Kazalo
29 odnosi: Algebrska geometrija, Asociativnost, Augustus De Morgan, Émile Borel, Cantorjeva množica, Distributivnost, Dogodek (verjetnostni račun), Drevo (teorija grafov), Geometrijsko telo, George Boole, Giuseppe Peano, Hiperbolični kvaternion, Ideal (teorija kolobarjev), Idempotentnost, Komplement množice, Komutativnost, Matematična operacija, Mera (matematika), Množica, Načelo vključitev in izključitev, Neenačba, Negativno število, Podgrupa, Prazna množica, Presek množic, Seznam matematičnih vsebin, Simetrična razlika množic, Soda in liha števila, Unija.
Algebrska geometrija
geometrijskega mesta točk. Algébrska geometríja je veja matematike, ki klasično raziskuje ničle polinomov z več spremeljivkami.
Poglej Unija množic in Algebrska geometrija
Asociativnost
Dvočlena operacija * na množici S je asociativna, če za vsak x, y, z \in S velja: Primeri asociativnih dvočlenih operacij so na primer seštevanje in množenje množic realnih števil R, kompleksnih števil C in kvadratnih matrik reda n × n, seštevanje vektorjev, presek in unija množic.
Poglej Unija množic in Asociativnost
Augustus De Morgan
Augustus De Morgan, škotski matematik, logik in filozof, * 27. junij 1806, Madura, Britanska Indija (sedaj Maduraj, Tamil Nadu, Indija), † 18. marec 1871, London, Anglija.
Poglej Unija množic in Augustus De Morgan
Émile Borel
Félix Édouard Justin Émile Borel, francoski matematik in politik, * 7. januar 1871, Saint-Affrique, Francija,† 3. februar 1956, Pariz, Francija.
Poglej Unija množic in Émile Borel
Cantorjeva množica
Cantorjeva množica je v matematiki fraktal, v katerem se pojavljajo le realna števila med 0 in 1.
Poglej Unija množic in Cantorjeva množica
Distributivnost
Distributivnost se v matematiki imenuje posebno razmerje med dvema dvočlenima operacijama.
Poglej Unija množic in Distributivnost
Dogodek (verjetnostni račun)
Dogódek v matematični teoriji verjetnosti je situacija, ki se lahko zgodi v nekem verjetnostnem poskusu (tj. v poskusu, pri katerem je rezultat odvisen od naključja).
Poglej Unija množic in Dogodek (verjetnostni račun)
Drevo (teorija grafov)
Bethejeva mreža je vrsta drevesa Drevo je v matematiki (teoriji grafov) graf v katerem sta poljubni dve točki povezani s točno eno enostavno potjo.
Poglej Unija množic in Drevo (teorija grafov)
Geometrijsko telo
konveksnega poliedra Konkavni polieder Geometríjsko teló (tudi samo teló) je v matematiki strnjeni (kompaktni) del trirazsežnega prostora omejen s ploskvami.
Poglej Unija množic in Geometrijsko telo
George Boole
George Boole, FRS, angleški matematik, filozof in logik, * 2. november 1815, Lincoln, Anglija, † 8. december 1864, Ballintemple, Irska.
Poglej Unija množic in George Boole
Giuseppe Peano
Giuseppe Peano, italijanski matematik in logik, (* 27. avgust 1858, Cuneo, Piemont, Kraljestvo Sardinija, † * 20. april 1932, Torino, Kraljevina Italija. Velja za utemeljitelja matematične logike. Pomembni so njegovi prispevki k aksiomatiki, ti. Peanovi aksiomi, matematični indukciji, teoriji množic, vektorski analizi, diferencialnih enačb in filozofiji matematike.
Poglej Unija množic in Giuseppe Peano
Hiperbolični kvaternion
Hiperbolični kvaternion je v algebrah nad obsegom določen z To je spremenjeni kvaternion, kjer namesto običajnega −1, uporabljamo Štirirazsežna algebra hiperboličnih kvaternionov vključuje nekaj lastnosti bikvaternionov.
Poglej Unija množic in Hiperbolični kvaternion
Ideal (teorija kolobarjev)
Ideal (tudi ideal kolobarja) je v teoriji kolobarjev posebna podmnožica kolobarjev.
Poglej Unija množic in Ideal (teorija kolobarjev)
Idempotentnost
Idempoténtnost (iz latinskih besed idem, kar pomeni enak, in potens, kar pomeni sposoben) je značilnost nekaterih matematičnih objektov, ki se kaže v tem, da ga večkratno delovanje neke operacije ne spremeni.
Poglej Unija množic in Idempotentnost
Komplement množice
Vennov diagram komplementa množice ''A''A^c~~.
Poglej Unija množic in Komplement množice
Komutativnost
Dvočlena operacija * na množici S je komutativna, če za vsak x, y \in S velja: Primeri komutativnih dvočlenih operacij so na primer seštevanje in množenje v množici realnih števil R, kompleksnih števil C in kvadratnih matrik reda n × n, seštevanje vektorjev, presek in unija množic.
Poglej Unija množic in Komutativnost
Matematična operacija
Matemátična operácija (tudi račúnska operácija ali operátor) je matematična preslikava, ki urejeni ''n''-terici podatkov (a, b,...,d) iz kartezičnega produkta A × B ×...× D priredi rezultat operacije, element z iz množice Z.
Poglej Unija množic in Matematična operacija
Mera (matematika)
prazne množice mora biti enaka 0. Méra na množici je v matematični analizi sistematični način prireditve števila vsaki njeni ustrezni podmnožici, ki ga intuitivno tolmačimo kot njeno velikost.
Poglej Unija množic in Mera (matematika)
Množica
Mnóžica je v matematiki skupina abstraktnih ali stvarnih (konkretnih) reči.
Poglej Unija množic in Množica
Načelo vključitev in izključitev
Vennov diagram, ki prikazuje unijo množic ''A'' in ''B'', ki je vse ostalo, kar ni belo Načelo vključitev in izključitev je v kombinatoriki, veji matematike, preštevalna tehnika, ki posploši pogosto metodo pridobivanja števila elementov unije dveh končnih množic.
Poglej Unija množic in Načelo vključitev in izključitev
Neenačba
Neenačba (redko tudi neenakost) je simbolični zapis sestavljen iz dveh matematičnih izrazov, med katerima stoji neenačaj.
Poglej Unija množic in Neenačba
Negativno število
Negativno število x je vsako število, za katero velja x. Vsakemu naravnemu številu n se lahko priredi novo število −n, ki se imenuje nasprotno število, − tako postane preslikava množice N v množico nasprotnih števil.
Poglej Unija množic in Negativno število
Podgrupa
Podgrupa dane grupe za neko dvočleno operacijo * je H podmnožica množice G se imenuje podgrupa G, če H tudi tvori grupo za dvočleno operacijo *.
Poglej Unija množic in Podgrupa
Prazna množica
Prázna mnóžica je v matematiki množica, ki nima elementov, drugače je neprázna mnóžica.
Poglej Unija množic in Prazna množica
Presek množic
Vennov diagram preseka ''A'' ∩ ''B'' Presek množic je računska operacija med množicami.
Poglej Unija množic in Presek množic
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Unija množic in Seznam matematičnih vsebin
Simetrična razlika množic
Vennov diagram simetrične razlike množic Simetrična razlika množic je računska operacija med množicami.
Poglej Unija množic in Simetrična razlika množic
Soda in liha števila
Vsako celo število je v matematiki bodisi sodo ali liho.
Poglej Unija množic in Soda in liha števila
Unija
Unija na splošno pomeni zveza ali združenje.
Poglej Unija množic in Unija