Kazalo
79 odnosi: Đurađ Branković, Špital ob Dravi, Župnija Šentrupert, Bitka na Kosovskem polju (1448), Bitka za Ljubljano (1442), Celjska grofija, Celjski grofje, Celjsko-ogrska vojna, Cerkev sv. Jere, Trdinov vrh, Dragan Šanda, Elizabeta Frankopanska, Elizabeta II. Celjska, Frankopani, Friderik II. Celjski, Goriški grofje, Grad Šenek, Grad Žovnek, Grad Žužemberk, Grad Čakovec, Grad Bela, Grad Belec, Grad Bužim, Grad Cesargrad, Grad Kalnik, Grad Kamenica, Grad Klenovnik, Grad Kostel, Grad Kostel pri Pregradi, Grad Krapina, Grad Krško, Grad Krupa (Bosna), Grad Lobor - Pusti Lobor, Grad Medvedgrad, Grad Muta, Grad Oštrc, Grad Ojstrica, Grad Ortenburg, Grad Prägrad, Grad Rakovec, Grad Skrad, Grad Strmec, Grad Stupnik, Grad Trakoščan, Grad Vinica, Vinica Breg, Grad Vuzenica, Grad Zbelovo, Hunyadi, Ivan II. Goriški, Jan Vitovec, Janez II. Goriški, ... Razširi indeks (29 več) »
Đurađ Branković
Đurađ Branković (srbsko Ђурађ Бранковић, madžarsko Brankovics György) je bil od leta 1423 do 1456 srbski despot in baron Ogrskega kraljestva, * 1377, verjetno Priština, † 24. december 1456, Smederevo.
Poglej Ulrik II. Celjski in Đurađ Branković
Špital ob Dravi
Špital ob Dravi je mesto s 13.000 prebivalci, ki je središče istoimenskega okraja in mestna občina s 16.000 ljudmi v zahodnem delu avstrijske zvezne dežele Koroške.
Poglej Ulrik II. Celjski in Špital ob Dravi
Župnija Šentrupert
Župnija Šentrupert je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Trebnje škofije Novo mesto.
Poglej Ulrik II. Celjski in Župnija Šentrupert
Bitka na Kosovskem polju (1448)
Druga bitka na Kosovskem polju (madžarsko második rigómezei csata, turško İkinci Kosova Savaşı) 17.-20.
Poglej Ulrik II. Celjski in Bitka na Kosovskem polju (1448)
Bitka za Ljubljano (1442)
Bitka za Ljubljano je bilo neuspešno obleganje Ljubljane s strani celjskih grofov v sklopu celjsko-habsburške vojne.
Poglej Ulrik II. Celjski in Bitka za Ljubljano (1442)
Celjska grofija
Celjska grofija je bila srednjeveška grofija na ozemlju sedanje Slovenije.
Poglej Ulrik II. Celjski in Celjska grofija
Celjski grofje
Cêljski grôfje so bili najbolj znana in najvplivnejša plemiška in vladarska rodbina, ki je imela svojo matično posest na območju današnje Slovenije.
Poglej Ulrik II. Celjski in Celjski grofje
Celjsko-ogrska vojna
Leta 1440 je, medtem ko so bili Celjani v vojni s Habsburžani, izbruhnila tudi vojna med Celjani in Ogri.
Poglej Ulrik II. Celjski in Celjsko-ogrska vojna
Cerkev sv. Jere, Trdinov vrh
Cerkev sv.
Poglej Ulrik II. Celjski in Cerkev sv. Jere, Trdinov vrh
Dragan Šanda
Dragan (Dragotin) Karel Šanda, slovenski dramatik, pesnik, * 29. oktober 1881, Rogatec, † 22. oktober 1963, Beograd.
Poglej Ulrik II. Celjski in Dragan Šanda
Elizabeta Frankopanska
Elizabeta Frankopanska, celjska grofica, * 1373, † 1422 ali 1423, Krapina.
Poglej Ulrik II. Celjski in Elizabeta Frankopanska
Elizabeta II. Celjska
Elizabeta II.
Poglej Ulrik II. Celjski in Elizabeta II. Celjska
Frankopani
Knezi Krški, kasneje Frankapani ali Frankopani, so bili hrvaška plemiška rodbina z otoka Krka.
