Odpri v Google MapsKazalo
93 odnosi: Azija, Škorec, Čeljabinsk, Čopasta sinica, Baškirji, Baškortostan, Barjanski okarček, Barjanski spreletavec, Bolen, Cerkev Kristusa Odrešenika, Moskva, Dekulakizacija, Erich Hartmann, Evrazijska stepa, Evropa, Evropska Rusija, Geografija, Geografija Evrope, Geografija Romunije, Geografija Rusije, Georgij Konstantinovič Žukov, Germain Henri Hess, Hanti, Harkov, Ilek, Ivan III. Vasiljevič, Ivan IV. Vasiljevič Grozni, Jamantau, Jugra, Kapova jama, Karačaj (jezero), Karbon, Kazaška stepa, Korund, Kosalj, Kraški ovčar, Kras v Evropi, Kremeljske zvezde, Madžari, Madžarska, Magnitogorsk, Mesto, Modri bleščavec, Mongoli, Moskovska velika kneževina, Naravni rezervat Šulgan-Taš, Navadna smreka, Nikolaj Aleksandrovič Belozercev, Nova dežela, Novgorodska republika, Novosibirsk, ... Razširi indeks (43 več) »
Azija
Sestavljena satelitska slika Azije Azija je največja celina na svetu.
Poglej Uralsko gorovje in Azija
Škorec
Škorec (znanstveno ime Sturnus vulgaris) je ptica pevka iz družine škorcev (Sturnidae).
Poglej Uralsko gorovje in Škorec
Čeljabinsk
Čeljabinsk je mesto v Rusiji, glavno mesto Južnega Urala, upravno središče Čeljabinske oblasti.
Poglej Uralsko gorovje in Čeljabinsk
Čopasta sinica
Čopasta sinica (znanstveno ime Parus cristatus) je ptica pevka iz družine sinic (Paridae).
Poglej Uralsko gorovje in Čopasta sinica
Baškirji
Baškirji (baškirsko Башҡорттар, latinizirano Bashqorttar, IPA) so kipčaška, turška etnična skupina, domorodna v Rusiji.
Poglej Uralsko gorovje in Baškirji
Baškortostan
Republika Baškortostan ali Baškirija (baškirsko Башҡортоста́н Респу́бликаһы, Bašqortostan Respublikahy) je avtonomna republika Ruske federacije v Privolškem federalnem okrožju.
Poglej Uralsko gorovje in Baškortostan
Barjanski okarček
Barjanski okarček (znanstveno ime Coenonympha oedippus) je dnevni metulj iz družine pisančkov, razširjen preko Srednje in Vzhodne Evrope prek Srednje Azije do Japonske.
Poglej Uralsko gorovje in Barjanski okarček
Barjanski spreletavec
Barjanski spreletavec (znanstveno ime Leucorrhinia dubia) je vrsta raznokrilih kačjih pastirjev iz družine ploščcev, razširjena po Zahodni, Srednji in Severni Evropi ter proti vzhodu prek Sibirije vse do Japonske.
Poglej Uralsko gorovje in Barjanski spreletavec
Bolen
Bolen (znanstveno ime Aspius aspius) je sladkovodna riba iz družine krapovcev.
Poglej Uralsko gorovje in Bolen
Cerkev Kristusa Odrešenika, Moskva
Cerkev Kristusa Odrešenika (rusko Храм Христа́ Спасителя / transliteracija Hram Hrista Spasitelja) je cerkev (rusko sobor) v ruski prestolnici Moskvi.
Poglej Uralsko gorovje in Cerkev Kristusa Odrešenika, Moskva
Dekulakizacija
Dekulakizacija (rusko: раскулачивание, raskulachivanie; ukrajinsko: розкуркулення, rozkurkulennia) je bila sovjetska kampanja politične represije, vključno z aretacijami, deportacijami ali usmrtitvami milijonov kulakov (uspešnih kmetov) in njihovih družin v obdobju 1929–1932 kot del prvega petletnega načrta.
Poglej Uralsko gorovje in Dekulakizacija
Erich Hartmann
Erich Alfred »Bubi« Hartmann, nemški častnik, vojaški pilot in letalski as, * 19. april 1922, Weissach pri Stuttgartu, Nemčija, † 20. september 1993, Weil im Schönbuch.
