jezero, Vezavna energija, Vladimir Ivanovič Vernadski, Vodikova bomba, Vrelišča elementov (podatkovna stran), VY Velikega psa, Vzvratno gibanje, Werner Karl Heisenberg, William Herschel, Zalivska vojna, Zaloge urana, Zemlja, 1 E12 m, 1 E12 s, 1 E14 s, 1 E9 s, 17. december, 1948, 2060 Hiron, 92 (število).