Poglej Ulrik II. Celjski in Frankopani
Friderik II. Celjski
Friderik II.
Poglej Ulrik II. Celjski in Friderik II. Celjski
Goriški grofje
Goriški grofje so bili srednjeveška plemiška rodbina, po izvoru iz Pustriške doline (nekdaj Bavarska), danes v vzhodni Južni Tirolski.
Poglej Ulrik II. Celjski in Goriški grofje
Grad Šenek
Grad Šenek (nemško Scheineck, Schönegg) je nekdanji grad ali stolpasti grad, ki je najverjetneje stal nad Podvinom pri Polzeli ali na hribu nad današnjo graščino Šenek nad Polzelo v Savinjski dolini, ki je bil porušen že koncem prve polovice 15.
Poglej Ulrik II. Celjski in Grad Šenek
Grad Žovnek
Grad Žovnek, Georg Matthäus Vischer, ''Topographia Ducatus Stiriae'', Gradec 1681 Grad Žovnek (tudi Stari grad) stoji na vzpetini (409 mnm) nad Žovneškim jezerom jugozahodno od Braslovč.
Poglej Ulrik II. Celjski in Grad Žovnek
Grad Žužemberk
Grad Žužemberk (Seisenburg, Sosenberch) stoji v naselju Žužemberk v Suhi krajini.
Poglej Ulrik II. Celjski in Grad Žužemberk
Grad Čakovec
Grad Čakovec ali Stari grad Zrinskih (hrvaško Stari grad Čakovec, madžarsko Csáktornya) je utrjeni grad ali dvorec v centru mesta Čakovca na Hrvaškem.
Poglej Ulrik II. Celjski in Grad Čakovec
Grad Bela
Grad Bela – Pusta Bela (hrvaško Pusta Bela) je nekoč stal južno nad naseljem Bela na nadmorski višini 430 m v Hrvaškem Zagorju na severovzhodnih obronkih Ivanščice in doline Bednje, jugozahodno od Varaždina, kjer je tudi kontroliral prehod čez Belski dol.
Poglej Ulrik II. Celjski in Grad Bela
Grad Belec
Grad Belec (hrvaško Belecgrad) je nekoč stal na ravnem vrhu strmega griča 3,5 km severno od današjega naselja Belec v Hrvaškem Zagorju na južnem pobočju Ivanščice.
Poglej Ulrik II. Celjski in Grad Belec
Grad Bužim
Grad Bužim (tudi grad Čava ali Čavski grad) je bil srednjeveški grad in trdnjava na vzpetini nad krajem Bužim, sedanjim sedežem enako imenovane občine v Bosanski krajini, severno od kraja Otoka ob reki Uni.
Poglej Ulrik II. Celjski in Grad Bužim
Grad Cesargrad
gradu Kunšperk, 2007 Grad Cesargrad (hrvaško Cesargrad) je nekoč stal vrhu Cesargrajske gore neposredno nad reko Sotlo in mestecem Klanjec na meji med Slovenijo in Hrvaško in je bil ena največjih srednjeveških utrdb na Hrvaškem.
Poglej Ulrik II. Celjski in Grad Cesargrad
Grad Kalnik
Reševine Starega gradu Kalnik. Grad Kalnik (hrvaško: Stari grad Veliki Kalnik, (nemško: Kemnek, madžarsko: Kemnuk, latinsko: Kemlek) je bil najstarejši srednjeveški fevdalni grad na Severu Hrvaške, ki je bil zgrajen konec 12. stoletja ali ob začetku 13. stoletja.
Poglej Ulrik II. Celjski in Grad Kalnik
Grad Kamenica
Grad Kamenica se je v srednjem veku nahajal na vzpetini severno od sedanjega naselja Kamenica nad istoimenim potokom v Hrvaškem Zagorju.
Poglej Ulrik II. Celjski in Grad Kamenica
Grad Klenovnik
Sedanji Dvorec Klenovnik v Hrvaškem Zagorju Grad Klenovnik (hrvaško Klenovnik) ali trdnjava se je v srednjem veku nahajala na mestu današnjega dvorca Klenovnik, ki ga je leta 1616 zgradil ban Ivan II.