Poglej Uralsko gorovje in Erich Hartmann
Evrazijska stepa
Evrazijska stepa, ki jo imenujejo tudi Velika stepa ali preprosto Stepa, je obsežna stepska ekoregija travišča, savana in makija zmernega pasu Evrazije.
Poglej Uralsko gorovje in Evrazijska stepa
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Uralsko gorovje in Evropa
Evropska Rusija
Ukrajine. Evropska Rusija je zahodni in najbolj poseljen del Rusije, ki se geografsko nahaja na evropski podcelini, v nasprotju z njenim redko poseljenim in zelo velikim vzhodnim azijskim delom, ki zajema celotno severno regijo celine.
Poglej Uralsko gorovje in Evropska Rusija
Geografija
Zemeljsko površje je temeljni predmet geografskega preučevanja Geografíja (iz grških besed Geos (γη) ali Gaea (γαια), oboje pomeni »Zemlja«, in grafe (γραφειν), kar pomeni »opisovati«, pa tudi »pisati« ali »kartirati«) ali zemljepís je veda in znanost o zemeljskem površju, ki raziskuje vse oblikovalne pojave in procese delovanja na to površje ali le njegov del, ter njihove medsebojne odvisnosti.
Poglej Uralsko gorovje in Geografija
Geografija Evrope
Sestavljena satelitska slika Evrope(c) NASA Evropa kot celina je pobarvana zeleno, čeprav nekatere evropske države segajo tudi na drugo celino - Azijo. Evropa skupaj z Azijo sestavlja eno samo celino, ki po površini (54 milijonov km²) prekaša vse druge in jo označujemo kot Evrazijo.
Poglej Uralsko gorovje in Geografija Evrope
Geografija Romunije
Z 238.400 kvadratnimi kilometri je Romunija dvanajsta največja država v Evropi.
Poglej Uralsko gorovje in Geografija Romunije
Geografija Rusije
Geografíja Rúsije opisuje geografske značilnosti Rusije, ki se s 17.098.242 km2 celokupne površine uvršča na prvo mesto na lestvici svetovnih držav po površini ter s približno 143,5 milijoni prebivalcev na deveto mesto na lestvici svetovnih držav po prebivalstvu.
Poglej Uralsko gorovje in Geografija Rusije
Georgij Konstantinovič Žukov
Georgij Konstantinovič Žukov, ruski general, politik, maršal in četverni heroj Sovjetske zveze, * 1. december (19. november, ruski koledar) 1896, zaselek Strelkovka pri Moskvi, Kaluška gubernija, Ruski imperij (danes Kaluška oblast, Rusija) † 18. junij 1974, Moskva, Sovjetska zveza (danes Rusija).
Poglej Uralsko gorovje in Georgij Konstantinovič Žukov
Germain Henri Hess
Germain Henri Hess, švicarsko-ruski kemik in zdravnik, * 7. avgust 1802, Ženeva, Švica, † 30. november 1850, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Uralsko gorovje in Germain Henri Hess
Hanti
Hanti (hantsko Hanti), v starejši literaturi znani tudi kot Ostjaki (rusko остяки, Ostjaki), so skupaj z Mansi avtohtoni ugrski prebivalci Avtonomnega okrožja Hanti-Mansi v ruski zahodni Sibiriji, v zgodovini znanega kot Jugra.
Poglej Uralsko gorovje in Hanti
Harkov
Harkov je mesto na severovzhodu Ukrajine.
Poglej Uralsko gorovje in Harkov
Ilek
Ilek je 600 km dolga reka, ki teče po stepah po ozemlju Kazahstana in Rusije južno od Uralskega gorovja, na skrajnem vzhodu Evrope.
Poglej Uralsko gorovje in Ilek
Ivan III. Vasiljevič
Ivan III.
Poglej Uralsko gorovje in Ivan III. Vasiljevič
Ivan IV. Vasiljevič Grozni
Ivan IV.
Poglej Uralsko gorovje in Ivan IV. Vasiljevič Grozni
Jamantau
Jamantau (baškirsko in rusko Ямантау) je gorski masiv v Rusiji, del Južnega Uralskega gorovja v ruski avtonomni republiki Baškortostan, ki se razprostira v smeri od jugovzhoda proti severozahodu v dolžini 5 km.
