Kazalo
24 odnosi: Aglutinacijski jezik, Avtohtona ljudstva Sibirije, Ö, Cezar (naslov), Erzjanščina, Estonščina, Evrazijska stepa, Hanti, Hantijščina, Inštitut Võro, Indoevropski jeziki, Jezik (sredstvo sporazumevanja), Jeziki v Sloveniji, Madžari, Madžarska, Mansi, Sami, Samojedski jeziki, Severna Dvina, Seznam jezikov po številu govorcev, Seznam jezikovnih družin in jezikov, Slovnični spol, Ugrofinski jeziki, Zgodovina Kazahstana.
Aglutinacijski jezik
Aglutinacijski jezik je jezik, ki besede in oblike tvori z lepljenjem sestavnih pomenskih delov; gre za nekakšno mehanično sklapljanje.
Poglej Uralski jeziki in Aglutinacijski jezik
Avtohtona ljudstva Sibirije
Sibirija (severna Azija), vključno z Ruskim Daljnim vzhodom, je geografsko azijski del Rusije.
Poglej Uralski jeziki in Avtohtona ljudstva Sibirije
Ö
sličica Ö ali ö je črka, ki se uporablja v več razširjenih latinskih pisavah ali pa kot črka O s preglasom za označitev sprednjih samoglasnikov ali.
Poglej Uralski jeziki in Ö
Cezar (naslov)
Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.
Poglej Uralski jeziki in Cezar (naslov)
Erzjanščina
Erzjanščina (erzänj kelj) je Ugrofinski jezik, ki ga govori približno 37.000 ljudi v severnih, vzhodnih in severozahodnih delih Republike Mordovije in v sosednjih regijah Nižnega Novgoroda, Čuvašije, Penze, Samare, Saratova, Orenburga, Uljanovska, Tatarstana in Baškortostana v Rusiji.
Poglej Uralski jeziki in Erzjanščina
Estonščina
Estonščina je uralski jezik, ki je uradni jezik v baltski državi Estoniji in eden od uradnih jezikov Evropske unije.
Poglej Uralski jeziki in Estonščina
Evrazijska stepa
Evrazijska stepa, ki jo imenujejo tudi Velika stepa ali preprosto Stepa, je obsežna stepska ekoregija travišča, savana in makija zmernega pasu Evrazije.
Poglej Uralski jeziki in Evrazijska stepa
Hanti
Hanti (hantsko Hanti), v starejši literaturi znani tudi kot Ostjaki (rusko остяки, Ostjaki), so skupaj z Mansi avtohtoni ugrski prebivalci Avtonomnega okrožja Hanti-Mansi v ruski zahodni Sibiriji, v zgodovini znanega kot Jugra.
Poglej Uralski jeziki in Hanti
Hantijščina
Hantijščina (hant. ханты ясаӈ, latinizirano hanty jasang) je eden jezikov ugrijske podskupine ugrofinske skupine jezikov, ki skupaj s samojedskimi jeziki tvorijo uralsko jezikovno družino.
Poglej Uralski jeziki in Hantijščina
Inštitut Võro
Zgradba inštituta Võro leta 2011. Inštitut Võro (Võro Instituut) je estonska državna raziskovalna in razvojna institucija, ki se ukvarja z ohranjanjem in promocijo jezika ter kulture Võro.
Poglej Uralski jeziki in Inštitut Võro
Indoevropski jeziki
Izraz indoevropski jeziki označuje jezike, razširjene od Evrope do Indije.
Poglej Uralski jeziki in Indoevropski jeziki
Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Jêzik je temeljno sredstvo sporazumevanja; to je večinoma besedni jezik, ki ga dopolnjujejo nebesedni jeziki.
Poglej Uralski jeziki in Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Jeziki v Sloveniji
Uradni in državni jezik v Sloveniji je slovenščina. Slovenija je zgodovinsko stičišče slovanskih, germanskih, romanskih in uralskih jezikovnih in kulturnih regij, zaradi česar je eno najbolj zapletenih stičišč jezikov v Evropi.
Poglej Uralski jeziki in Jeziki v Sloveniji
Madžari
Madžari, 21 stoletje Madžari (madžarsko Magyarok), znani tudi kot Ogri, so narod, katerega pripadniki živijo večinoma na Madžarskem.
Poglej Uralski jeziki in Madžari
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Poglej Uralski jeziki in Madžarska
Mansi
Mansi (mansijsko Мāньси/Мāньси мāхум, Māńsi/Māńsi māhum) so avtohtono ugrsko ljudstvo, ki živi v Avtonomnem okrožju Hanti-Mansi v Tjumenski oblasti v zahodi Sibiriji.
Poglej Uralski jeziki in Mansi
Sami
Sámiji (črkovano tudi Sami) so tradicionalno samijsko govoreče ljudstvo, ki naseljuje regijo Sápmi, ki danes obsega velike severne dele Norveške, Švedske, Finske in polotoka Kola v Rusiji.
Poglej Uralski jeziki in Sami
Samojedski jeziki
Samojedske jezike govori vseh skupaj okoli 30.000 ljudi v arktičnem delu Rusije: od Belega morja na zahodu, mimo polotoka Jamal in južnega dela Nove zemlje, ustij Oba in Jeniseja do polotoka Tajmir na vzhodu.
Poglej Uralski jeziki in Samojedski jeziki
Severna Dvina
Severna Dvina (rusko Се́верная Двина́, Sе́vernaja Dvina, komitsko Вы́нва, Výnva) je reka v Vologdski in Arhangelski oblasti v severni Rusiji, ki se v Dvinskem zalivu izliva v Belo morje.
Poglej Uralski jeziki in Severna Dvina
Seznam jezikov po številu govorcev
Seznam petindvajsetih najbolj razširjenih jezikov sveta zložen po številu maternih govorcev v milijonih: Takšni seznami se lahko včasih medsebojno razlikujejo.
Poglej Uralski jeziki in Seznam jezikov po številu govorcev
Seznam jezikovnih družin in jezikov
Ta članek je seznam vseh jezikov.
Poglej Uralski jeziki in Seznam jezikovnih družin in jezikov
Slovnični spol
Spol je slovnična lastnost, ki se je lahko v slovenščini določi.
Poglej Uralski jeziki in Slovnični spol
Ugrofinski jeziki
Ugrofinski jeziki so skupina jezikov, ki skupaj s samojedskimi jeziki tvorijo uralsko jezikovno družino.
Poglej Uralski jeziki in Ugrofinski jeziki
Zgodovina Kazahstana
Zastava Kazahstana Kazahstan, največja država v celoti v Evrazijski stepi, je bila skozi zgodovino 'križišče' in dom številnih različnih ljudstev, držav in imperijev.
Poglej Uralski jeziki in Zgodovina Kazahstana