Poglej Ulrik II. Celjski in Grad Klenovnik
Grad Kostel
Grad Kostel je grad v dolini reke Kolpe, ki je v pisnih virih prvič omenjen leta 1336 kot »castrum Grafenwarth«, kar pomeni utrdba, trdnjava, zatočišče, šele leta 1449 pa kot Costel.
Poglej Ulrik II. Celjski in Grad Kostel
Grad Kostel pri Pregradi
Grad Kostel pri Pregradi se je kot srednjeveška mogočna trdnjava nahajal na severnih obronkih Kostelske ali Kuna gore nad zavojem rečice Kosteljine, nedaleč severno od mesteca Pregrada v Hrvaškem Zagorju.
Poglej Ulrik II. Celjski in Grad Kostel pri Pregradi
Grad Krapina
Grad Krapina se je kot srednjeveška mogočna trdnjava nahajal na severovzhodni vzpetini nad sedanjim mestom Krapina v Hrvaškem Zagorju.
Poglej Ulrik II. Celjski in Grad Krapina
Grad Krško
Krško leta 1840, avtor neznan Grad Krško v 17. stoletju Grad Krško na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Grad Krško (nemško Gurckfeld, dobesedno Krško polje - Gurck je ponemčena beseda za Krko) je bil srednjeveški grad, ki se je nahajal na hribu Gora nad starim mestnim jedrom Krškega.
Poglej Ulrik II. Celjski in Grad Krško
Grad Krupa (Bosna)
Benedikta Kuripečiča.Benedikt Kuripečič: Itinerarium Wegrayss Kün. May potschafft gen Constantinopel zu dem Türkischen Keiser Soleyman Anno XXX. Današnji ostanki trdnjave nad mestom. Grad Krupa (Bosanska Krupa) (tudi Stari grad Bosanska Krupa ali mali Pset) je bil srednjeveški grad in trdnjava na vzpetini imenovani Grad nad reko Uno v samem centru mesta Bosanska Krupa v Bosni, katerega ostanki so še dobro ohranjeni.
Poglej Ulrik II. Celjski in Grad Krupa (Bosna)
Grad Lobor - Pusti Lobor
Grad Lobor – Pusti Lobor (hrvaško Loborgrad) je nekoč stal na strmem griču 3 km severno od naselja Lobor v Hrvaškem Zagorju na južnem pobočju Ivanščice.
Poglej Ulrik II. Celjski in Grad Lobor - Pusti Lobor
Grad Medvedgrad
Grad Medvedgrad – utrjeno mesto; njegove mogočne razvaline ležijo na vrhu jugozahodnega obronka Medvednice na hribu Mali Plazur blizu Zagreba.
Poglej Ulrik II. Celjski in Grad Medvedgrad
Grad Muta
Grad Muta (Mutenberch) je nekdanji grad, ki je stal vrh skalnatega hriba Grašin nad dolino Bistrice v občini Muta, od katerega so ostale le še razvaline.
Poglej Ulrik II. Celjski in Grad Muta
Grad Oštrc
Grad Oštrc (hrvaško Oštrcgrad) je nekoč stal na istoimenskem strmem griču 2 km severno-vzhodno od naselja Lobor v Hrvaškem Zagorju na južnem pobočju Ivanščice.
Poglej Ulrik II. Celjski in Grad Oštrc
Grad Ojstrica
Grad Ojstrica (nemško Osterwitz, Osterwiz, Osterbitz) leži na griču, imenovanem Stari grad pri Lokah v občini Tabor v Savinjski dolini.
Poglej Ulrik II. Celjski in Grad Ojstrica
Grad Ortenburg
Grad Ortenburg se je kot srednjeveška mogočna trdnjava nahajal na južni vzpetini nad sedanjim zaselkom Unterhaus naselja Baldramsdorf in istoimenske občine v okraju Špital ob Dravi na Avstrijskem Koroškem.
Poglej Ulrik II. Celjski in Grad Ortenburg
Grad Prägrad
Grad Prägrad (nemško Burg Prägrad) je bil srednjeveški grad, ki je stal v gozdu južno od istoimenskega zaselka Prägrad.