Poglej Uralsko gorovje in Jamantau
Jugra
Avtonomno okrožje Hanti-Mansi v zagodni Sibiriji Jugra (starorusko Югра, Jugra, bizantinsko grško Οὔγγροι, Oὔggroi, latinsko Ongariae) je skupno ime pokrajin in ljudstev vzhodno od Urala zahodni Sibiriji, omenjenih v ruskih kronikah od 12.
Poglej Uralsko gorovje in Jugra
Kapova jama
Kapova jama (baškirsko tudi Шүлгәнташ – »Šulgantaš«) je apnenčasta kraška jama v južnem Uralu v Rusiji, natančneje na zahodnih pobočjih Uralskega gorovja ob desnem bregu reke Belaja (Bele reke) v Burzjanskem okrožju avtonomne republike Baškortostan.
Poglej Uralsko gorovje in Kapova jama
Karačaj (jezero)
Jezero Karačaj (rusko Карача́й) je majhno jezero na jugu gorovja Ural v zahodni Rusiji.
Poglej Uralsko gorovje in Karačaj (jezero)
Karbon
Za obdobje karbona je bilo značilno bujno rastlinstvo, razbohotile so se velike praprotnice. Karbón je geološka doba v paleozoiku, ki se je začela s koncem devona pred 340 milijoni let in končala z začetkom perma pred približno 280 milijoni let.
Poglej Uralsko gorovje in Karbon
Kazaška stepa
Kazaška stepa (kazaško Qazaq dalasy, Қазақ даласы tudi Uly dala, даly dala 'Velika stepa'), imenovana tudi velika Dala, ekoregija, palearktičnih zmernih travišč, savanskih in grmičastih biomov, je široko območje odprtih travišč v severnem Kazahstanu in sosednjih delih Rusije, ki se razprostira na vzhodu Pontske stepe in na zahodu stepe doline Emin, s katero je del Evrazijske stepe.
Poglej Uralsko gorovje in Kazaška stepa
Korund
Korund (staroindijsko kauruntaka - rubinasto rdeča) je mineral aluminijevega oksida in spada med okside.
Poglej Uralsko gorovje in Korund
Kosalj
Kosalj (znanstveno ime Abramis ballerus) je sladkovodna riba iz družine pravih krapovcev.
Poglej Uralsko gorovje in Kosalj
Kraški ovčar
Kraški ovčar ali kraševec je edina slovenska avtohtona pasma psa.
Poglej Uralsko gorovje in Kraški ovčar
Kras v Evropi
Kraška ozemlja v Evropi zavzemajo veliko površine, ki pa ni povsod enako raziskana.
Poglej Uralsko gorovje in Kras v Evropi
Kremeljske zvezde
Kremeljske zvezde (rusko: Кремлёвские звёзды, tr. Kremljovskije zvjozdij), simboli Sovjetske zveze, so peterokrake svetlobne rubinaste zvezde, nameščene v 1930-ih na petih stolpih Moskovskega kremlja, ki nadomeščajo pozlačene orle, ki so simbolizirali Ruski imperij.
Poglej Uralsko gorovje in Kremeljske zvezde
Madžari
Madžari, 21 stoletje Madžari (madžarsko Magyarok), znani tudi kot Ogri, so narod, katerega pripadniki živijo večinoma na Madžarskem.
Poglej Uralsko gorovje in Madžari
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Poglej Uralsko gorovje in Madžarska
Magnitogorsk
Magnitogorsk (p, dobesedno mesto magnetne gore) je industrijsko mesto v Čeljabinski oblasti v Rusiji na vzhodni strani skrajno južnega dela Uralskega gorovja ob reki Ural.
Poglej Uralsko gorovje in Magnitogorsk
Mesto
Mesto je naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja Mesto je tudi večji, centraliziran in omejen prostor na križišču pomembnih prometnih poti s svojo administrativno in oskrbno strukturo.
Poglej Uralsko gorovje in Mesto
Modri bleščavec
Modri bleščavec (znanstveno ime Calopteryx virgo) je predstavnik enakokrilih kačjih pastirjev iz družine bleščavcev, ki živi v Evropi.
Poglej Uralsko gorovje in Modri bleščavec
Mongoli
Mongoli so narod, ki izvira iz Altajskega gorovja in so sorodni s turškimi in tunguško-mandžurskimi narodi.
Poglej Uralsko gorovje in Mongoli
Moskovska velika kneževina
''Širitev Moskovske kneževine v obdobju 1300 - 1533: 1300 (najtemnejše), 1389 (Dimitrij Donski), 1505 (Ivan III.), 1533 (Vasilij III., najsvetlejše).'' Moskovska velika kneževina je srednjeveška kneževina.
Poglej Uralsko gorovje in Moskovska velika kneževina
Naravni rezervat Šulgan-Taš
Naravni rezervat Šulgan-Taš (baškirsko Шүлгәнташ, rusko Шульган-Таш заповедник) je ruski »zapovednik« (strogi naravni rezervat) v zahodnem vznožju južnega Urala.
Poglej Uralsko gorovje in Naravni rezervat Šulgan-Taš
Navadna smreka
Navadna smreka ali evropska smreka (Picea abies) je vrsta smreke, ki izvira iz severne, srednje in vzhodne Evrope.
Poglej Uralsko gorovje in Navadna smreka
Nikolaj Aleksandrovič Belozercev
Nikolaj Aleksandrovič Belozercev (Николай Александрович Белозерцев), sovjetski (ruski) podčastnik in heroj Sovjetske zveze, * 1910, † 30. avgust 1943.
Poglej Uralsko gorovje in Nikolaj Aleksandrovič Belozercev
Nova dežela
Nôva dežêla, tudi Nôva zêmlja je otočje v Arktičnem oceanu na severu Rusije in z rtom Želanija skrajni severovzhod Evrope.
Poglej Uralsko gorovje in Nova dežela
Novgorodska republika
Novgorodska republika (rusko Новгородская республика, Novgorodskaja respublika, starovzhodnoslovansko Новгородскаѧ землѧ, Novgorodskaę zemlę, latinsko Novogardia) ali Novgorodska Rusija (rusko Новгородская Русь, Novgorodskaya Rus') je bila srednjeveška država, ki je obstajala od 12.
Poglej Uralsko gorovje in Novgorodska republika
Novosibirsk
Novosibirsk je mesto v Rusiji, upravno središče Sibirskega zveznega okrožja, Novosibirske oblasti ter njej pripadajočega Novosibirskega mestnega okrožja (район).
Poglej Uralsko gorovje in Novosibirsk
Orogeneza
Andsko gorovje je posledica orogeneze Orogeneza (tudi gorotvornost in gorotvorni proces) je postopek nastajanja gora skozi tektonske strukturne spremembe.
Poglej Uralsko gorovje in Orogeneza
Ostrolistni javor
Ostrolistni javor (znanstveno ime Acer platanoides) je listopadno drevo iz družine sapindovk.
Poglej Uralsko gorovje in Ostrolistni javor
Palearktika
Razmejitev Palearktike na zemljevidu sveta Palearktika je največja od šestih glavnih favnističnih regij zemeljskega kopnega po zoogeografski delitvi, ki jo je vpeljal angleški naravoslovec Alfred Russel Wallace.
Poglej Uralsko gorovje in Palearktika
Pangea
Zemljevid Pangee Pangea (grško - vse zemlje) je ime, ki se nanaša na supercelino, oziroma na pracelino v času mezozoika, preden je proces tektonike plošč razdvojil njene celine.
Poglej Uralsko gorovje in Pangea
Pečora
Pečora (Печо́ра; komijsko: Печӧра; nensko: Санэроˮ яха) je reka v evropskem delu Rusije, ki izvira na severozahodu Uralskega gorovja in se po 1809 km toka izliva v Pečorsko morje, zaliv Barentsovega morja znotraj Arktičnega kroga na skrajnem severovzhodu Evrope.
Poglej Uralsko gorovje in Pečora
Permafrost
Permafrost glede na trajanje in vsebnost ledu Permafrost (merzlota) so trajno zamrznjena tla, kar je posledica celoletnih nizkih temperatur.
Poglej Uralsko gorovje in Permafrost
Permski okraj
Permski okraj (Permskij kraj) je federalni subjekt Rusije (okraj), ki leži v vzhodni Evropi.
Poglej Uralsko gorovje in Permski okraj
Petelinček
Petelinček (znanstveno ime Zerynthia polyxena) je metulj iz družine lastovičarjev (Papilionidae).
Poglej Uralsko gorovje in Petelinček
Peter Simon Pallas
Peter Simon Pallas, nemški prirodoslovec in raziskovalec, * 22. september 1741, Berlin, Prusija, † 8. september 1811, Berlin.