Poglej Ulrik II. Celjski in Grad Prägrad
Grad Rakovec
Grad Rakovec (hrvaško Rakovec) je kot utrjen grad nekoč stal na robu naselja Rakovec, okoli 8 km južno od mesteca Sveti Ivan Zelina, in 35 km vzhodno od Zagreba.
Poglej Ulrik II. Celjski in Grad Rakovec
Grad Skrad
Grad Skrad (izgovorjava je bil srednjeveški grad na desnem bregu Korane v Karlovški županiji na Hrvaškem, od katerega so ostale borne ruševine. Gledal je na rečno sotesko z manjšega hriba na koncu večjega hriba na nadmorski višini 430 m. Na nasprotni strani reke se nahaja hrib imenovan Kestenjak.
Poglej Ulrik II. Celjski in Grad Skrad
Grad Strmec
Ruševine gradu Strmec in cerkve iz leta 1850 Grad Strmec (nemško Schloss Sternberg) leži na skalni polici nad enakoimenovanim krajem v občini Vernberk v zahodnem delu avstrijske zvezne dežele Koroške.
Poglej Ulrik II. Celjski in Grad Strmec
Grad Stupnik
Grad Stupnik je bil srednjeveški grad in gospostvo zahodno od Zagreba, južno od Save in stare ceste iz Zagreba v Samobor.
Poglej Ulrik II. Celjski in Grad Stupnik
Grad Trakoščan
Grad Trakoščan je srednjeveški grad v hrvaškem Zagorju in hrvaški kulturnozgodovinski spomenik državnega pomena.
Poglej Ulrik II. Celjski in Grad Trakoščan
Grad Vinica, Vinica Breg
Grad Vinica se je kot srednjeveška mogočna trdnjava nahajal na enem od hribčkov Vinica Brega zahodno od trga Vinica v Hrvaškem Zagorju (15 km od Varaždina in 7,5 km južno od Ormoža v Sloveniji).
Poglej Ulrik II. Celjski in Grad Vinica, Vinica Breg
Grad Vuzenica
Grad Vuzenica (nemško Saldenhofen) ali »Pistrov grad«, kot se je imenoval po svojem zadnjem lastniku, se je nahajal na vzpetini nad trškim naseljem Vuzenica, od katerega so ostali neznatni sledovi in sicer nekaj obzidja ter razvaljeni renesančni obrambni stolpič.
Poglej Ulrik II. Celjski in Grad Vuzenica
Grad Zbelovo
Grad Zbelovo (nemško Plankenstein) se je nahajal na strmem hribu na Zbelovski gori nad reko Dravinjo in naseljem Zbelovo, jugozahodno od Poljčan.
Poglej Ulrik II. Celjski in Grad Zbelovo
Hunyadi
Hunyadi so bili v 15. stoletju ena od najmočnejših plemiških družin v Ogrskem kraljestvu. Njen član Matija Korvin je bil od leta 1458 do 1490 kralj Ogrske, od leta 1469 do 1490 kralj Češke, ki je vladal na Moravskem, Spodnji in Gornji Lužici in Šleziji, in od leta 1487 do 1490 vojvoda Avstrije.
Poglej Ulrik II. Celjski in Hunyadi
Ivan II. Goriški
Ivan II.
Poglej Ulrik II. Celjski in Ivan II. Goriški
Jan Vitovec
Ulrika II. na sredi 15.stoletja, vključno s cerkvenimi fevdi; velike zasluge pri utrjevanju oblasti nad temi ozemlji ima prav vojskovodja Jan Vitovec Jan Vitovec, oziroma Jan Bitovec (v nemških in latinskih virih Witowec, Wittowezc, Wittobecz), husitski borec, vojskovodja Celjskih knezov, kasneje tudi grof Zagorja in ban Slavonije, * neznano, Moravska, † 1468, Hrvaška.
Poglej Ulrik II. Celjski in Jan Vitovec
Janez II. Goriški
Janez II.
Poglej Ulrik II. Celjski in Janez II. Goriški
János Hunyadi
János Hunyadi (v slovenščini tudi Ivan Hunyadi, madžarsko Hunyadi János, nemško Johann Hunyadi, romunsko Iancu ali Ioan (Corvinus) de Hunedoara, srbsko Јанко Сибињанин/Janko Sibinjanin, srednjeveško latinsko Ioannes Corvinus), * okoli 1387, grad Hunyad/Hunedoara, † 11.