Poglej Uralsko gorovje in Peter Simon Pallas
Pomeni imen asteroidov: 14001–15000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 14001 do 15000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Uralsko gorovje in Pomeni imen asteroidov: 14001–15000
Pontsko-kaspijska stepa
Pontsko-kaspijska stepa, Pontska stepa ali Ukrajinska stepa je prostrana stepa, ki se razteza od severnih obal Črnega morja (v antiki se je imenoval Euxeinos Pontos) daleč proti vzhodu do Kaspijskega jezera, od Dobrudže na severovzhodnem kotu Bolgarije in jugovzhodne Romunije, prek Moldavije in vzhodne Ukrajine čez ruski severni Kavkaz, nižinske regije Volge do zahodnega Kazahstana.
Poglej Uralsko gorovje in Pontsko-kaspijska stepa
Preganjanje kristjanov v Sovjetski zvezi
Josifa Stalina Skozi zgodovino Sovjetske zveze (1917–1991) so bila obdobja, ko so sovjetske komunistične oblasti brutalno zatirale in preganjale različne oblike cerkve in vere v različnem obsegu, odvisno od državnih interesov.
Poglej Uralsko gorovje in Preganjanje kristjanov v Sovjetski zvezi
Rjava deva
Rjava deva (znanstveno ime Aeshna grandis) je vrsta raznokrilih kačjih pastirjev iz družine dev, razširjena po Severni in Srednji Evropi ter jugozahodu Sibirije.
Poglej Uralsko gorovje in Rjava deva
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Poglej Uralsko gorovje in Rusija
Ruska književnost
Otoku Vasiljevski v Sankt Peterburgu Rúska knjižévnost se nanaša na književnost Rusije ali njenih izseljencev in na književnost v ruskem jeziku več neodvisnih narodov, ki so bili nekoč del Rusije ali Sovjetske zveze.
Poglej Uralsko gorovje in Ruska književnost
Ruska lakota 1921–1922
Območje lakote jeseni 1921Ruska lakota v letih 1921–1922, znana tudi kot lakota v Povolžju, je bila huda lakota v Ruski sovjetski federativni socialistični republiki, ki se je začela zgodaj spomladi leta 1921 in trajala do leta 1922.
Poglej Uralsko gorovje in Ruska lakota 1921–1922
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Poglej Uralsko gorovje in Ruski imperij
Rusko carstvo
Za čas pred letom 1547 glej Moskovska velika kneževina, za čas po letu 1721 glej Ruski imperij.
Poglej Uralsko gorovje in Rusko carstvo
Salehard
Grb Seleharda Salehard (nenško Саля'харад, dobesedno hiša na polotoku) je malo mesto v Rusiji, upravno središče Jamalo-Nenškega avtonomnega okrožja.
Poglej Uralsko gorovje in Salehard
Sibirija
Sibirija (v tatarščini pomeni »speča dežela«) je obsežna geografska regija, ki sestavlja vso severno Azijo, od gorovja Ural na zahodu do Tihega oceana v vzhod.
Poglej Uralsko gorovje in Sibirija
Skrajne točke Evrope
Tu so navedene skrajne točke Evrope, torej točke, ki ležijo bolj severno, južno, vzhodno ali zahodno kot kateri koli drug kraj na tej celini.
Poglej Uralsko gorovje in Skrajne točke Evrope
Sovjetska lakota 1932–1933
Sovjetska lakota v letih 1932–1933 je bila lakota na glavnih žitnih območjih Sovjetske zveze, vključno z Ukrajino, Severnim Kavkazom, Volgo, Kazahstanom, Južnim Uralom in Zahodno Sibirijo.
Poglej Uralsko gorovje in Sovjetska lakota 1932–1933
Stepska pot
Stepska pot je bila starodavna kopenska pot skozi Evrazijsko stepo, ki je bila aktivna predhodnica Svilne ceste.
Poglej Uralsko gorovje in Stepska pot
T-34
T-34 je bil tank Sovjetske zveze, množično uporabljen v drugi svetovni vojni in še dolgo po njej.
Poglej Uralsko gorovje in T-34
Tatarstan
Republika Tatarstan ali preprosto Tatarstan, je avtonomna republika Ruske federacije, ki se nahaja v Privolškem federalnem okrožju.
Poglej Uralsko gorovje in Tatarstan
Tjumen
Tjumen (italic, Tjumen) je največje mesto in upravno središče Tjumenske oblasti, Rusija.