Poglej Ulrik II. Celjski in János Hunyadi
Jurij Podjebradski
Jurij Podjebradski (češko: Jiří z Poděbrad ali Jiří z Kunštátu a Poděbrad), - češko-moravski plemič, češki kralj, * 6. april 1420, verjetno grad Poděbrady, osrednja Češka, † 22. marec 1471, Praga.
Poglej Ulrik II. Celjski in Jurij Podjebradski
Katarina Branković
Katarina Branković, Katarina Kantakuzina Branković ali Katarina Kantakuzin Branković ali Katarina Kantakuzen Branković, celjska grofica in kneginja, * 1418 ali 1419, † okrog 1490.
Poglej Ulrik II. Celjski in Katarina Branković
Katarina Kotromanić
Katarina Kotromanić (tudi Katarina Celjska-Kotromanićka) je bila bosanska plemkinja, ki je s poroko leta 1361Simpozijum "Srednjovjekovna Bosna i evropska kultura", Zenica, Yugoslavia, Simpozijum Srednjovjekovna Bosna i evropska kultura, Fikret Ibrahimpašić, Radovi sa simpozijuma Srednjovjekovna Bosna i evropska kultura, Muzej grada Zenice, 1973 s Hermanom I.
Poglej Ulrik II. Celjski in Katarina Kotromanić
Ladislav Hunyadi
Ladislav Hunyadi (madžarsko Hunyadi László), ogrski plemič in državnik z domnevno romunskim poreklom, * 1433, † 16. marec 1457.
Poglej Ulrik II. Celjski in Ladislav Hunyadi
Ladislav Posmrtni
Ladislav (imenovan Posmrtni), avstrijski vojvoda, češki in ogrski kralj, * 22. februar 1440, Komárno; † 23. november 1457, Praga.
Poglej Ulrik II. Celjski in Ladislav Posmrtni
Lazar Branković
Lazar Branković (srbsko Лазар Бранковић) je bil od leta 1456 do 1458 despot Srbskega despotata in knez Raše, * okoli 1421, Beograd, Srbski despotat, † 20. januar 1458, Smederevo, Srbski despotat.
Poglej Ulrik II. Celjski in Lazar Branković
Matija Korvin
Matija Hunyadi, poznan kot Matija Korvin (madžarsko Hunyadi Mátyás, romunsko Matia Corvin), ogrski (madžarski) kralj, češki kralj, avstrijski vojvoda, * 23. februar 1443, Kolozsvár, Sedmograška (današnji romunski Cluj-Napoca), † 26. april 1490, Dunaj.
Poglej Ulrik II. Celjski in Matija Korvin
Milštatski samostan
Milštatski samostan (nemško Stift Millstatt) je nekdanji samostan v Millstattu v Avstriji.
Poglej Ulrik II. Celjski in Milštatski samostan
Mlinarjev Janez
Mlinarjev Janez je drama Viktorja Kokalja iz leta 1939.
Poglej Ulrik II. Celjski in Mlinarjev Janez
Mlinarjev Janez: Slovenski junak ali uplemenitba Teharčanov
Mlinarjev Janez, slovenski junak ali vplemitenje Teharčanov je roman Ferda Kočevarja.
Poglej Ulrik II. Celjski in Mlinarjev Janez: Slovenski junak ali uplemenitba Teharčanov
Papež Kalist III.
Kalist III. (rojen kot Alfonz Borja oziroma Alfonso de Borja y Cabanilles, Alfonso (tudi Alonso) Borja; Alfonso Borgia), španski pravnik, diplomat, kardinal in papež, * 31. december 1378 Torreta de Canals (Xativa Valencija, Aragonsko kraljestvo); † 6. avgust 1458, Rim, Papeška država.
Poglej Ulrik II. Celjski in Papež Kalist III.
Pod Lutrovim jarmom
Pod Lutrovim jarmom je neobjavljena drama Jožeta Vombergarja, ki je nastala okrog leta 1920.
Poglej Ulrik II. Celjski in Pod Lutrovim jarmom
Seznam osebnosti iz Mestne občine Celje
Seznam osebnosti iz Mestne občine Celje vsebuje osebnosti, ki so se tu rodile, delovale ali umrle.
Poglej Ulrik II. Celjski in Seznam osebnosti iz Mestne občine Celje
Sigismund Luksemburški
Sigismund Luksemburški, ogrski, hrvaški, rimsko-nemški, češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. februar 1368, Nürnberg, † 9. december 1437, Znojmo, južna Moravska.
Poglej Ulrik II. Celjski in Sigismund Luksemburški
Slavonija
Zemljevid Hrvaške, označena Slavonija Slavonija Slavonija je geografska in zgodovinska panonska pokrajina v severovzhodni Hrvaški in se razprostira vzhodno od območja Križevcev ter Siska med rekama Dravo in Savo, tako da na skrajnem vzhodu doseže tudi Donavo.
Poglej Ulrik II. Celjski in Slavonija
Smederevska trdnjava
Smederevska trdnjava (srbsko Cмeдepeвcκa твpђaвa / Smederevska tvrđava) je srednjeveško utrjeno mesto v Smederevu v Srbiji, ki je bilo v srednjem veku začasno prestolnica Srbije.
Poglej Ulrik II. Celjski in Smederevska trdnjava
Srbska despotija
Srbska despotija (srbsko Српска деспотовина/Srpska despotovina) je bila srednjeveška srbska država v prvi polovici 15.
Poglej Ulrik II. Celjski in Srbska despotija
Stari grad Polhov Gradec
Dvorec Polhov Gradec ali spodnji grad z ruševinami starega gradu na hribu v Valvasorjevi ''Topographia Ducatus Carnioliae modernae'' iz leta 1679 Stari grad Polhov Gradec (nemško Billichgrätz, Billichgriitz, Pilchgrez) (stari grad) leži na griču imenovanem Stari grad – Kalvarija nad trškim naseljem Polhov Gradec v Občini Dobrova - Polhov Gradec v osrčju Polhograjskih Dolomitov, 18 km od Ljubljane.
Poglej Ulrik II. Celjski in Stari grad Polhov Gradec
Stefan Branković
Stefan Branković (srbsko Стефан Бранковић) iz srbske dinastije Branković, znan tudi kot Stefan Slepi, je bil od leta 1458 do 1459 despot Srbskega despotata, * okoli 1417, Beograd, † 9. oktober 1459, Grad Beograd pri Vidmu, Italija.
Poglej Ulrik II. Celjski in Stefan Branković
Trdnjava Lepoglava
Trdnjava Lepoglava (hrvaško Utvrda Lepoglava) je nekoč stala na hribu Gorica v dolini Bednje, nad današjim naseljem Lepoglava blizu kapele Sv.
Poglej Ulrik II. Celjski in Trdnjava Lepoglava
Ulrik
Ulrik je lahko.
Poglej Ulrik II. Celjski in Ulrik
Ulrik II.
Ulrik II.
Poglej Ulrik II. Celjski in Ulrik II.
Veronika Deseniška (Župančič)
za drug pomen glej Veronika Deseniška (Jurčič) in Veronika Deseniška (razločitev) Veronika Deseniška, s podnaslovom tragedija v petih dejanjih, je ljubezenska, psihološka drama z zgodovinskim ozadjem, ki jo je napisal Oton Župančič.
Poglej Ulrik II. Celjski in Veronika Deseniška (Župančič)
Vojvodina Avstrija
Vojvodina Avstrija, vojvodina Svetega rimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Avstrijske monarhije.
Poglej Ulrik II. Celjski in Vojvodina Avstrija
Zgodovina Slovenije
Petra Kozlerja iz leta 1853 Zgodovina Slovenije je zgodovina vseh prebivalcev na ozemlju današnje Republike Slovenije in v njeni neposredni soseščini od prazgodovine do danes.
Poglej Ulrik II. Celjski in Zgodovina Slovenije
1406
1406 (MCDVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Ulrik II. Celjski in 1406
1456
1456 (MCDLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Ulrik II. Celjski in 1456
20. april
20.
Poglej Ulrik II. Celjski in 20. april