Poglej Uralsko gorovje in Tjumen
Topaz
topaz Topaz je mineral in poldragi kamen s kemično formulo Al2SiO4(F,OH)2.
Poglej Uralsko gorovje in Topaz
Transsibirska železnica
Tránssibírska želéznica (rusko Транссибирская магистраль, Транссиб (Transsibirskaja magistral', Transsib)), zgrajena med letoma 1891 in 1916 je mreža železnic, ki povezuje evropski del Rusije s pokrajinami Ruskega Daljnega vzhoda.
Poglej Uralsko gorovje in Transsibirska železnica
Turška grlica
Turška grlica (znanstveno ime Streptopelia decaocto) je ptič iz družine golobov, izvorno razširjen po Evropi in Aziji.
Poglej Uralsko gorovje in Turška grlica
Ural (razločitev)
Ural je lahko.
Poglej Uralsko gorovje in Ural (razločitev)
Ural (reka)
Ural (baškirsko Яйыҡ – Yayıq) je reka na skrajnem vzhodu Evrope, ki izvira na jugu Uralskega gorovja in teče prek ozemlja Rusije ter Kazahstana do izliva v Kaspijsko jezero.
Poglej Uralsko gorovje in Ural (reka)
Vasilij Grigorjevič Zajcev
Vasilij Grigorjevič Zajcev, sovjetski mlajši poročnik, ostrostrelec in dvojni heroj Sovjetske zveze, * 23. marec 1915, Jelininski, Ural, Rusija, † 15. december 1991.
Poglej Uralsko gorovje in Vasilij Grigorjevič Zajcev
Velika geografska odkritja
Doba odkritij ali doba raziskovanj (približno od začetka 15. stoletja do konca 18. stoletja) je neformalni in ohlapno opredeljen izraz za obdobje evropske zgodovine, v katerem so se obsežna čezmorska raziskovanja izkazala kot močna v evropski kulturi in ki je bil začetek globalizacije.
Poglej Uralsko gorovje in Velika geografska odkritja
Veliki Novgorod
Veliki Novgorod je najstarejše mesto v severozahodni Rusiji in upravno središče Novgorodske oblasti.
Poglej Uralsko gorovje in Veliki Novgorod
Vzhodna Evropa
Evrope s poudarkom na vzhodnem delu celine Vzhodna Evropa je vzhodni del evropske celine.
Poglej Uralsko gorovje in Vzhodna Evropa
Vzhodnoevropska gozdna stepa
Ekoregija vzhodnoevropska gozdna stepa (WWF ID: PA0419) je splet širokolistnih gozdnih sestojev in travnikov (stepa), ki se razteza 2100 km po vzhodni Evropi od Uralskega gorovja, preko Povolžja v osrednji Rusiji do sredine Ukrajine.
Poglej Uralsko gorovje in Vzhodnoevropska gozdna stepa
Vzhodnoevropsko nižavje
Topografski zemljevid Evrope z jasno vidnim obširnim nižinskim območjem na vzhodu Vzhodnoevropsko nižavje je obširno nižinsko območje v Vzhodni Evropi, ki obsega ozemlje med Arktičnim oceanom na severu, Črnim in Kaspijskim morjem na jugu, Uralskim gorovjem na vzhodu ter Karpati na zahodu.
Poglej Uralsko gorovje in Vzhodnoevropsko nižavje
Zapovednik
Zapovednik je uveljavljen izraz na ozemlju nekdanje Sovjetske zveze za zavarovano območje, ki je »večno divje«.
Poglej Uralsko gorovje in Zapovednik
Zelena rega
Zelena rega (znanstveno ime Hyla arborea) je vrsta brezrepih dvoživk iz družine pravih reg (Hylidae).
Poglej Uralsko gorovje in Zelena rega
Zelenomodra deva
Zelenomodra deva (znanstveno ime Aeshna cyanea) je raznokrili kačji pastir iz družine dev, ki živi v Evropi.
Poglej Uralsko gorovje in Zelenomodra deva
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Uralsko gorovje in Zemlja
Zgodovina geografije
Zgodovína geografíje se pričenja v predantičnem obdobju.
Poglej Uralsko gorovje in Zgodovina geografije
Zgodovina Tatarstana
Zgodovina Tatarstana je povezana z zgodovino Povolžja.
Poglej Uralsko gorovje in Zgodovina Tatarstana
Prav tako znan kot Ural (gorovje).